Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 11.06.2020
Naslov: prosilec - Infrastruktura Bled
Številka: 090-84/2020
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dostop do dokumentov in odgovore na vprašanja glede podnajema Grajske plaže. Organ je zahtevo prosilca v delu v katerem je zahteval odgovore na vprašanja zavrnil, saj z dokumenti iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja ne razpolaga, glede preostalega dela zahteve prosilca, pa je prosilcu posredoval celotno dokumentacijo s katero razpolaga. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ z drugimi dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja ne razpolaga, zato je zahtevo prosilca zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-84/2020/2
Datum: 11. 6. 2020

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 22. 5. 2020, zoper odločbo Infrastrukture Bled d.o.o, Rečiška cesta 2, 4260 Bled (v nadaljevanju organ), št. 370-2/2020 z dne 21. 5. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Pritožba prosilca z dne 22. 5. 2020 zoper odločbo Infrastrukture Bled d.o.o., št. 370-2/2020 z dne 21. 5. 2020, se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je, dne 21. 4. 2020, na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja v zvezi z oddajo Grajskega kopališča Bled v najem, in sicer:
-    Kako je lahko organ, skoraj eno leto prej, imel razgovore o novi pogodbi za najem dela Grajskega kopališča Bled z obstoječim najemnikom?
-    Če se je prijavil en sam ponudnik, zakaj organ razpisa ni ponovil?
-    Kateri zakon organu dovoljuje dajati v podnajem za nedoločen čas tako elitno lokacijo, za tako malo denarja, pod tako zelo ugodnimi pogoji?
-    Dokaze (dokumente) o arhiviranju poročila strokovne komisije z dne 20. 11. 2018, uradno kronološko dokazljivost in čas izdelave navedenega dokumenta,
-    Arhivirano poročilo komisije o pogajanju s potencialnimi najemniki, kot je to navedeno v poročilu strokovne komisije z dne 20. 11. 2018,
-    Koliko je bilo prijavljenih kandidatov in koliko so ponudili za najem?
-    Zakaj posredovan dokument nima niti številke, ki jo sicer vodijo v vseh podjetjih, zaradi evidentiranja in arhiviranja ter pomoči pri iskanju samih dokumentov?
-    Vse dokumente vezane na novo pogodbo iz septembra 2019.

Organ je zahtevi prosilca, z dne 21. 4. 2020, delno ugodil in prosilcu, z dopisom, št. 370-1/2020 z dne 21. 5. 2020, posredoval kopijo zapisnika o pogajanjih, v zvezi z oddajo dela Grajskega kopališča v najem, z dne 23. 11. 2018. Glede vprašanja pravne podlage oddajanja v podnajem, je organ, prosilca ponovno napotil na dopis Občine Bled, št. 478-2/2020-2 z dne 7. 2. 2020. Organ je prosilcu še pojasnil, da je poročilo strokovne komisije, z dne 20. 11. 2018, iz dopisa, št. 175/2020 z dne 16. 4. 2020, izpadlo pomotoma in ne z namenom, da bi si organ pridobil čas za njegovo ponarejanje/prirejanje, kot je neosnovano domneval prosilec, prav tako iz poročila izhaja zahtevan podatek o času izdelave dokumenta.

Preostali del zahteve prosilca z dne 21. 4. 2020 je organ zavrnil z odločbo št. 370-2/2020 z dne 21. 5. 2020. V obrazložitvi je povzel zahtevo prosilca z dne 21. 4. 2020 in pojasnil, da je prosilcu, kot odgovor na vprašanji, kdo se je prijavil na razpis za oddajo dela Grajskega kopališča Bled v najem ter koliko denarja je ponudil posamezni prijavljeni kandidat, ki ju je prosilec zastavil že v zahtevi z dne 9. 2. 2020, v zvezi z dopolnitvijo z dne 17. 3. 2020, že posredoval poročilo strokovne komisije z dne 20. 11. 2018, ki je po vsebini zapisnik o odpiranju prispelih ponudb, s katerim je tričlanska komisija popisala prejete ponudbe. Organ je pojasnil, da iz navedenega poročila izhaja čas izdelave dokumenta, ki se nahaja levo zgoraj in pod podpisi članov komisije, resničnost vsebine dokumenta pa so z lastnoročnimi podpisi potrdile štiri osebe (trije člani strokovne komisije, ki so vsi v delovnem razmerju pri organu ter poslovodna oseba organa), zato njegove verodostojnosti ni mogoče omajati z očitki, da zadeva ni vodena na način, kot se vodi v javni upravi, saj organ kot javno podjetje ni del javne uprave. Organ je navedel, da z drugimi dokumenti, ki bi dokazovali uradno arhiviranje navedenega poročila, ne razpolaga. Glede zahteve prosilca, da mu organ posreduje vse dokumente vezane na novo pogodbo iz septembra 2019, je organ pojasnil, da v letu 2019 ni sklepal nobene najemne pogodbe, katere predmet bi bil del Grajskega kopališča, posledično z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga in jih prosilcu ne more posredovati. Zahtevo prosilca z dne 21. 4. 2020, kjer prosilec zahteva odgovore na vprašanja in pojasnila (zakaj se razpis ni ponovil in zakaj poročilo strokovne komisije z dne 20. 11. 2018 nima številke, ki se vodi v vseh podjetjih), je organ zavrnil in pojasnil, da organ ni dolžan odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, obrazložitev, komentarjev, saj se navedeno ne nanaša na načelo prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ.

Dne 22. 5. 2020 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa, št. 370-2/2020 z dne 21. 5. 2020, v kateri je navedel, da mu je organ, kot podjetje, ki razpolaga in gospodari z lastnino občanov Bleda, dolžan nemudoma odgovoriti na vse zahteve oz. mu izdati zahtevano dokumentacijo javnega značaja. Prosilcu ni jasno, zakaj ga organ noče seznaniti z zahtevano dokumentacijo, do katere ima, kot občan Bleda, pravico. Navedel je, da je posredovan zapisnik pogajanj komisije z dne 23. 11. 2018 lahko bil izdelan celo nekaj dni preden je bil posredovan prosilcu, saj interni podpisi ne predstavljajo nobenega dokaza, da je dokument originalen. Prosilec je navedel, da bi se morala tako pomembna dokumentacija, kjer gre za dajanje v podnajem, za nedoločen čas, že drugemu podnajemniku, ki je vedno isti, ustrezno arhivirati, kot to določajo pravila v javni upravi. Prosilec je obširno pojasnil še svoje stališče glede vsebine posredovanega zapisnika o pogajanjih, v zvezi z oddajo dela Grajskega kopališča v najem, pod danimi pogoji.

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 370-3/2020 z dne 26. 5. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali organ razpolaga z  dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja, ki jih prosilec postavlja v zahtevi, z dne 21. 4. 2020 in ali je organ prosilcu posredoval vse dokumente, s katerimi tozadevno razpolaga.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Navedeno pomeni, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Enako velja tudi za primere,  kjer se zahteva po ZDIJZ sicer poimensko nanaša na »dokumente«, iz vsebine zahteve pa je mogoče razbrati, da prosilec zahteva pojasnilo, odgovor na vprašanja ali mnenje organa.

Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP izpostavlja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, pa ni del postopkov po ZDIJZ, temveč je predmet njihovih komunikacijskih strategij oziroma drugih postopkov, skladno z Uredbo o upravnem poslovanju.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. Glede na navedeno se v postopku po ZDIJZ ne more ugotavljati, ali sta posredovano poročilo strokovne komisije, z dne 20. 11. 2018 in zapisnik pogajanj komisije, z dne 23. 11. 2018, ustrezno arhivirana in evidentirana pri organu, temveč je bistveno, kaj se v določenem trenutku dejansko nahaja pri organu. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki.

Na podlagi vpogleda v posredovano dokumentacijo, IP ugotavlja, da je organ o vprašanju »Koliko je bilo prijavljenih kandidatov in koliko so ponudili za najem«, ki ga je prosilec zastavil v 6. alineji zahteve z dne 21. 4. 2020, že odločil z dopisom, št. 175/2020 z dne 20. 4. 2020, ko je prosilcu posredoval poročilo strokovne komisije z dne 20. 11. 2018. Navedeno vprašanje je prosilec že zastavil tudi v zahtevi z dne 9. 2. 2020, dopolnjeni z dne 17. 3. 2020, zato organ v tem delu zahteve ni bil dolžan ponovno odločati. Organ bi sicer prosilčevo zahtevo v tem delu, skladno s 129. členom ZUP, moral zavreči in ne zavrniti, vendar navedena kršitev po mnenju IP ni bistvena, saj  je organ v obrazložitvi že sam navedel, da je v tem delu zahteve prosilca že odločal. Takšna odločitev organa, po presoji IP, zato tudi nima nobenih posledic na vsebinsko pravilnost odločitve. Nadalje IP ugotavlja, da je bilo vprašanje, »Kateri zakon organu dovoljuje dajati v podnajem za nedoločen čas tako elitno lokacijo, za tako malo denarja, pod tako zelo ugodnimi pogoji?«, iz 3. alineje zahteve prosilca, z dne 21. 4. 2020, zastavljeno tudi v zahtevi z dne 9. 2. 2020, dopolnjeni z dne 17. 3. 2020, zato organ o tem vprašanju ni ponovno odločal, prav tako se IP v tem pritožbenem postopku do tega vprašanja ni ponovno opredelil, saj je o njem že odločil z odločbo, št. 090-79/2020/7 z dne 4. 6. 2020.  

Nadalje IP ugotavlja, da je organ z dopisom, št. 370-1/2020 z dne 21. 5. 2020, prosilcu že posredoval zapisnik pogajanj komisije z dne 23. 11. 2018, ki se nanaša na 5. alinejo zahteve prosilca z dne 21. 4. 2020. Kot že navedeno, IP v pritožbenem postopku nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, kot jih je zahteval prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti organ moral razpolagati z zahtevanimi dokumenti. Skladno s povedanim IP od organa ne more zahtevati arhiviranih in evidentiranih dokumentov, kot v javni upravi, če organ z njimi, v takšni obliki, kot bi po mnenju prosilca morali obstajati, ne razpolaga.

Glede na pojasnila organa in na podlagi vpogleda v posredovano dokumentacijo ter predmetna vprašanja iz zahteve prosilca z dne 21. 4. 2020 IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja iz 1., 2., 4., 7. in 8. alineje zahteve prosilca, z dne 21. 4. 2020, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče posredovati zahtevanih dokumentov, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki. Pri tem IP ponovno navaja, da organ, v postopku po ZDIJZ ni dolžan odgovarjati na konkretno postavljena vprašanja, ampak je dolžan odločati le o dostopu do materializiranih dokumentov.

Ker iz zgoraj navedene definicije informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ izhaja, da so zavezanci dolžni posredovati le informacije, s katerimi razpolagajo, pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

Glede ostalih pritožbenih navedb IP pojasnjuje, da jih ni podrobneje povzel in se do njih ni opredelil, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP. V postopku po ZDIJZ je relevantno le dejstvo, ali organ razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti (organ je del zahteve prosilca, o kateri je že odločil v drugem postopku, zavrnil namesto zavrgel), ki pa niso bistvene, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
Urša Pleterski
raziskovalka pooblaščenca

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka