Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 11.03.2020
Naslov: prosilec - Inšpektorat RS za infrastrukturo
Številka: 090-44/2020
Kategorija: Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ zahtevo prosilca obravnaval zelo ozko, brez da bi se konkretno opredelil do vsake posamezne točke zahteve prosilca in za vsako posamezno točko zahteve presojal, ali razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca. Organ je tako zagrešil bistvene kršitve pravil postopka, zato je organ pritožbi prosilca v zavrnilnem delu ugodil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.

 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-44/2020/4

Datum: 11. 3. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. ter 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi (v nad. prosilec), z dne 10. 2. 2020, zoper odločbo Inšpektorata RS za infrastrukturo, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-11/2019-5 z dne 29. 1. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 10. 2. 2020, zoper odločbo Inšpektorata RS za infrastrukturo, št. 090-11/2019-5 z dne 29. 1. 2020, se ugodi in se izpodbijana odločba v zavrnilnem delu odpravi ter se zadeva v tem delu vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

Prosilec je dne 18. 11. 2019 na organ naslovil zahtevo za vpogled in fotokopije pogodb, poročil, nalogov in dokumentacije, ki se nanaša/jo na namen uporabe, vrsto, sredstva ter stroške uporabe:

  1. Vseh osebnih avtomobilov in prevoznih sredstvih Ministrstva za infrastrukturo (v nad. MI), registrske označbe in znamke vozil;
  2. Podatke o lastnikih vozil osebnih avtomobilov, prevoznih sredstvih in naslovih stalnih sedežev prevoznih sredstev;
  3. Podatke o uporabnikih vozil in listine dneva uporab pooblaščenih uradnih oseb, ki izkazujejo podlago za uporabo prevoznih sredstev;
  4. Pogodbe o zaposlitvi/anekse k pogodbi za … in vseh uslužbencev, ki so jim v so/uporabo, s pogodbo ali z nalogi, dodeljena prevozna sredstva MI (v službene in druge namene);
  5. Vse podatke in pogodbe o zaposlitvi uslužbencev, ki uporabljajo prevozna sredstva MI oz. organov v sestavi v službene namene in uporabljajo vozila na relaciji kraj prebivališča - kraj zaposlitve (Vožarska pot 12, Ljubljana, Grajska ulica 2, Zagorje ob Savi in Langusova 4, Ljubljana);
  6. Vse podatke o zasebnih vozilih uporabljenih v službene namene delavcev, ki izkazujejo pravno podlago, kraj uporabe, prevožene kilometre in stroške oz. naloge za uporabo katerihkoli prevoznih sredstev v privatni lasti in vozil v lasti MI oz. organov v sestavi;
  7. Dokumentacijo stroškov povračil prevoza na relaciji kraj prebivališča - kraj zaposlitve za … IRSI - Vožarski pot 12, IRSI - Grajska ulica 2  ter MI - … in …;
  8. Vse pogodbe z vzdrževalci vozil ter podatke o stroških uporabe, stroških goriva, prevoženih kilometrih, stroških vzdrževanja in servisiranja vseh vozil za leto 2017, 2018 in 2019;
  9. Vse podatke in registrske označbe vozil proračunskih uporabnikov, poimenske naloge za službena potovanja uslužbencev in pooblaščenih uradnih oseb, poimenska uporaba uslužbenca in registrske označbe uporabljenega vozila po dnevih uporabe, obračun stroškov, obračun obdavčljivega dela stroškov, prevoženi kilometrih, dnevnice, ostali stroški in potna poročila delavcev uporabnikov po registrski številki vozila od leta 2012 dalje;
  10. Vso dokumentacijo vezano na točko 6., 7., 8. in stroške, ki se nanašajo na obračun obdavčljivega dela stroškov za ….;
  11. Vso dokumentacijo vezano na točko 6., 7., 8., ki se nanaša na uporabo vozil z registrsko oznako …..

 

Organ je prosilcu dne 9. 12. 2019, v dopisu št. 090-11/2019-2, pojasnil, da se na organ delno nanaša le 2., 3., 5., 6., 7., 8., in 10. točka njegove zahteve. Organ razpolaga z naslednjimi vrstami dokumentov, v katerih se nahajajo informacije, ki jih je mogoče razbrati iz zahteve prosilca: evidenca službenih vozil, evidenca opravljenih voženj, potni nalogi, pogodbe o zaposlitvi, obračun povračila potnih stroškov, prejeti računi za gorivo, vzdrževanje in servisiranje vozil ter pogodbe o vzdrževanju in servisiranju vozil. Uporaba službenega vozila za osebno uporabo je po Uredbi o uporabi službenih avtomobilov v organih državne uprave (Ur. l. RS, št. 60/99, 1/04 in 62/06) omogočena le predstojniku organa, inšpektorji takih bonitet nimajo. V konkretnem primeru bi bila v zahtevnih dokumentih potrebna izvedba delnega dostopa, kar pomeni, da bi bilo za vpogled v dokumente potrebno izdelati fotokopije, ki pa se lahko zaračunajo skladno z določbami Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16, v nad. Uredba). Po približni oceni je za vpogled, kot ga zahteva prosilec, potrebno pripraviti več kot 334 strani kopij formata A4, kar pomeni nastanek stroškov, ki jih je po Uredbi treba zaračunati. Že sama priprava potnih nalogov, ki med drugim vsebujejo tudi osebne podatke, za obdobje od leta 2012 do 2019, obsega npr. 341 strani, kar predstavlja strošek v višini 20,46€. Obseg pogodb o zaposlitvi ter ostalih dokumentov, ki tudi vsebujejo osebne podatke in jih je za vpogled potrebno pripraviti, je še večji, kar pomeni večje stroške priprave za vpogled. Iz obsega dokumentov, ki jih je razumeti iz vloge, izhaja, da gre za obseg, ki zaradi priprave za vpogled povzroči za prosilca znatne stroške, zato organ prosilca o tem tudi seznanja. Na podlagi zgoraj navedenega je organ zato prosilca pozval, da v določenem roku sporoči, ali želi v navedene dokumente vpogledati v drugačnem obsegu, v primeru, da prosilec v roku vloge ne bo dopolnil, pa bo organ odločil na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga.

 

V elektronskem sporočilu z dne 27. 12. 2019 je prosilec navedel, da je obseg njegove zahteve specificiran v enajstih točkah, ki določajo, v katere dokumente želi prosilec vpogledati. Dodatno prosilec izraža nestrinjanje glede materialnih stroškov. Prosilec navaja, da naj organ sam odloči, upoštevajoč zahtevo, katere dokumente in kako bo pripravil za vpogled.

 

Organ je o zahtevi prosilca nato odločil z odločbo št. 090-11/2019-5 z dne 29. 1. 2020, s katero je zahtevi delno ugodil in prosilcu omogočil vpogled v Elektronsko evidenco službenih vozil, Elektronsko evidenco opravljenih voženj, Elektronsko evidenco dela inšpektorjev, Elektronski seznam potnih nalogov z obračunanimi potnimi stroški, Pogodbo o zaposlitvi inšpektorja …. (s prekritimi osebnimi podatki), Vzorčno pogodbo o zaposlitvi inšpektorja in Akt o sistemizaciji delovnih mest. V preostalem delu je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da se zahteva prosilca v prvih treh točkah nanaša na vozila organa in njihovo uporabo. V tem delu ni nobenih zadržkov za ugoditev vpogleda v evidence, ki jih vodi organ. V četrti točki se zahteva prosilca nanaša na pogodbo o zaposlitvi oz. anekse k pogodbi za …. in vse uslužbencev, ki so jim v so/uporabo s pogodbo ali z nalogi dodeljena prevozna sredstva MI v službene in druge namene. Glede vpogleda v pogodbo o zaposlitvi inšpektorja … ni zadržkov, ob predhodni izločitvi osebnih podatkov. Glede drugega dela četrte točke pa organ ugotavlja, da takšen dokument pri organu ne obstaja. Organ oz. njegovi uslužbenci uporabljajo izključno vozila, katerih lastnik je organ. To pomeni, da nobenemu uslužbencu organa niso s pogodbo ali z nalogi dodeljena prevozna sredstva Ministrstva za infrastrukturo v službene in druge namene. 

 

Zoper odločbo organa je prosilec dne 10. 2. 2020 vložil pritožbo, v kateri navaja, da posredovane evidence ne ustrezajo njegovi zahtevi ter da ni prejel vseh dokumentov, ki so bili predmet njegove zahteve.

 

IP je dne 26. 2. 2020 prejel dopis organa št. 090-11/2019-13 z dne 25. 2. 2020, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Prosilec v pritožbi navaja, da posredovane evidence ne ustrezajo njegovi zahtevi, ter da ni prejel vseh dokumentov, ki so bili predmet njegove zahteve.

