Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 25.09.2019
Naslov: prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
Številka: 090-210/2019
Kategorija: Osebni podatek
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilka je na organ naslovila zahtevo po dokumentih, ki se nanašajo na točno določeno osebo. IP je v pritožbenem postopku sledil odločitvi organa, da se zahteva prosilke zavrne, ker delni dostop v primerih, ko prosilka dokumente zahteva z navedbo točno določene fizične osebe, ni mogoč.

 

 

ODLOČBA:


Številka: 090-210/2019/2
Datum: 25. 9. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (dalje prosilka) z dne 18. 9. 2019, zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-94/2019-2 z dne 12. 9. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

1.    Pritožbo prosilke z dne 18. 9. 2019 zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, št. 090-94/2019-2 z dne 12. 9. 2019, se zavrne.

2.    Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je pri organu dne 21. 8. 2019 vložila zahtevo za posredovanje kopije sklepa št. 06122-4276/2017-15 z dne 8. 7. 2019, pri čemer je poimensko navedla, na koga se sklep nanaša (kršitelja) in točno lokacijo.

O njeni zahtevi je organ odločil z odločbo št. 090-94/2019-2 z dne 12. 9. 2019, s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da prosilka v zahtevi navaja osebne podate osebe, za katero zahteva podatke, zato osebnih podatkov v postopku ne bi bilo več mogoče varovati. Organ tako ocenjuje, da tudi z delnim dostopom ne bi bilo zagotovljeno varstvo osebnih podatkov, zato je treba zahtevo prosilke, skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v povezavi s 6. členom ZVOP-1, zavrniti.

Zoper odločbo organa št. 090-94/2019-2 z dne 12. 9. 2019 je prosilka pri organu dne 18. 9. 2019 vložila pritožbo (dalje izpodbijana odločba). V njej navaja, da meni, da je upravičena do zahtevanega dokumenta, ker bi morala v postopku biti udeležena kot stranska udeleženka.

Pritožbo prosilke je organ dne 23. 9. 2019, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija, in sicer v obsegu svojih pristojnosti. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Ker prosilka v pritožbi zatrjuje, da je do zahtevanega dokumenta upravičena, ker bi morala biti v postopku pri organu udeležena kot stranska udeleženka, IP pojasnjuje, da se v postopku dostopa do informacije javnega značaja odloča po načelu erga omnes, torej z vidika univerzalnega prosilca. Morebitne osebne okoliščine in poseben pravni interes prosilca v postopku po ZDIJZ niso relevantne, zato se IP do teh navedb prosilke ni opredelil. Pojasnjuje pa, da mora o morebitni zahtevi stranskega udeleženca za vstop v postopek organ odločiti v skladu s 142. členom ZUP, o čemer se izda poseben sklep. Če je vstop v postopek zavrnjen, je dovoljena pritožba, o kateri v primeru organa odloča resorno ministrstvo, in ne IP. Gre torej za drug, od postopka dostopa do informacij javnega značaja, ločen postopek, v katerega se IP ni pristojen spuščati. IP kot pritožbeni organ namreč v postopku po ZDIJZ odloča le glede dostopa do dokumentov z vidika vprašanja, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, ki so dostopne vsakomur.

Ker se organ v izpodbijani odločbi sklicuje, da je zahtevo prosilca treba zavrniti zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov, je IP v nadaljevanju presojal, ali je zatrjevana izjema podana.

IP najprej ugotavlja, da je organ izpodbijano odločbo oprl na pravilno materialno podlago in pravilno zaključil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pritrditi gre namreč razlogom izpodbijane odločbe, iz katerih izhaja, da za razkritje zahtevanega sklepa št. 1622-4276/2017-15 z dne 8. 7. 2019 ni pravne podlage v smislu ZVOP-1 in prvega odstavka 6. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov).

Splošna uredba o varstvu podatkov, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 6 opredeljuje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov prosilki oz. javnosti) zakonita (dopustna), med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Tako zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je torej dopustno v primeru, ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ), ali ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). V obravnavanem primeru nobena od naštetih pravnih podlag ni podana, zato je IP sledil obrazložitvi organa, da je treba zahtevo prosilke zavrniti.

IP je obenem ugotovil tudi, da je organ pravilno zaključil, da v obravnavani zadevi ne pride v poštev niti institut delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, ki pravi, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, organ iz zahtevanega dokumenta izloči varovane podatke in prosilca seznani z zahtevanimi informacijami na način delnega dostopa. Ker je prosilka zahtevo postavila po točno določeni fizični osebi, namreč tudi s prekritjem  varovanih osebnih podatkov v presojanih dokumentih anonimizacija dokumentov ne bi bila mogoča. Posredovanje kateregakoli dela zahtevane dokumentacije v konkretnem primeru torej zaradi varstva osebnih podatkov ni dopustno. Stališče, da delni dostop v primerih, ko prosilec dokumente zahteva z navedbo točno določene fizične osebe, ni mogoč, je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014.  

Pritožbo prosilke je IP posledično, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 


Postopek vodila:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke

 

Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka