Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 13.12.2019
Naslov: prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
Številka: 090-264/2019
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahtevala posredovanje odločbe IRSOP, ki Kemisu dovoljuje obratovanje, čeprav je Kemis po stališču IRSOP še vedno črna gradnja. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z dokumentom ne razpolaga, zato je IP pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno, saj mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-264/2019/4

Datum: 13. 12. 2019

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …., (v nadaljevanju prosilec), z dne 21. 11. 2019, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-36/2019/85 z dne 18. 11. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 21. 11. 2019 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-36/2019/85 z dne 18. 11. 2019, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 21. 10. 2019 na organ naslovil zahtevo za posredovanje odločbe IRSOP, ki Kemisu dovoljuje obratovanje, čeprav je Kemis po stališču IRSOP še vedno črna gradnja.

 

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 090-36/2019/85 z dne 18. 11. 2019. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da odločbe, kot jo v zahtevi opisuje prosilec, ni mogoče najti v evidencah spisov in drugih dokumentih organa, zato je zahtevo zavrnil, saj ne gre za informacijo javnega značaja, s katero bi organ razpolagal.

 

Dne 21. 11. 2019 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-36/2019/85 z dne 18. 11. 2019, v kateri je navedel, da so mediji množično poročali, da Kemis ponovno deluje, saj naj bi prejel odločbo IRSOP, ki mu dovoljuje delovati, kljub predhodni odločitvi istega organa, da je Kemis črna gradnja. Navedel je, da je organ v delni odločbi presodil, da je podzemni betonski rezervoar za požarno vodo, ki ga je Kemis zgradil v času sanacije po požaru leta 2017, črna gradnja, ker pa objekt ni bistven za Kemisovo dejavnost, jo podjetje lahko opravlja še naprej. Po Kemisovi pritožbi, v kateri je gradbena inšpekcija ugotovila, da so vsi trije po požaru obnovljeni objekti črna gradnja, je ministrstvo za okolje in prostor 9. septembra odločbo organa odpravilo in mu zadevo vrnilo v ponovni postopek. Organ naj bi tako odločitev izdal v roku enega meseca, ta rok pa je že potekel. Glede na navedeno prosilec zahteva, da IP v postopku pritožbe ugotovi/potrdi ali Kemis ponovno deluje na podlagi delne odločbe IRSOP, kot so poročali mediji in, da mu organ posreduje delno odločbo, ki Kemisu dovoljuje obratovanje.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-36/2019/94 z dne 5. 12. 2019, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu št. 090-36/2019/94 z dne 5. 12. 2019, je organ ponovno pojasnil, da v spisih organa tovrstne odločbe ni, prav tako niti ni podlage, da bi gradbeni inšpektor tovrstno odločbo izdal. Pojasnil je še, da je gradbeni inšpektor investitorju Kemis izdal odločbo št. 06122-1847/2017-70, z dne 14. 10. 2019 , na podlagi 82. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17 in, v nadaljevanju GZ), s katerim mu je naložil ustavitev gradnje in odstranitev nelegalno zgrajenega objekta.

 

Z namenom pridobitve dodatnih pojasnil, je IP z organom opravil telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-264/2019/2 z dne 12. 12. 2019. Organ je IP ponovno pojasnil, da so investitorju Kemis izdali odločbo št. 06122-1847/2017-70 z dne 14. 10. 2019, s katero je bila investitorju naložena odstranitev nelegalne gradnje, katera vsebina je bila tudi medijsko odmevna. Organ je pojasnil, da drugih (niti delnih) odločb organ ni izdal, prav tako ni v pristojnosti organa, da bi izdal kakršnakoli dovoljenja za obratovanje.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da je predmet pritožbe prosilca dostop do kopije (delne) odločbe IRSOP, ki Kemisu dovoljuje obratovanje.  

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

 

Upoštevaje predhodno navedeno je IP ugotovil, da organ z (delno)odločbo IRSOP, ki Kemisu dovoljuje obratovanje, ne razpolaga. Navedeno pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

 

IP pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokument, s katerimi ne razpolaga.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa, z dne 12. 12. 2019, IP ne dvomi v navedbe organa, da z (delno) odločbe IRSOP, ki Kemisu dovoljuje obratovanje, organ v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal.

Glede na pojasnila organa, IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da ta ne razpolaga z zahtevanimi informacijami. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Gradbeni inšpektor namreč izvaja nadzor in ugotavlja morebitne nepravilnosti pri izvedbi gradenj, pri čemer izda ustrezne ukrepe, ki jih odredi v primeru ugotovljenih nepravilnosti. Tako v primeru nelegalnega objekta, gradbeni inšpektor na podlagi 82. člen GZ, odredi, da se gradnja takoj ustavi in da se zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku odstrani na stroške inšpekcijskega zavezanca, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča. Izdajanje dovoljenj tako ni v pristojnost organa, zato IP ne dvomi v navedbe organa da organ s takšno odločbo ne razpolaga. Iz vsega navedenega izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.

 

IP ob tem poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje ugotovitve/potrditve ali Kemis ponovno deluje na podlagi  delne odločbe gradbene inšpekcije, kot so poročali javni mediji. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo v materializirani obliki. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvajajo drugi organi.

 

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:          

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska  pooblaščenka