 

Pri pregledu posredovane dokumentacije je IP ugotovil, da je organ prosilca, po prejemu njegove zahteve, seznanil s tem, da zahtevane informacije izhajajo iz različnih evidenc, ki jih vodi organ, v primeru posredovanja posameznih dokumentov, pa gre za takšen obseg dokumentov, da bi prosilcu nastali znatni materialni stroški. Ker je prosilec materialnim stroškom oporekal, je organ zahtevi prosilca z izpodbijano odločbo delno ugodil in prosilcu posredoval Elektronsko evidenco službenih vozil, Elektronsko evidenco opravljenih voženj, Elektronsko evidenco dela inšpektorjev, Elektronski seznam potnih nalogov z obračunanimi potnimi stroški, pogodbo o zaposlitvi inšpektorja … (s prekritimi osebnimi podatki), vzorčno pogodbo o zaposlitvi inšpektorja in akt o sistemizaciji delovnih mest.

 

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je organ prosilcu posredoval evidence, ki naj bi v določenih točkah ustrezale zahtevi prosilca, pri čemer IP poudarja, da iz zahteve in pritožbe prosilca jasno izhaja, da prosilec želi prejeti vse podatke oz. vso dokumentacijo (račune, poročila, pogodbe, naloge ipd.), iz katere izhajajo določeni podatki, kar pomeni, da prosilec želi prejeti dokumente, na podlagi katerih je organ ustvaril evidence, ki jih je prosilcu posredoval skupaj z izpodbijano odločbo. Organ je torej v konkretni zadevi sam presodil, kaj je predmet zahteve prosilca in zahtevo prosilca »zožil« ter mu posredoval zgoraj omenjene evidence, brez da bi upošteval dejstvo, da prosilec izrecno zahteva posamezne dokumente, torej dokumente, na podlagi katerih je organ ustvaril posredovano evidenco.

 

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prosilca v dopisu z dne 9. 12. 2019 seznanil z dejstvom, da bi vpogled v (posamezne) zahtevane dokumente za prosilca prestavljal visoke materialne stroške (organ je sicer dejansko ugotavljal le število potnih nalogov, ki so predmet zahteve prosilca (za obdobje od 2012 do 2019 je teh 341), ne pa tudi števila/količino drugih zahtevanih dokumentov (npr. število računov za gorivo ter servisiranje/vzdrževanje službenih vozil, naročilnic, potnih nalogov za službena potovanja, obračunov stroškov za posamezno potovanje ipd.)), katerim pa je prosilec oporekal. Iz posredovane dokumentacije in izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi organ o morebitnih nastalih materialnih stroških sploh odločal oz. ni izdal nobenega sklepa o ustavitvi postopka, iz razloga, ker prosilec npr. ni plačal predujma za materialne stroške. Namesto tega je organ sam izbral obseg oz. vrste dokumentov, ki po njegovem mnenju ustrezajo zahtevi prosilca, in o njih odločil z izpodbijano odločbo, ne da bi razpolagal s t.i. zoženim zahtevkom prosilca. Organ je namreč prosilcu, kot že navedeno, posredoval le evidence, iz katerih izhajajo določeni zahtevani podatki, brez upoštevanja dejstva, da se zahteva prosilca nanaša na posamezne dokumente, torej na dokumente, na podlagi katerih so nastale posredovane evidence oz. iz katerih izhajajo podatki, zajeti v posamezni (posredovani) evidenci. IP v tem delu izrecno poudarja, da to, da je prosilec oporekal materialnim stroškom še ne pomeni, da organ lahko »samoiniciativno« zoži zahtevo prosilca in odloča o obsegu in vrsti dokumentov v okviru lastne presoje. Prav tako je pri pregledu izpodbijane odločbe IP ugotovil, da se organ ni konkretno opredelil do vseh točk zahteve prosilca in za vsako posamezno točko zahteve presojal, ali razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca.

 

Kot izhaja iz zgoraj navedenega, organ tako v ugotovitvenem postopku ni presojal obstoja vseh zahtevanih dokumentov in možnosti (delnega) dostopa do teh dokumentov, zato je dejansko stanje ugotovil nepopolno. Navedeno nepopolno ugotovljeno dejansko stanje je privedlo do bistvene kršitve pravil postopka v skladu s 7. točko 2. odstavka 237. člena ZUP, ki je podana, če se odločbe ne da preizkusiti.

 

Na podlagi zgoraj navedenega in po pregledu izpodbijane odločbe IP ugotavlja, da slednja ne vsebuje elementov iz 1. in 2. točke 214. člena ZUP, kar pomeni, da organ skladno z ZUP ni opravil ugotovitvenega postopka, v katerem bi pravilno in popolno ugotovil resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovil vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (načelo materialne resnice). Prvi odstavek 138. člena ZUP določa, da je pred izdajo odločbe treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe takšnega ravnanja organa ni mogoče razbrati.

 

Po oceni IP je organ v konkretnem primeru zagrešil bistvene kršitve pravil postopka, zato je IP izpodbijano odločbo, v zavrnilnem delu, na podlagi 1. in 3. odstavka 251. člena ZUP, odpravil in v tem delu vrnil zadevo organu v ponovno odločanje.

 

Vrnitev zadeve v ponovno odločanje IP utemeljuje tudi z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so del dokumentarnega gradiva organa, zato organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je z zahtevanimi dokumenti povezana, hkrati pa tudi, glede na to, da organ pozna širši vidik zadeve, povezane z zahtevanimi dokumenti, najlažje ugotovi, kateri dokumenti so predmet zahteve in v katerem delu predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.

Organ je dolžan v ponovnem postopku oblikovati obrazložitev odločbe tako, da bo vsebovala vse sestavine iz 214. člena ZUP, in poleg tega upoštevati tudi navodila IP, ki sledijo v nadaljevanju te odločbe.

 

V ponovljenem postopku je organ dolžan jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih zahteva prosilec, so predmet njegove presoje, torej konkretno, po posameznih točkah zahteve prosilca in za vsak (posamezni) dokument, do katerega prosilec zahteva dostop. Če bo organ ugotovil, da zahtevana dokumentacija vsebuje kakšno od izjem iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, se bo moral konkretno opredeliti, za katero zakonsko izjemo od prostega dostopa gre in to tudi podrobno utemeljiti. V tem primeru bo moral organ presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo in na podlagi katere zakonske izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka, bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe. V izreku odločbe morajo biti jasno navedeni vsi dokumenti, ki so predmet presoje in v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen.

 

Če je organu zahteva prosilca v delu nerazumljiva/nejasna oz. če organ, glede na vrsto podatkov, ki jih vodi ne ve, oz. ne more razbrati, kateri konkretni podatki so predmet zahteve prosilca ali morebiti za katero obdobje prosilec zahteva dokumente, je organ v ponovljenem postopku prosilca dolžan pozvati na dopolnitev in mu hkrati pomagati pri konkretnejši opredelitvi zahteve. Drugi odstavek 18. člena ZDIJZ namreč zavezuje uradno osebo, ki je pri organu imenovana za posredovanje informacij javnega značaja, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudi ustrezno pomoč. Upoštevati je namreč potrebno dejstvo, da prosilec, kot prava neuka stranka, ne more natančno vedeti, s katerimi konkretnimi podatki organ razpolaga. Navedena določba je specifičen izraz načela varstva pravic strank, ki ga določa 7. člen ZUP in v skladu s katerim morajo organi pri postopanju in odločanju strankam med drugim omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. 7. člen ZUP v 2. odstavku določa, da mora uradna oseba, kadar glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, stranko na to opozoriti. V 4. odstavku istega člena pa določa tudi, da mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. "Pomoč neuki stranki se namreč ne omejuje zgolj na dolžnost poučevanja o procesnih pravicah v upravnem postopku. Pouka o procesnih pravicah ni mogoče ločiti od pouka o materialnih pravicah, ker so prve povezane z drugimi. Zato je uradna oseba dolžna opozoriti vsakogar na možnost, da lahko uveljavi materialno pravico, kadar glede na podano dejansko stanje zve ali sodi, da ima opozorjeni podlago za uveljavitev kakšne pravice." (Sodba VS RS, št. 73/94-7). Opustitev pomoči neuki stranki pomeni kršitev pravil postopka, izdana odločba pa je zaradi tega lahko izpodbojna (251. člen ZUP). Organ mora prosilcu nuditi ustrezno pomoč ne samo v primeru, ko kot prosilci nastopajo prava neuke stranke, pač pa tudi v primeru, ko zahtevo poda pooblaščenec, ki je odvetnik. Ob generalni zahtevi po »ustrezni pomoči« ZDIJZ ali ZUP ne določata konkretno, na kakšen način, v kakšni obliki ter v kakšnem obsegu mora organ prosilcu nuditi pomoč. Kljub temu ni nobenega dvoma, da je organ v primeru, ko meni, da zahteva ni dovolj opredeljena, da bi jo bilo mogoče obravnavati, zavezan na formalen (npr. pisno ali z vabilom) ali manj formalen (npr. po telefonu) način vzpostaviti stik s prosilcem in mu pojasniti vse okoliščine, povezane z zahtevanimi informacijami in dokumentarnim gradivom, s katerim organ razpolaga, ki bi lahko pripomogle k določnejši opredelitvi prosilčeve zahteve.

Organ lahko v predmetni zadevi v ponovljenem postopku odloči tudi o morebitnih stroških za posredovanje zahtevanih informacij, in sicer po postopku, ki je predpisan v ZDIJZ in v Uredbi. Organ sme v izračun stroškov šteti tudi fotokopiranje tistih strani zahtevane dokumentacije, na katerih bo organ izvajal delni dostop. Nobenega dvoma torej ni, da lahko organ skladno z 2. odstavkom 34. člena ZDIJZ prosilcu zaračuna stroške posredovanja zahtevane informacije, vendar le v primeru, če pri tem zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij (glej 34. do 36.b člen). Organ je dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij (3. odstavek 36. člena ZDIJZ). Stroškovnik je v skladu z določbami 35. člena ZDIJZ določen enotno, pri čemer so pravila zaračunavanja natančno določena v Uredbi (glej 16. do 18. člen). Če organ ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 80 evrov (z vključenim DDV), lahko od prosilca zahteva vnaprejšnji polog (2. odstavek 18. člena Uredbe). Polog oz. predujem je institut, ki ga lahko organ uporabi v fazi do izdaje odločbe oz. posredovanja informacij javnega značaja. Polog služi organu kot neko zagotovilo, da njegovo delo (odbiranje, izvedba delnega dostopa in posredovanje informacij javnega značaja), kadar je zahteva obsežna, ne bo odveč v primeru, da bi si prosilec zaradi velikih stroškov na koncu premislil. Pri pologu mora organ prosilca opozoriti na posledice, če polog ne bo plačan v določenem roku, kar pomeni, da bo izdan sklep o ustavitvi postopka. Po posredovanju informacij organ skladno z Uredbo obračuna dejansko nastale stroške in prosilcu izda sklep skladno s 1. odstavkom 18. člena Uredbe. Če polog presega dejanske materialne stroške, organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek. Če pa dejansko nastali stroški presegajo znesek vnaprejšnjega pologa, prosilec plača razliko. O pravilnosti in utemeljenosti zaračunanih stroškov za posredovanje informacij javnega značaja, glede katerih organ ugodi zahtevi prosilca, je IP že večkrat odločal (glej npr. odločbo IP, št. 090-27/2017/7 z dne 18. 4. 2017). V zvezi s predujmom IP dodatno še pojasnjuje, da ZDIJZ pritožbe zoper zahtevo za vnaprejšnji polog posebej ne predvideva. V takem primeru je treba smiselno uporabiti 3. odstavek 115. člena ZUP, saj se glede vseh vprašanj, ki niso določena v ZDIJZ, subsidiarno uporabljajo določbe ZUP. Smiselno se torej v postopku po ZDIJZ zahteva za vnaprejšnji polog šteje za sklep. Kot izhaja iz 1. odstavka 258. člena ZUP, je zoper sklep dovoljena pritožba samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako določeno. Sklepe, zoper katere ni dovoljena pritožba, lahko glede na četrti odstavek istega člena izpodbijajo prizadete osebe v pritožbi zoper odločbo, razen, če je pritožba zoper sklep s tem zakonom izključena. Zoper sklep o založitvi stroškov oz. zahtevo za vnaprejšnji polog ZUP ni predvidel posebne pritožbe, ampak je le-ta možna zoper končno odločbo. Če torej prosilec ne plača vnaprejšnjega pologa, zavezani organ izda sklep o ustavitvi postopka, zoper katerega je možna pritožba pri IP.

Na podlagi ugotovljenega v pritožbenem postopku je IP pritožbi prosilca ugodil in izpodbijano odločbo, v skladu s 1. in 3. odstavkom 251. člena ZUP, v zavrnilnem delu odpravil ter zadevo v tem delu vrnil organu v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje v roku 30 (trideset) dni od prejema te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 - UPB5, s spr. in dop.) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

Raziskovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka