Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 18.11.2019
Naslov: prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
Številka: 090-228/2019
Kategorija: varstvo sodnega postopka
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Organ je z odločbo zavrnil prosilcu dostop do zahtevanega dokumenta, in sicer na podlagi izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je v obravnavanem primeru podana izjema varstva sodnega (konkretno pravdnega) postopka, pri tem pa je upošteval tudi mnenje pristojnega sodišča. Upoštevaje ugotovitve je IP pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-228/2019/5

Datum: 18. 11. 2019

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 7. 10. 2019, zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-36/2019/51 z dne 4. 10. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 7. 10. 2019 zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, št. 090-36/2019/51 z dne 4. 10. 2019, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 6. 9. 2019 zahteval fotokopijo dokumenta št. 612-98/2013-2 z dne 7. 8. 2013.

 

Organ je z odločbo št. 090-36/2019/51 z dne 4. 10. 2019 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zavrnil zahtevo prosilca na podlagi izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedel je, da gre za dokument organa, nanaša pa se na zahtevo prosilca, ki jo je 15. 7. 2013 vložil po pooblaščeni odvetnici na Državno pravobranilstvo (danes Državno odvetništvo). Navedeno zahtevo je obravnaval Inšpektorat Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor v spisu št. 0612-98/2013, spis pa sedaj obravnava organ. Zahteva prosilca z dne 15. 7. 2013 se nanaša na odškodninski zahtevek prosilca, v zvezi s katerim poteka postopek pri pristojnem sodišču v Ljubljani. Gre za pravdni postopek, ki še ni zaključen. Zahtevani dokument predstavlja odgovor Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor, ki ga je posredoval Državnemu pravobranilstvu na tedanje navedbe prosilca v odškodninskem zahtevku. V postopkih odločanja o prosilčevi zahtevi za plačilo odškodnine nastopa Državno odvetništvo kot zastopnik tožene stranke – Republike Slovenije, in tako tudi v sedanji fazi odločanja o navedenem odškodninskem zahtevku prosilca pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Tovrstne situacije ureja ZDIJZ v 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Za obstoj izjeme morata biti izpolnjena dva pogoja kumulativno, in sicer da zahtevano informacijo predstavlja podatek, ki je pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega pravdnega postopka, ter da bi razkritje podatka škodovalo izvedbi konkretnega postopka. Kot že navedeno, je zahtevani dokument sestavljen v zvezi z zahtevo prosilca – odškodninskim zahtevkom, ki se še vedno obravnava v pravdnem postopku pri sodišču, kar pomeni, da je prvi pogoj izpolnjen. V zvezi s škodnim testom pa je organ navedel, da pravdni postopek, na katerega se nanaša odškodninski zahtevek, pri pristojnem sodišču še ni zaključen. Ker je prosilec v pravdnem postopku tožnik, organ, od katerega zahteva dokument, pa tožena stranka, bi razkritje zahtevanega dokumenta vsekakor škodovalo izvedbi pravdnega postopka, s tem pa je izpolnjen še drugi pogoj za obstoj navedene izjeme dostopa.

 

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 7. 10. 2019, s katero je prerekal navedbe organa. Po njegovem mnenju je dokumentirano dejstvo, da je predmetna pravdna zadeva po temelju končana z dokončno sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 198/2018 z dne 19. 2. 2019. Predmetna pravdna zadeva se je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani sicer vodila in zaključila s št. P 2479/2013, za določitev višine pripadajoče odškodnine pa je odprt nov postopek z opravilno št. III P 727/2018. Dejstvo je, da želeni dokument nedvomno izhaja iz vsebine predmetne pravdne zadeve, ki je po temelju končana, kot že navedeno, saj je vsebina predmetnega želenega dokumenta vezana (med drugim) na zanikanje nezakonitosti porušitve, katera pa je dokončno potrjena v končanem postopku s predmetno sodbo Vrhovnega sodišča. Nadalje je navedel še, da želeni dokument nima stične točke z višino pripadajoče odškodnine, zato posledično ne vzdrži trditev, da predmetni dokument pade pod izjemo varovanja pravdnega postopka, kot izhaja iz odločitve organa. Varovanje po vsebinskem temelju končanega pravdnega postopka je po mnenju prosilca »nonsens«, saj po končanem pravdnem postopku ne bo več nikakršne izvedbe konkretnega pravdnega postopka, saj je končan s sodbo Vrhovnega sodišča. Da je predmetna zadeva po vsebini de facto končana, je razvidno tudi iz preverljivega uradnega dejstva, da državno odvetništvo ob tej zahtevi ni imelo nobenih zadržkov, da bi dokumente predalo.

