Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 09.09.2020
Naslov: prosilec - Inšpektorat RS z okolje in prostor
Številka: 090-184/2020
Kategorija: Osebni podatek
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu dostop do zahtevanih informacij v celoti zavrnil, sklicujoč se na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov). Ker je prosilec v zahtevi poimensko navedel, na katerega posameznika se njegova zahteva nanaša, v konkretnem primeru tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-184/2020/2

Datum: 9. 9. 2020


Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah (po pooblastilu št.100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018), v nadaljevanju IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju: prosilec), z dne 19. 8. 2020, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-69/2020-2 z dne 20. 7. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O

 

  1. Pritožba prosilca z dne 19. 8. 2020 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-69/2020-2 z dne 20. 7. 2020, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

 

Prosilec je dne 21. 6. 2020 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, in sicer za odločbo št. … z dne 2. 12. 2019 s celotno dokumentacijo spisa, zbrano in izdano v inšpekcijskem postopku zoper …, v času od 1. 10. 2019 do 21. 6. 2020. Prosi, da se mu zahtevane informacije pošljejo po elektronski pošti.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-69/2020-2 z dne 20. 7. 2020, s katero je zahtevo v celoti zavrnil, s sklicevanjem na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ - varstvo osebnih podatkov. Organ je pojasnil, da je prosilec v zahtevi sam navedel osebne podatke osebe, za katero zahteva informacije, zato osebnih podatkov v postopku ne bi bilo mogoče varovati. Organ je odločil, da v konkretnem primeru tudi z delnim dostopom do zahtevanih informacij, tj. s zakritimi osebnimi podatki, ne bi bilo zagotovljeno varstvo osebnih podatkov fizične osebe, saj je ta določljiva.

 

Zoper odločbo organa je prosilec dne 19. 8. 2020 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa v celoti. Navedel je, da je njegova žena pri organu podala prijavo zaradi izvajanja nedovoljenih gradbenih del na naslovu …. Dela so se izvajala na način, da so posegala tudi v sosednjo nepremičnino, ki je v lasti prosilca in njegove žene. Po podatkih iz zemljiške knjige je lastnik nepremičnine na naslovu … sicer tretja oseba, vendar je prosilec ob vložitvi zahteve že razpolagal z informacijo, da je investitor del …, to informacijo pa je njegova žena prejela od inšpektorice, ki je zaposlena pri organu. Organ je na objektu namestil tudi vidno obvestilo oz. označitev inšpekcijskega ukrepa, iz katerega je mogoče razbrati, da gre za nelegalno rekonstrukcijo obstoječe stavbe in da je izrečen ukrep ustavitve rekonstrukcije in vzpostavitve prejšnjega stanja. Navedena je tudi številka in datum izdane odločbe. Prosilec tako v zahtevi ni navedel nobenih drugih osebnih podatkov kot te, ki jih je organ predhodno že sam sporočil njegovi ženi oz. so razvidni iz javnih evidenc. Prosilec od organa tudi ni zahteval posredovanja varovanih osebnih podatkov, temveč dokumente iz delovnega področja organa, s katerimi organ razpolaga, saj se je želel seznaniti z njihovo vsebino in aktivnostmi, ki jih je (ali ni) organ v okviru svojih pristojnosti storil v zvezi s preprečevanjem nedovoljene gradnje oz. vzpostavitve prejšnjega stanja. Če bi organ ugotovil, da se v dokumentih nahajajo tudi varovani osebni podatki, bi moral uporabiti institut delnega dostopa in ne zavrniti dostopa.

 

Organ je  dopisom št. 090-69/2020-6 z dne 26. 8. 2020 IP, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti. Navaja, da je osebne podatke investitorke izvedel iz komunikacije z organom, saj je žena prosilca tudi prijaviteljica v konkretnem inšpekcijskem postopku, zaradi česar v zahtevi ni navedel takih osebnih podatkov, ki bi utemeljevali zavrnitev dostopa na podlagi izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov), oz. da bi v primeru ugotovljene izjeme, organ moral uporabiti institut delnega dostopa.

 

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

Glede izjeme varstva osebnih podatkov IP pojasnjuje, da se je s 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

 

Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

 

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

 

Glede na to, da je prosilec v zahtevi z dne 21. 6. 2020 točno navedel, na katerega inšpekcijskega zavezanca – fizično osebo se nanaša njegova zahteva (pri čemer ga je opredelil z imenom in priimkom, pa tudi z opisom drugih okoliščin, na podlagi katerih je ta posameznik določljiv, tj. številka in datum odločbe, naslov stavbe, na kateri se izvajajo domnevno nedovoljeni posegi investitorja), IP ugotavlja, da je organ postopal pravilno, ko je dostop do zahtevanih dokumentov v celoti zavrnil, ker je ugotovil, da za posredovanje podatkov v zvezi s konkretnim posameznikom javnosti ni pravne podlage. Ob tem IP pojasnjuje, da je že sam podatek o tem, da je določena fizična oseba v postopku pred organom nastopala kot inšpekcijski zavezanec, treba obravnavati kot osebni podatek. Ker je prosilec v zahtevi navedel, na katerega posameznika (inšpekcijskega zavezanca) se njegova zahteva nanaša, v konkretnem primeru tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika in zanj zahteva določene (osebne) podatke. Za zavrnitev zahteve v takšnih primerih zadošča, da organ ugotovi, da je prosilec zahteval osebne podatke in da za njihovo posredovanje ni zakonske podlage (v smislu točke c) iz člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov). V zvezi s tem so tako neutemeljene pritožbene navedbe, da je organ sam prosilčevi ženi, ki je bila prijaviteljica kršitve, posredoval te osebne podatke, saj navedeno dejstvo ne opraviči tega, da lahko organ te podatke posreduje javnosti (tj. komurkoli) kot informacijo javnega značaja. Dejstvo, da je v konkretnem primeru prosilec mož prijaviteljice, prav tako ni pravno relevantno, saj se pri dostopu do informacije javnega značaja izhaja iz načela univerzalnega prosilca (načelo erga omnes), kar pomeni, da se presoja informacija kot taka in ne specifične okoliščine posameznega prosilca. Informacija javnega značaja je tako lahko prosto dostopna le, če se z njo lahko seznani kdorkoli, tudi če ne izpolnjuje okoliščin, ki jih v pritožbi navaja prosilec. Ker podlage, da bi se seznanila s podatkom, da se zoper konkretnega posameznika vodi inšpekcijski postopek, splošna javnost v konkretnem primeru nima, saj gre za varovani osebni podatek, se s tem dejstvom (oz. z dokumenti iz konkretnega postopka) ne more seznaniti niti prosilec, čeprav ta že razpolaga z določenimi podatki glede tega inšpekcijskega postopka.

 

Slednje pride v poštev tudi v primerih, kadar posameznik po ZDIJZ zahteva dokumente, ki vsebujejo njegove osebne podatke ali dokumente, do katerih ima na kakšni drugi zakonski podlagi (npr. kot stranka ali stranski udeleženec postopka ) pravico do širšega dostopa kot po ZDIJZ. V takih primerih je organ dolžan prosilcu posredovati dokument v takšnem obsegu, kot da bi bil prosilec katerakoli tretja oseba (torej mora prekriti tudi osebne podatke prosilca, če se nahajajo na tem dokumentu oz. mora prekriti tudi tiste podatke, do katerih bi konkretni prosilec sicer na kakšni drugi zakonski podlagi lahko dostopal).

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, o čemer je odločeno v 2. točki izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 -UPB, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka