Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 01.07.2019
Naslov: prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
Številka: 090-142/2019
Kategorija: Osebni podatek
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje inšpekcijskega spisa, vodenega zoper konkretno fizično osebo, ki jo je prosile  v zahtevi tudi poimensko navedel. Organ je zahtevo zaradi varstva osebnih podatkov zavrnil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna in skladna z pravno prakso tako IP, kot tudi Upravnega sodišča RS.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-142/2019/2

Datum: 1. 7. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nadaljevanju IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 5. 6. 2019, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-59/2019-2 z dne 23. 5. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O

 

  1. Pritožba prosilca z dne 5. 6. 2019 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-59/2019-2 z dne 23. 5. 2019, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

Prosilec je dne 8. 5. 2019 na organ naslovil zahtevo za pridobitev celotnega inšpekcijskega spisa, ki se nanaša na konkretnega zavezanca.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-59/2019-2 z dne 23. 5. 2019, s katero je zahtevo v celoti zavrnil s sklicevanjem na 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ - varstvo osebnih podatkov. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da se predmetna zahteva nanaša na inšpekcijski spis št. 06122-275/2013, glede na to, da pa je prosilec v zahtevi navedel osebne podatke zavezanca – ime in priimek fizične osebe, osebnih podatkov v dotičnem postopku ni mogoče varovati oz. ni mogoč delni dostop.

 

Zoper odločbo organa je prosilec dne 5. 6. 2019 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa. V pritožbi prosilec med drugim navaja, da ima pravni interes za pridobitev zahtevanih dokumentov.

 

IP je dne 10. 6. 2019 prejel dopis organa št. 090-59/2019-4 z dne 7. 6. 2019, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ kot pravna oseba javnega prava zavezan po 1. odstavku 1. člena ZDIJZ. Prav tako ni sporno, da dokumenti, s katerimi razpolaga organ, in ustrezajo vsem trem osnovnim kriterijem, ki so predeljeni v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ (gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, organ z njo razpolaga, informacija se nahaja v materializirani obliki), predstavljajo informacije javnega značaja. Kar pa seveda ne pomeni, da so tovrstne informacije avtomatično tudi prosto dostopne.

 

Kot že zgoraj navedeno, je prosilec od organa zahteval posredovanje celotne dokumentacije iz inšpekcijskega spisa, ki se nanaša na točno določeno fizično osebo - zavezanca, pri čemer je organ njegovo zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ).

 

ZDIJZ v 3. točki 1. odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

 

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ).

 

Določbo o varstvu osebnih podatkov je sicer nujno treba povezati z določbo 7. člena ZDIJZ, ki ureja t. i. institut delnega dostopa, vendar v konkretnem primeru to ne bi bilo mogoče, saj glede na okoliščine konkretne zadeve, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti ali prikriti vsebine osebnih podatkov, ne da bi bila s tem ogrožena njihova zaupnost. Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval podatke z navedbo točno določene fizične osebe, zato tudi s prekritjem osebnih podatkov ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika in zanj zahteva določene podatke.

 

Upoštevajoč definicijo osebnega podatka, prakso IP ter zgoraj navedeno prakso Upravnega sodišča RS, IP ugotavlja, da je bila odločitev organa v konkretnem primeru pravilna. V obravnavanem primeru IP ni našel pravne podlage za razkritje osebnih podatkov javnosti, zato je glede zahtevane dokumentacije podana izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, pritožba prosilca pa se kot neutemeljena zavrne, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Ker prosilec v pritožbi pojasnjuje oz. utemeljuje, zakaj ima pravni interes za dostop do zahtevanih dokumentov, IP še pojasnjuje, da se, v skladu z načelom prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, za dostop do informacij javnega značaja pravni interes ne zahteva. V postopku dostopa do informacij javnega značaja tako prosilčev interes in pravne koristi niso relevantni. ZDIJZ namreč določa možnost vsakogar, da zahteva informacije, ki predstavljajo informacije javnega značaja, obenem pa ne pozna nobene »privilegirane« kategorije prosilcev. V kolikor gre pri določeni informaciji za prosto dostopno informacijo javnega značaja, je ta dostopna vsem, ne glede na njihov izkazan pravni interes. IP je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in ali je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Ob tem IP še pripominja, da njegova ugotovitev v tem postopku še ne pomeni, da upravičene osebe teh podatkov/dokumentov ne morejo zahtevati/pridobiti po drugih pravnih podlagah (npr. oseba, ki za pridobitev določenih dokumentov izkaže pravni interes, lahko pridobi določene podatke od organa na drugi pravni podlagi – npr. na podlagi 82. člena ZUP). Ob tem je IP pristojen le za odločanje po ZDIJZ in se v druge postopke ne more spuščati.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka