Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 04.06.2020
Naslov: prosilec - Infrastruktura Bled
Številka: 090-79/2020
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dostop do dokumentov in odgovore na vprašanja, glede podnajema Grajske plaže, za nedoločen čas. Organ je zahtevo prosilca v delu, v katerem je zahteval odgovore na vprašanja, zavrnil, saj z dokumenti iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja, ne razpolaga. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja ne razpolaga, zato je zahtevo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, in potrdil izpodbijano odločbo.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-79/2020/7

Datum: 4. 6. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 17. 4. 2020, zoper odločbo Infrastrukture Bled d.o.o, Rečiška cesta 2, 4260 Bled (v nadaljevanju organ), št. 175/2020 z dne 16. 4. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 17. 4. 2020 zoper odločbo Infrastrukture Bled d.o.o., št. 175/2020 z dne 16. 4. 2020, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je, dne 27. 1. 2020, na Občino Bled, naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer:

  • Na kašni podlagi Infrastruktura Bled d.o.o upravlja z občinskim premoženjem?
  • Katera zakonska podlaga dovoljuje direktorju Infrastrukture Bled d.o.o, da je oddal gostinske površine Grajske plaže v najem za nedoločen čas za 1000 eurov na mesec in na tak način upravlja z javnim dobrim, ki ni njegova last?
  • Ali lahko oddaja lastnino občine Bled, za nedoločen čas, in na podlagi česa?
  • Kdaj je bil izveden razpis, da se gostinski del Grajske plaže oddaja za nedoločen čas in to samo za 1000 eurov na mesec in kakšni so bili pogoji razpisa?
  • Kje so v pogodbi varovalke in kje je zagotovilo, da ne bo zlorab in se ne bo vse oddajalo dalje drugemu podnajemniku?
  • Kako je lahko pogodba samo za 1000 eurov na mesec, medtem, ko soba za študente stane na mesec 500 eurov, posebej pa je potrebno prišteti še stroške?
  • Kako je možno, da je bila pogodba sklenjena za nedoločen čas, še posebej, ker gre za lastnino Občine Bled in zakaj, samo v tem primeru, za tako malo denarja in ne tudi z drugimi najemniki?
  • Zakaj je bil kupljen robotek za čiščenje jezera, če ga nihče ne upravlja?
  • Zakaj se tako zapravlja denar, med tem, ko drugi nimajo od česa živeti?

 

Občina Bled je na zahtevo prosilca odgovorila z elektronskim sporočilom z dne 7. 2. 2020, v katerem je podala odgovore na vprašanja glede najemnega razmerja Grajske plaže, glede vprašanja uporabe robotka za čiščenje jezera in dodatnih vprašanj v zvezi s podnajemom Grajske plaže, pa je prosilca napotila na organ.

 

Prosilec je dne 9. 2. 2020 na Občino Bled naslovil novo zahtevo, v kateri je zaprosil za pojasnilo, zakaj nimajo enakih pogodb še ostali najemniki občinskih prostorov, razen enega v ledeni dvorani, če je to bolj ugodno za občane in manj riskantno za dajanje v najem? Zakaj v pogodbah ni varoval, ki bi lahko preprečile oz. onemogočale potencialne zlorabe? Prosilec je zahteval tudi fotokopijo soglasja, iz katerega bo razvidno, da je zadeva pokrita tudi s strani lastnika Grajske plaže, torej Občine Bled in fotokopijo razpisa in razpisnih pogojev, iz katerih bo razvidno, koliko so ponudili ostali gostinci, ki so se prijavili na razpis. Občina Bled je zahtevo prosilca, z dne 27. 1. 2020 in 9. 2. 2020, z dopisom št. 478-2/2020-4, z dne 17. 2. 2020, odstopila v reševanje organu.

 

Organ je zahtevi prosilca, z dne 9. 2. 2020, delno ugodil in prosilcu, z dopisom št. 175/2020, z dne 16. 3. 2020, posredoval kopijo javnega razpisa «Oddaja dela Grajskega kopališča Bled v najem» ter soglasje Občine Bled, št. 321-12/2018 z dne 17. 12. 2018. V primeru, da bi prosilec želel dostopati tudi do drugih informacij javnega značaja, je organ, v dopisu, št. 175/2020 z dne 16. 3. 2020, pozval prosilca na dopolnitev zahteve, z dne 9. 2. 2020, skladno s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, na način, da prosilec konkretizira dokument, zadevo, dosje, register, evidenco ali drugo dokumentarno gradivo, do katerega želi dostopati.

 

Prosilec je, dne 17. 3. 2020, odgovoril na poziv organa, št. 175/2020 z dne 16. 3. 2020, v katerem je navedel, da želi od organa prejeti kopije naslednjih dokumentov:

  1. Kateri dokument ali zakon služi kot podlaga, da lahko organ odda v podnajem občinske prostore, v Grajski plaži, podnajemniku, za nedoločen čas?
  2. Fotokopije pridobljenih soglasij, ustreznih institucij, da obratovanje bara/restavracije, na terasi Grajske plaže, po 8 uri zvečer, ne škoduje prostoživečim živalim, še posebej pticam, ki v poletnih mesecih gnezdijo na Grajski steni.
  3. Kdaj, kje in koliko časa je bil objavljen razpis za oddajo Grajske plaže v podnajem, za nedoločen čas?
  4. Kdo vse se je prijavil na navedeni razpis in koliko denarja je ponudil posamezni prijavljeni kandidat?
  5. Fotokopijo soglasja občine Bled s podnajemnikom, izdano organu, kjer bodo jasno definirani pogoji rabe in odobritev najema za nedoločen čas.
  6. Kaj pomeni v razpisu omejeno delovno obdobje od 15. 6. do 15. 9., oz. dalj časa? Ali lahko obratuje celo leto? Zakaj se določa tak datuma najema, če je v praksi brezpredmeten, saj je razvidno obratovanje bara/restavracije, od aprila do oktobra.  
  7. Ali organ dovoljuje oz. odobrava postavitev kioska s pijačo, ki pripada Grajski terasni restavraciji, ob pešpoti? Ali dovoljuje oz. odobrava vožnjo najemnika, z motornim kolesom, po poti, ki je namenjena izključno pešpoti?
  8. Zakaj ima že toliko let lahko samo en in isti  podnajemnik v najemu Grajsko plažo?

 

Zahtevo prosilca, z dne 9. 2. 2020, dopolnjeno z dne 17. 3. 2020, je organ zavrnil z odločbo, št. 175/2020 z dne 16. 4. 2020. V obrazložitvi je povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da je z dopisom št. 175/2020 z dne 16. 3. 2020 prosilcu že posredoval kopijo javnega razpisa «Oddaja Grajskega kopališča Bled v najem« ter soglasje Občine Bled, št. 321-12/2018 z dne 17. 12. 2018. Glede dopolnitve zahteve prosilca, z dne 17. 3. 2020, točke 1, je organ napotil prosilca na dopis Občine Bled, št. 478-2/2020-2 z dne 7. 2. 2020, s katerim je bilo prosilcu že posredovano pojasnilo o pravni podlagi, glede ravnanja s stvarnim premoženjem lokalne skupnosti. Glede točke 2, je organ pojasnil, da presojanje vplivov na okolje (življenje prostoživečih živali in ptic) in izdajanje okoljevarstvenih soglasij, ne sodi v delovno področje organa, prav tako organ zahtevanih soglasij ni pridobil od drugih oseb, zato je zahtevo prosilca, v tem delu zavrnil. Glede vprašanj iz točke 3 in 4, dopolnitve zahteve prosilca, z dne 17. 3. 2020, je organ ugotovil, da odgovori izhajajo iz dokumenta »Poročilo strokovne komisije z dne 20. 11. 2018«. Glede točke 5 dopolnitve zahteve prosilca, z dne 17. 3. 2020, je organ navedel, da s soglasjem z zahtevano vsebino, ki bi vključevala tudi pogoje in časovno obdobje, ne razpolaga, zato ga prosilcu ne more posredovati. Organ razpolaga le s soglasjem Občine Bled k oddaji dela Grajskega kopališča v podnajem (št. 321-12/2018 z dne 17. 12. 2018), ki pa je prosilcu že bilo posredovano. Ker organ z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na prosilčeva vprašanja iz točke 6, 7, in 8, dopolnitve zahteve, z dne 17. 3. 2020, ne razpolaga, je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil.

 

Dne 17. 4. 2020 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa, št. 175/2020 z dne 16. 4. 2020, v kateri je navedel, da mu organ noče izdati zahtevanih dokumentov oz. mu razjasniti, kar je zahteval v zahtevi z dne 9. 2. 2020, dopolnjeni z dne 17. 3. 2020. Prosilec zahteva, da mu IP omogoči dostop do zahtevanih informacij javnega značaja ter pojasnil, do katerih je upravičen kot občan Bleda. Navedel je, da od organa ni prejel praktično ničesar, razen pravniških odgovorov, nikakor pa ne zahtevanih dokumentov. Prosilec je pojasnil, da mu organ ni posredoval dokumenta, iz katerega bi izhajalo, kdo se je prijavil na razpis in koliko denarja je ponudil, prav tako mu organ ni posredoval ocene vpliva na prostoživeče živali, ki bi dovoljevala obratovanje bara/restavracije v večernih urah, direktno pod Grajsko skalo, kjer ptice gnezdijo in nimajo miru. Prosilec je obsežno pojasnil svoje stališče glede oddaje Grajskega kopališča v najem, pod danimi pogoji. Navedel je še, da je odgovore vezane na gospodarjenje z občinsko lastnino zahteval na podlagi 17. člena Uredbe o upravnem poslovanju (Ur. l. RS, št. 9/2018 s spremembami in dopolnitvami).

 

Po prejemu pritožbe z dne 17. 4. 2020 je organ, z dopisom št. 175/2020 z dne 20. 4. 2020, naslovljenim kot  »naknadna predložitev pomotoma izpadle priloge«, prosilcu posredoval kopijo poročila strokovne komisije, z dne 20. 11. 2018, in pojasnil, da poročilo, kljub izrecnemu sklicevanju nanj, pomotoma ni bilo priloženo dopisu, št. 175/2020 z dne 16. 4. 2020.

 

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 175/2020 z dne 18. 5. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Prosilec je, dne 21. 4. 2020, na organ in IP naslovil dopis, v katerem je navedel, da od organa še vedno ni prejel tistega, kar je zahteval. Navedel je, da mu ni jasno, zakaj poročila strokovne komisije z dne 20. 11. 2018 ni prejel, kot priloge, že na samem začetku. Pojasnil je, da je bila pogodba podpisana septembra 2019, posredovani dokument pa je iz dne 30. 10. 2018, zato ga zanima, kako je lahko organ, skoraj eno leto prej, imel razgovore o novi pogodbi z obstoječim najemnikom? Prosilec je pojasnil, da je v Šparu, ki ni na elitni lokaciji, za mali barček najemnina 2000 eurov, medtem, ko je na Grajski plaži le 1000 eurov na mesec, z vsemi nerazumnimi dodatnimi ugodnostmi. Prosilca zanima, kje so ostali prijavljeni kandidati in kdo so? Koliko so ostali kandidati ponudili za najem? Če se je prijavil en sam ponudnik, zakaj organ razpisa ni ponovil? Kateri zakon organu dovoljuje dajati v podnajem, za nedoločen čas, tako elitno lokacijo, za tako malo denarja, pod tako zelo ugodnimi pogoji? Ker posredovano poročilo strokovne komisije, z dne 20. 11. 2018, nima zavedenega arhiviranja, datuma, številke, podpisa osebe, ki je zadevo arhivirala, ga zanima, ali obstaja dokumentacija, ki dokazuje, da je bila zadeva uradno arhivirana dne 20. 11. 2018 in ni bila napisana posebej za potrebe prosilca. Prosilec zahteva dokaze (dokumente) o arhiviranju poročila strokovne komisije z dne 20. 11. 2018, uradno kronološko dokazljivost, čas izdelave navedenega dokumenta, arhivirano poročilo komisije o pogajanju s potencialnimi najemniki, kot je to navedeno v poročilu strokovne komisije z dne 20. 11. 2018. Koliko je bilo prijavljenih kandidatov in koliko so ponudili za najem? Zakaj posredovani dokument nima niti številke, ki jo sicer vodijo v vseh podjetjih zaradi evidentiranja, arhiviranja in pomoči pri iskanju samih dokumentov? Prosilec zahteva tudi vse dokumente vezane na novo pogodbo iz septembra 2019.

 

Z namenom pridobitve dodatnih pojasnil, je IP z organom opravil telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek, št. 090-79/2020 z dne 21. 5. 2020. Organ je IP ponovno pojasnil, da z oceno vplivov na prosto živeče živali, iz katere bi bilo razvidno, da obratovanje bara/restavracije na terasi Grajske plaže ne škoduje prosto živečim živalim, ne razpolaga, saj je organ ne potrebuje. Glede točke 1 dopolnitve zahteve prosilca, z dne 17. 3. 2020, je organ ponovno pojasnil, da je prosilcu že posredoval soglasje št. 321-12/2018 z dne 17. 2. 2018, iz katerega je razvidno, da se soglasje izdaja na podlagi 2. odstavka 7. člena najemne pogodbe za objekte javne infrastrukture na področju športa, turizma in rekreacije, št. 354-48/2013 z dne 28. 11. 2013. Organ je še pojasnil, da je prosilcu posredoval vso razpisno dokumentacijo, s katero razpolaga in iz nje izhajajo odgovori na prosilčeva vprašanja, iz zahteve z dne 9. 2. 2020, dopolnjene z dne 17. 3. 2020. 

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da je organ v odločbi št. 175/2020, z dne 16. 4. 2020, odločil o zahtevi prosilca, z dne 9. 2. 2020, dopolnjeni z dne 17. 3. 2020, na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. S predmetno zahtevo je prosilec zahteval fotokopije naslednjih dokumentov:

  1. Kateri dokument ali zakon služi kot podlaga, da lahko organ odda v podnajem občinske prostore na Grajski plaži podnajemniku za nedoločen čas?
  2. Fotokopije pridobljenih soglasij ustreznih institucij, da obratovanje bara/restavracije na terasi Grajske plaže po 8 uri zvečer ne škoduje prostoživečim živalim, še posebej pticam, ki v poletnih mesecih gnezdijo na Grajski steni.
  3. Kdaj, kje in koliko časa je bil objavljen razpis za oddajo Grajske plaže v podnajem, za nedoločen čas?
  4. Kdo vse se je prijavil na navedeni razpis in koliko denarja je ponudil posamezni prijavljeni kandidat?
  5. Fotokopijo soglasja občine Bled s podnajemnikom, izdanega organu, kjer bodo jasno definirani pogoji rabe in odobritev najema za nedoločen čas.
  6. Kaj pomeni v razpisu omejeno delovno obdobje od 15. 6. do 15. 9., oz. dalj časa? Ali lahko obratuje celo leto? Zakaj se določa tak datum najema, če je v praksi brezpredmeten, saj je razvidno obratovanje bara/restavracije, od aprila do oktobra. 
  7. Ali organ dovoljuje oz. odobrava postavitev kioska s pijačo, ki pripada Grajski terasni restavraciji, ob pešpoti? Ali dovoljuje oz. odobrava vožnjo najemnika z motornim kolesom po poti, ki je namenjena izključno pešpoti?
  8. Zakaj ima že toliko let lahko samo en in isti  podnajemnik v najemu Grajsko plažo?

 

Nadalje IP ugotavlja, da je prosilec, dne 21. 4. 2020, na organ naslovil nov dopis, v katerem je poleg dokumentov iz zahteve, z dne 9. 2. 2020, dopolnjene z dne 17. 3. 2020, zahteval dostop tudi do drugih dokumentov, in sicer:

  • Pojasnilo, kako je organ lahko, skoraj eno leto prej, imel razgovore o novi pogodbi z obstoječim najemnikom?
  • Kje so ostali prijavljeni kandidati in kdo so?
  • Koliko so ostali kandidati ponudili za najem?
  • Če se je prijavil en sam ponudnik, zakaj organ razpisa ni ponovil?
  • Dokaze (dokumente) o arhiviranju poročila strokovne komisije z dne 20. 11. 2018, uradno kronološko dokazljivost, čas izdelave navedenega dokumenta.
  • Arhivirano poročilo komisije o pogajanju s potencialnimi najemniki, kot je to navedeno v poročilu strokovne komisije z dne 20. 11. 2018.
  • Zakaj poročilo strokovne komisije z dne 20. 11.2018 nima niti številke, ki jo sicer vodijo v vseh podjetjih zaradi evidentiranja, arhiviranja in pomoči pri iskanju samih dokumentov?
  • Dokumente vezane na novo pogodbo, sklenjeno v septembru 2019.

 

IP ugotavlja, da gre za dokumente, ki jih prosilec poprej v postopku ni zahteval, zato organ o teh dokumentih z izpodbijano odločbo, ni odločal. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da je organ, dopis prosilca, z dne 21. 4. 2020, obravnaval kot novo zahtevo in o njej odločil z odločbo, št. 370-2/2020 z dne 21. 5. 2020, s čimer je seznanil IP. Organ torej z izpodbijano odločbo ni odločal tudi o zahtevi prosilca, z dne 21. 4. 2020. Navedeno pomeni, da vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe, št. 175/2020 z dne 16. 4. 2020 , ne more biti predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku.

 

IP tako ugotavlja, da je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali organ razpolaga z  dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja, ki jih prosilec postavlja v zahtevi z dne 9. 2. 2020, dopolnjeni z dne 17. 3. 2020, in ali je organ prosilcu posredoval vse dokumente, s katerimi tozadevno razpolaga.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Navedeno pomeni, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Enako velja tudi za primere,  kjer se zahteva po ZDIJZ sicer poimensko nanaša na »dokumente«, iz vsebine zahteve pa je mogoče razbrati, da prosilec zahteva pojasnilo, odgovor na vprašanja ali mnenje organa.

 

Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP izpostavlja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, pa ni del postopkov po ZDIJZ, temveč je predmet njihovih komunikacijskih strategij oziroma drugih postopkov, skladno z Uredbo o upravnem poslovanju.

 

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

 

Na podlagi vpogleda v posredovano dokumentacijo IP ugotavlja, da je organ prosilcu že posredoval dokumentacijo, poročilo strokovne komisije, z dne 20. 11. 2018, iz katere izhajajo odgovori na vprašanja prosilca iz 3. in 4. točke dopolnitve zahteve z dne 17. 3. 2020. Glede 1. točke dopolnitve zahteve, z dne 17. 3. 2020, pa je organ prosilca napotil na že posredovan odgovor Občine Bled, z dne 7. 2. 2020.

 

Glede na pojasnila organa in na podlagi vpogleda v posredovano dokumentacijo ter predmetna vprašanja iz zahteve prosilca, z dne 9. 2. 2020, dopolnjene z dne 17. 3. 2020, IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja iz 6. 7. in 8 točke, dopolnitve zahteve prosilca z dne 17. 3. 2020, ni razpolagal.  Prav tako IP ne dvomi v navedbe organa, da s soglasjem Občine Bled s podnajemnikom, kjer so jasno definirani pogoji rabe in odobritev najema za nedoločen čas in soglasji ustreznih institucij, da obratovanje bara/restavracije na terasi Grajske plaže, po 8 uri zvečer, ne škoduje prostoživečim živalim, še posebej pticam, ki v poletnih mesecih gnezdijo na Grajski steni, v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče posredovati zahtevanih dokumentov, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki. Pri tem IP ponovno navaja, da organ, v postopku po ZDIJZ ni dolžan odgovarjati na konkretno postavljena vprašanja, ampak je dolžan odločati le o dostopu do materializiranih dokumentov.

 

Ker iz zgoraj navedene definicije informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ izhaja, da so zavezanci dolžni posredovati le informacije, s katerimi razpolagajo, pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

 

Glede ostalih pritožbenih navedb prosilca IP pojasnjuje, da jih ni podrobneje povzel in se do njih ni opredelil, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP. V postopku po ZDIJZ je relevantno le dejstvo, ali organ razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

 

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska  pooblaščenka