 

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-36/2019-65 z dne 14. 10. 2019, poslal v odločanje IP. Ob tem je še navedel, da je v zahtevanem dokumentu natančno podal stališča in odgovore na posamezne navedbe – zahteve v odškodninskem zahtevku, razčlenjene glede na posamezne vsebine – vrste zatrjevane škode, višine posameznih ocen domnevnih škod,… Nadalje je organ opisal kronologijo poteka zadeve. Odškodninski zahtevek sta organ in Državno pravobranilstvo zavrnila, zato je prosilec (in drugi) na Okrožnem sodišču v Ljubljani 14. 10. 2013 vložil tožbo proti Republiki Sloveniji, s po vsebini skoraj enakim odškodninskim zahtevkom kot zgoraj navedeni zahtevek z dne 15. 7. 2013. Okrožno sodišče v Ljubljani je v zvezi z vloženo tožbo - odškodninskim zahtevkom prosilca z dne 14. 10. 2013, pričelo postopek, tedaj pod št. III P 2479/2013, ki jo v tej pritožbi navaja tudi prosilec. V navedenem pravdnem – odškodninskem postopku organ in Državno pravobranilstvo (sedaj Državno odvetništvo), kot zastopnik države, utemeljujeta zavrnitev odškodninskega zahtevka z enakimi argumenti (podlagami), kot so navedeni že v zahtevanem dokumentu. V zvezi z navedeno tožbo - odškodninskim zahtevkom prosilca, z dne 14. 10. 2013, so potekali oziroma potekajo postopki na več sodiščih, med drugim tudi postopek na Vrhovnem sodišču, št. II Ips 198/2018, ki ga je v pritožbi navedel prosilec. V sedanji fazi se odškodninski zahtevek obravnava na Okrožnem sodišču v Ljubljani, pod št. III P 727/2018. Pravdni postopek v zvezi z odškodninskim zahtevkom še ni zaključen. Zatrjevanja prosilca, tožnika v pravdnem odškodninskem zahtevku, ki se vodi proti toženi stranki Republiki Sloveniji, ves čas temeljijo predvsem na navedbah, ki jih je zapisal že v zgoraj navedenem odškodninskem zahtevku z dne 15. 7. 2013. Organ je, kot zgoraj prav tako že navedeno, na trditve prosilca kot tožnika v odškodninskem zahtevku z dne 15. 7. 2013, podal Državnemu pravobranilstvu odgovor št. 0612-98/2013 z dne 7. 8. 2013. Uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja je pred odločitvijo v izpodbijani odločbi, kot je to navedeno že v izpodbijani odločbi, natančno proučila tudi vsebino vseh dokumentov v spisu št. 0612-156/2014, ki se v organu vodi v zvezi z obravnavano tožbo – odškodninskim zahtevkom prosilca. Ugotovila je, da so vse trditve in zahtevki prosilca – tožnika v pravdnem postopku, po vsebini, obsegu in ocenjevanju škod, nadaljevanje in dograjevanje vsebine, zapisane že v njegovem odškodninskem zahtevku z dne 15. 7. 2013, na katerega je organ odgovoril s predmetnim dopisom št. 0612-98/2013 z dne 7. 8. 2013. Da se vsi postopki nanašajo na osnovni odškodninski zahtevek z dne 15. 7. 2013, dokazuje tudi odgovor – dopis organa št. 0612-156/2014/2 z dne 4. 9. 2014, na že navedeno tožbo prosilca, vloženo 14. 10. 2013 na Okrožnem sodišču v Ljubljani pod št. III P 2479/2013. V drugem odstavku odgovora organa z dne 4. 9. 2014 je navedeno, da se tožena stranka v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na že poslani odgovor št. 0612-98/2013 z dne 7. 8. 2013. Da gre ves čas, od leta 2013 do danes, za isti (enak) odškodninski zahtevek - (v obravnavani pritožbi ga prosilec poimenuje »predmetna pravdna zadeva«), je razvidno tudi iz vsebine vabil,  ki jih Okrožno sodišče v Ljubljani pošilja osebam, udeleženim v postopku. Tožeča stranka je prosilec in drugi, tožena stranka je Republika Slovenija, zadeva je plačilo odškodnine, zapisan je zahtevek in znesek. Nedvoumno gre torej za isti pravdni - odškodninski zahtevek, ves čas tudi za isti pravdni postopek. Iz zadnjega vabila, št. III P 727/2018 z dne 27. 9. 2019, je tudi razvidno, da bo narok šele 27.11. 2019. Pravdni postopek torej nedvomno še ni zaključen. Če bi sedaj tožena stranka (organ) prosilcu kot tožniku posredovala zahtevani dopis – odgovor št. 0612-98/2013 z dne 7. 8. 2013, torej odgovor na navedbe tožnika proti toženi stranki, bi to toženi stranki brez dvoma v pravdnem odškodninskem postopku škodovalo, s tem pa tudi izvedbi pravdnega postopka. Z izpodbijano odločbo je tako po mnenju organa utemeljeno odločeno, da se zahteva prosilca zavrne. Organ je pritožbi priložil še zahtevani dokument ter druga dokazila (odškodninski zahtevek z dne 15. 7. 2013, odškodninski zahtevek z dne 14. 10. 2014, odgovor organa št. 0612-156/2014/2 z dne 4. 9. 2014, dva vabila).

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP, kot organ druge stopnje, je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa, v celoti.

 

Nadalje IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja in da z zahtevanim dokumentom, št. 612-98/2013-2 z dne 7. 8. 2013, razpolaga v materializirani obliki (organ ga je namreč IP tudi posredoval). Sporno v obravnavanem primeru je, ali je zahtevani dokument javno dostopen ali ne.

 

IP poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

 

Ker je organ dostop do zahtevanega dokumenta zavrnil prosilcu na podlagi izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se IP v nadaljevanju opredeljuje najprej do te izjeme.

 

Z navedeno izjemo lahko organ zavrne zahtevo prosilca, če gre za podatek:

- ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in

- bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.

Za uveljavitev izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sta torej določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo, če sta podana kumulativno.

 

Ob tem IP navaja, da je zaradi načela prostega dostopa treba dostop razlagati široko, a contrario, pa je izjeme potrebno tolmačiti ozko, kar pomeni, da se lahko v konkretnem primeru izjema iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ nanaša samo na tiste podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi konkretnega postopka, in ne tudi na tiste podatke, s katerimi organ razpolaga iz drugih razlogov, niso pa del konkretnega sodnega postopka. Drugačna razlaga navedene izjeme je povsem nesprejemljiva, saj bi sicer lahko vsi dokumenti potencialno sodili pod to izjemo in bi načelo prostega dostopa izgubilo svoj smisel.

 

V obravnavanem primeru je najprej mogoče ugotoviti, da so podatki, ki se nahajajo v zahtevanem dokumentu, nastali zaradi odškodninskega zahtevka, ki je bil vložen najprej pri Državnem pravobranilstvu. Ker je bil ta odškodninski zahtevek zavrnjen, je bil skoraj enak odškodninski zahtevek vložen pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Odgovor, ki da je podal organ na odškodninski zahtevek, vložen pri sodišču, se uvodoma sklicuje na stališče, podano v dokumentu, ki je predmet zahteve. Povedano drugače, predmetni dokument obsega navedbe organa v zvezi z odškodninskim zahtevkom prosilca in drugih. Gre torej za informacije, ki so nedvomno nastale zaradi odškodninskega zahtevka, ki je predmet sodnih postopkov, kot to izhaja iz navedb organa in posredovane dokumentacije, pa tudi odgovora Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 89/2019 z dne 14. 11. 2019.

 

IP nadalje pojasnjuje, da je citirana izjema namenjena varstvu postopka in njegovi zakoniti izvedbi, o škodi, ki bi lahko nastala postopku, pa je upravičen presojati le organ, ki postopek vodi. IP je z dopisom št. 090-228/2019/2 z dne 18. 10. 2019, na podlagi drugega odstavka 139. člena ZUP, pozval Okrožno sodišče v Ljubljani, da mu posreduje določena pojasnila oziroma mnenje. IP je tako prosil sodišče, da mu sporoči, ali je predmetni postopek še v teku in ali bi z razkritjem zahtevanega dokumenta, nastale škodne posledice za vodenje postopka in kakšne bi te bile.

 

Okrožno sodišče v Ljubljani je, z dopisom št. Su 89/2019 z dne 14. 11. 2019, obvestilo IP, da sodni postopek št. III P 727/2018, katerega del sodnega spisa je predmetni dokument, še poteka. Konkretno je navedlo, da navedeni sodni postopek še ni pravnomočno zaključen in da v postopku še niso bila izvedena vsa dokazna sredstva, zato še tudi niso znana vsa morebitna dejstva. Nadalje je navedlo še, da bo treba za odločitev in izdelavo sodbe predhodno izvesti procesna dejanja, ki bodo potrebna po mnenju razpravljajočega sodnika. Razkrivanje dokumentov pred izvedbo glavne obravnave, predložitvijo vseh dokumentov in izvedbo vseh dokazov, ki so po mnenju strank oziroma sodnika relevantni, bi zato lahko pomenilo oteženo izvedbo postopka, saj medsebojno vplivajo na izvedbo posameznih procesnih dejanj. Vse do zaključka postopka in izdaje končne odločitve je vsak dokument, ki je del sodnega spisa, potencialno odločilen in pomemben za končno odločitev v posamezni zadevi. Po mnenju sodišča bi tudi z razkritjem zahtevanega dokumenta lahko nastale škodne posledice za izvedbo obravnavanega sodnega postopka.

 

IP nima razlogov, da ne bi sledil pojasnilu Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je navedlo, da bi razkritje predmetnega dokumenta škodovalo izvedbi pravdnega postopka. IP tako pritrjuje navedbam sodišča, da je vse do zaključka postopka in izdaje končne odločitve vsak dokument, ki je del sodnega spisa, potencialno odločilen in pomemben za končno odločitev, torej tudi zahtevani dokument. Kot že navedeno, o škodi, ki bi lahko nastala postopku, je upravičen presojati le organ, ki postopek vodi, in le-ta meni, da bi v obravnavanem primeru škoda lahko nastala.

 

V zvezi z navedbami prosilca, da predmetni dokument nedvomno izhaja iz vsebine pravdne zadeve, ki je po temelju končana, in da nima stične točke z višino pripadajoče odškodnine, zato posledično ne vzdrži trditev, da predmetni dokument pade pod izjemo varovanja pravdnega postopka, pa IP navaja, da te navedbe ne vzdržijo. Dokument št. 612-98/2013-2 z dne 7. 8. 2013 je del sodne zadeve, ki je končana le v delu (glede temelja), ne pa v celoti, kar dejansko izhaja že iz navedb samega prosilca. Podrobneje se je do tega opredelil organ v dopisu št. 090-36/2019-65 z dne 14. 10. 2019, ki ga je IP povzel uvodoma, zato se IP v izogib ponavljanju sklicuje na navedeni dopis organa. Da je del aktualnega sodnega postopka, pa nedvomno izhaja tudi iz predhodno navedenega pojasnila Okrožnega sodišča v Ljubljani.

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag tako zaključil, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato je pritožbo prosilca zavrnil (kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe).

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[1] oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 


[1] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.