Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 21.10.2016
Naslov: Prosilec - Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije
Številka: 090-201/2016
Kategorija: Kršitev postopka, Tajni podatki
Status: Zavrnjeno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

V obravnavanem primeru je prosilec zahteval izročitev delovnopravnih dokumentov in umik stopnje tajnosti z osebnih podatkov vlagatelja. Organ je zahtevo prosilca zavrgel in se pri tem skliceval na  21. člena ZTP ter na odločitev SOVE. IP se z odločitvijo organa ni strinjal in je ugotovil, da je obrazložitev in posledično tudi odločitev organa sama s sabo v nasprotju. Če prosilec izrecno zahteva odločanje po ZDIJZ, mora organ temu slediti, saj 21. člen ZTP ne predstavlja eskulpacijskega razloga, da organ ne bi bil dolžan odločati po ZDIJZ, če je prosilec upravičen prejemnik tajnega podatka. IP je izpodbijan sklep, na podlagi prvega odstavka 252. čl. ZUP v celoti odpravil in sam rešil zadevo. IP je ugotovil, da so zahtevane informacije označene kot tajne v skladu z ZTP, torej izpolnjujejo tako materialni kot formalni kriterij, zato niso podani razlogi, ki bi omogočali umik oziroma znižanje stopnje tajnosti. Ker so torej informacije, ki jih je zahteval prosilec, označene kot tajne v skladu z ZTP, predstavljajo izjemo po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri tem pa izvedba delnega dostopa ni mogoča, ne da bi s tem posegli v varovane podatke, saj bi lahko s povezovanjem podatkov posegli oz. razkrili tajne podatke, zato zahtevi prosilca po izročitvi delovnopravnih dokumentov SOVE ni bilo mogoče ugoditi.
 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-201/2016/2

Datum: 21. 10. 2016

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 17. 8. 2016, (v nadaljevanju prosilec), zoper sklep z dne 12. 7. 2016, št. 02202-1/2016/7, Vlade Republike Slovenije, Gregorčičeva 20-25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja in zahteve za umik stopnje tajnosti:

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca se ugodi in se sklep Vlade Republike Slovenije, z dne 12. 7. 2016, št. 02202-1/2016/7, odpravi.
  1. Zahteva prosilca za izročitev delovnopravnih dokumentov in umik stopnje tajnosti z osebnih podatkov vlagatelja, z dne 24. 11. 2015, se zavrne.
  1. Stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

Prosilec je na Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (v nadaljevanju SOVA) dne 24. 11. 2015 vložil zahtevo na podlagi ZDIJZ in ZInfP za izročitev delovnopravnih dokumentov in umik stopnje tajnosti z osebnih podatkov vlagatelja.   

 

O zahtevi prosilca je SOVA na podlagi poziva IP z dne 20. 1. 2016, št. 0900-7/2016/2 in z dne 23. 2. 2016, št. 0900-7/2016/4, zaradi molka organa, izdala sklep z dne 22. 3. 2016, št. 7020-10/2013/51, s katerim je zahtevo po izročitvi delovnopravne dokumentacije in zahtevo po umiku stopnje tajnosti, zavrgla. Zoper sklep je prosilec dne 11. 4. 2016 pri SOVI vložil pritožbo, o kateri je odločal IP z odločbo z dne 13.6.2016 št. 090-104/2016/5, s katero je pritožbi ugodil in sklep SOVE z dne 22. 3. 2016, št. 7020-10/2013/51, odpravil. IP je odločil, da mora SOVA zahtevo prosilca za umik stopnje tajnosti z dne 24. 11. 2015, najpozneje v petnajstih delovnih dneh od vročitve te odločbe, skupaj s predlogom odločitve predstojnika organa, poslati v odločanje Vladi RS. Vlada RS pa je dolžna o zahtevi odločiti v nadaljnjih petnajstih delovnih dneh od prejema zahteve.  

 

Na podlagi navedenega je organ izdal sklep z dne 12. 7. 2016, št. 02202-1/2016/7, s katerim je zahtevo prosilca z dne 24. 11. 2015, zavrgel. V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da je treba izrecno poudariti, da je varovanje, obravnavanje in določanje tajnih podatkov urejeno z ZTP in njegovimi podzakonskimi akti, pri čemer je postopek z 21. členom ZTP predviden zaradi zagotavljanja pravilnosti postopkov določanja tajnih podatkov. Podoben postopek pa ureja tudi 21. člen ZDIJZ, v povezavi s četrtim odstavkom 6. člena istega zakona. Razlika med obema postopkoma je v tem, da je za postopek, kot ga predvideva ZDIJZ, aktivno legitimiran prosilec za informacije javnega značaja, ki se s podatkom ne more seznaniti, ker je ta določen kot tajen, za postopek po ZTP pa je aktivno legitimiran upravičen prejemnik tajnega podatka, torej oseba, ki se je s podatkom na zakonit način že seznanila, pa meni, da je neupravičeno določen kot tajen. Temeljno načelo je določeno v drugem odstavku 5. člena ZDIJZ, ki se nanaša na osebe oziroma prosilce, ki želijo pridobiti informacijo javnega značaja, ki jim do tedaj ni bila razkrita oziroma se prosilec z njeno vsebino ni seznanil. Slednje izkazuje določba, ki določa, da »ima prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo ali njen elektronski zapis«. Po oceni organa zahteve za dostop do informacije javnega značaja zato po naravi stvari nikakor ni mogoče enačiti z zahtevo za spremembo ali umik stopnje tajnosti podatka po ZTP. Povsem logično in življenjsko je, da gre vsebinsko za različna postopka, ki sta temu primerno urejena tudi v vsebinsko povsem različnih predpisih ZTP in ZDIJZ, vsak zase namreč urejata materijo, ki je ena z drugo vsebinsko popolnoma nezdružljiva. V konkretnem primeru je prosilec upravičen prejemnik tajnega podatka (tj. delovnopravnih dokumentov) v smislu 21. člena ZTP, ki določa, da lahko upravičeni uporabnik tajnega podatka, ki je podatek prejel na zakonit način, predlaga pooblaščeni osebi preklic ali spremembo stopnje tajnosti, če meni, da tajnost podatka ni utemeljena ali ustrezno obrazložena. V SOVI so identifikacijski podatki uradnih oseb določeni kot tajni, stopnje tajnosti INTERNO, ZAUPNO in TAJNO, vse v skladu z oceno možnih škodljivih posledic v skladu z ZTP. SOVA prav tako kot tajne varuje tudi identifikacijske podatke nekdanjih uradnih oseb agencije, saj bi njihovo razkritje v povezavi z nekaterimi drugimi evidencami omogočilo razkritje naziva, ki ga SOVA uporablja za finančno in materialno poslovanje v skladu s 45. členim Zakona o Slovenski obveščevalno-varnosti agenciji  ter v povezavi s tem tudi identifikacijske podatke trenutno zaposlenih uradnih oseb SOVE ter celotnega finančnega in materialnega poslovanja SOVE. Ti podatki so stalni predmet zanimanja tujih obveščevalnih služb ter mednarodnih kriminalnih in terorističnih skupin, ki za svoje dejavnosti uporabljajo ozemlje Republike Slovenije oziroma slovensko državno ozemlje izkoriščajo kot tranzitno območje. Z navedenimi podatki bi lahko te službe oziroma združbe bodisi neposredno preprečevale obveščevalne prodore SOVE bodisi z izsiljevanjem uradnih oseb SOVE pridobivale tajne podatke ali na druge načine preprečevale aktivnosti in operativno sposobnost SOVE. Vse navedeno pa bi brez dvoma hudo ogrozilo nacionalno varnost Republike Slovenije. Zaradi navedenih razlogov so tudi vse delovnopravne listine uslužbencev SOVE določene kot tajne, saj bi razkritje teh podatkov nepoklicanim osebam namreč lahko ogrozilo izvajanje nalog agencije, lahko pa bi ogrozilo tudi življenje in zdravje uradnih oseb SOVE. V luči konkretne zadeve je treba zato, poleg pravic prosilca, upoštevati tudi pravice drugih nekdanjih in aktivnih uslužbencev agencije ter ne nazadnje tudi interes države. Ob tem je treba upoštevati, da če bi se v konkretnem primeru umaknila tajnost podatkov, bi bilo treba umakniti tajnost tudi s preostalih istovrstnih podatkov (tj. delovnopravnih dokumentov), torej podatkov o ostalih nekdanjih in trenutnih uslužbencih SOVE, kar bi nedvomno privedlo do hudih motenj pri delovanju obveščevalno-varnostnega sistema v državi, kot je bilo podrobno pojasnjeno že zgoraj. Na podlagi vsega navedenega ter ob upoštevanju dejstva, da je SOVA predmetno zahtevo oziroma predlog prosilca z dne 24 11 2015 že obravnavala v skladu z določbo 21. člena ZTP ter o svoji odločitvi obvestila prosilca z dopisom št. 7020 10/2013/40 z dne 8. 12. 2015, je organ zahtevo prosilca zavrgel.

 

Prosilec je dne 17. 8. 2016 pri IP vložil pritožbo zoper zgoraj navedeni sklep. IP je pritožbo z dopisom z dne 19. 8. 2016, št. 092-87/2016/2 odstopil v preizkus organu.

 

Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 1. 9. 2016, št. 02202-1/2016/16, s prilogami, poslal v odločanje IP.

 

Pritožba je utemeljena.

Zahteva se zavrne.

 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijan sklep v delu, v katerem ga pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjski sklep preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavanem primeru je organ navedel, da je treba pri uporabi materialnega predpisa, ali uporabiti ZDIJZ ali ZTP, glede zahteve za umik stopnje tajnosti, ločiti med prosilci, ki so »aktivno legitimirani za umik stopnje tajnosti kot upravičeni prejemniki tajnega podatka« od tistih prosilcev, ki se s podatkom ne morejo seznaniti, ker je določen kot tajen. V tej zvezi je organ odločil, da je prosilec upravičen prejemnik tajnega podatka, zato je zadevo obravnaval po ZTP. V povezavi z odločitvijo SOVE, ki naj bi o zahtevi za umik stopnje tajnosti že odločala, je organ zaključil, da je treba zahtevo prosilca s sklepom zavreči.

 

lP se s takšno razlago organa ne strinja in ugotavlja, da je obrazložitev in posledično tudi odločitev organa sama s sabo v nasprotju. IP se strinja z organom, da lahko po 21. členu ZTP predlaga umik stopnje tajnosti upravičen prejemnik tajnega podatka, vendar pa to ne more pomeniti, da isti posamezniki ne morejo zahtevati umika stopnje tajnosti tudi po ZDIJZ, saj bi sicer to zakonodajalec izrecno navedel, vendar ni. Po ZDIJZ ni relevantno kakšen »odnos« do tajnih podatkov ima prosilec. Če prosilec izrecno zahteva odločanje po ZDIJZ, mora organ temu slediti, saj kot rečeno, 21. člen ZTP ne predstavlja eskulpacijskega razloga, da organ ne bi bil dolžan odločati po ZDIJZ, če je prosilec upravičen prejemnik tajnega podatka. Za takšno razlago organ nima nobene pravne podlage. IP poudarja, da lahko vsakdo kadarkoli zahteva umik stopnje tajnosti po ZDIJZ in organ je dolžan na navedeni pravni podlagi zadevo tudi obravnavati. Kakšni so interesi prosilca oziroma kakšen je »odnos« prosilca do informacij, je v zadevi irelevantno in se organ s tem tudi ni dolžan oziroma upravičen ukvarjati. Presoja je namreč vezana zgolj na dokumentacijo, ki nosi oznako tajnosti in odločitev, ali so še podani utemeljeni razlogi za takšno oznako, ne glede na status oziroma položaj prosilca. Nadalje IP ugotavlja, da je organ svojo odločitev vezal na odločitev SOVE, čeprav je v obravnavanem primeru po ZDIJZ edino stvarno pristojen odločati o zahtevi za umik stopnje tajnosti. Za razliko od postopka po ZTP, kjer je o predlogu za umik stopnje tajnosti stvarno pristojna odločati pooblaščena oseba (10. člen v povezavi z 21. členom ZTP), kar pa v obravnavanem primeru zagotovo ni organ. IP poudarja, da je zadevo organ obravnaval prvič, zato je navedba organa, da je bilo o zahtevi za umik stopnje tajnosti že odločeno (s strani SOVE), pravno zmotna. Izpodbijana odločitev je sama s seboj v nasprotju tudi z vidika pravnega varstva, ki ga je organ navedel v izpodbijanem sklepu, saj za odločanje o pritožbi po 21. členu ZTP ni pristojen IP.

 

Ker je organ napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je odločil, je IP izpodbijan sklep, na podlagi prvega odstavka 252. čl. ZUP v celoti odpravil in sam rešil zadevo.

 

Prosilec je zahteval izročitev delovnopravnih dokumentov in umik stopnje tajnosti z osebnih podatkov vlagatelja, s katerimi razpolaga SOVA. Gre za dokumente, ki so označeni s stopnjo tajnosti po ZTP. Organ je predložil ocene možnih škodljivih posledic, ki jih je izdelala SOVA in podpisal namestnik direktorja oziroma direktor (št. 1002-6/2008/88 z dne 30. 7. 2008, št. 1002-6/2009/323 z dne 25. 8. 2009, št. 1002-2/2012/35 z dne 9. 5. 2012, št. 1002-2/2012/320 z dne 11. 9. 2012, št. 1002-1/2013/41 z dne 13. 3. 2013, št. 1002-1/2013/95 z dne 10. 4. 2013, št. 1002-1/2013/269 z dne 28. 6. 2013). V njih je navedeno, da so delo in aktivnosti v SOVI zaradi izvajanja specifičnih nalog, določenih v ZSOVA, take narave, da jih je treba varovati kot tajne podatke z različnimi stopnjami tajnosti. Razkritje osebnih podatkov uslužbencev SOVE, ki se nanašajo na ime in priimek, rojstne podatke, naslov stalnega oz. začasnega bivališča in drugih podatkov, ki omogočajo identifikacijo uslužbencev, bi škodovalo delovanju ali izvajanju nalog SOVE, zato so ti podatki določeni kot tajni podatki s stopnjo tajnosti INTERNO, razen identitete določenih uslužbencev (direktorja organa, namestnika direktorja organa, …). Hkratno razkritje osebnih podatkov več kot desetih uslužbencev SOVE bi lahko škodovalo varnosti in interesom Republike Slovenije, zato so osebni podatki uslužbencev SOVE, ki so na kakršen koli način združeni tako, da bi razkritje podatkov omogočilo identifikacijo več kot desetih uslužbencev SOVE, določeni kot tajni podatki stopnje tajnosti ZAUPNO. Hkratno razkritje osebnih podatkov več kot polovice uslužbencev SOVE bi lahko hudo škodovalo varnosti in interesom Republike Slovenije, zato so osebni podatki uslužbencev SOVE, ki so na kakršen koli način združeni tako, da bi razkritje podatkov omogočilo identifikacijo več kot polovice uslužbencev SOVE, določeni kot tajni podatki stopnje tajnosti TAJNO.

 

IP poudarja, da je s postopkom umika stopnje tajnosti po ZDIJZ, zakonodajalec omogočil še dodatni nadzor pred morebitno zlorabo instituta tajnosti, ki se izvaja ločeno od ocene originatorja dokumenta, ki mu je podelil takšen status. Glede na to, da je postopek umika stopnje tajnosti urejen v okviru postopka za dostop do informacij javnega značaja, pa po oceni IP ni mogoče mimo dejstva, da se tudi v postopku umika stopnje tajnosti vselej zasleduje vprašanje prostega dostopa, čeprav sam umik oziroma znižanje stopnje tajnosti ne pomeni avtomatično, da govorimo o prosto dostopni informaciji. Treba je izvesti še preizkus obstoja morebitnih izjem iz 5.a in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zaradi navedenega je treba biti pri presoji umika stopnje tajnosti izredno previden, saj kljub dejstvu, da je prost pretok informacij ključna okoliščina, po kateri se ocenjuje demokratičnost družbe, pa omenjeno načelo transparentnosti ni absolutno in neomejeno, saj obstajajo tudi situacije, ko je povsem legitimno treba zaradi določenih okoliščin dostop do informacij omejiti.

 

Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala, oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države. Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi: podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba, izdelava vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP) ter pravilna oznaka (prim. 17. čl. ZTP).

 

To pomeni, da se v postopku z zahtevo za umik stopnje tajnosti ugotavlja, ali sta izpolnjena oba zgoraj navedena kriterija, kajti le odsotnost enega izmed njiju omogoča, da se lahko iz dokumentov umakne, ali zniža stopnja tajnosti.

IP ugotavlja, da zahtevane informacije izpolnjuje formalni kriterij, saj so vidno označene s stopnjo tajnosti INTERNO in so za njih izdelane ocene za določitev tajnosti (navedene zgoraj), informacijam pa so tajnost določile osebe, ki so za to pooblaščena z 10. členom ZTP, in sicer direktor SOVE oziroma namestnik direktorja SOVE.

Pri presoji obstoja materialnega kriterija je treba osvetliti pristojnosti in delo SOVE ter položaj uslužbencev, ki ga ureja ZSOVA. V 2. členu ZSOVA so opredeljene naloge SOVE, in sicer: pridobiva in vrednoti podatke ter posreduje informacije: - iz tujine, pomembne za zagotavljanje varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države; - o organizacijah, skupinah in osebah, ki s svojo dejavnostjo iz tujine ali v povezavi s tujino ogrožajo, ali bi lahko ogrozile nacionalno varnost države in njeno ustavno ureditev. Sodeluje s pristojnimi državnimi organi in službami pri varnostnem preverjanju ter posreduje podatke, pomembne za varnost določenih oseb, delovnih mest, organov, objektov in okolišev. Opravlja naloge na podlagi zakona v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih določi vlada na podlagi nacionalnovarnostnega programa, ki ga sprejme Državni zbor. Pri izvajanju svojih nalog lahko SOVA pridobiva podatke tudi s tajnim sodelovanjem in posebnimi oblikami pridobivanja podatkov (19. člen ZSOVA). SOVA kot samostojna služba vlade o svojih ugotovitvah obvešča predsednika vlade, kadar gre za zadeve iz njihove pristojnosti pa tudi predsednika republike, predsednika Državnega zbora in pristojne ministre. SOVA posreduje podatke o svojih ugotovitvah pristojnim ministrstvom ter drugim organom državne uprave, da bi ti lahko za izvrševanje njihovih zakonitih pristojnosti predlagali ali sprejeli določene ukrepe. Pripravlja informacije in analize s svojega delovnega področja za potrebe Sveta za nacionalno varnost in za potrebe delovnih teles Državnega zbora za izvajanje nalog z njihovega delovnega področja (6. člen ZSOVA).

Glede na navedeno IP ugotavlja, da so pristojnosti in delovno področje SOVE nedvomno nanašajo na javno varnost in obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS v skladu s 5. členom ZTP, saj gre za organ, za katerega že iz njegovega naziva oziroma namena ustanovitve izhaja, da deluje znotraj sistema nacionalne varnosti, za izvajanje ukrepov, s katerimi se zagotavlja zadostna raven nacionalne varnosti in varnosti državljanov oziroma posameznikov. Vprašanje, ki sledi pa je, ali se tudi zahtevane informacije nanašajo na omenjena področja. IP ugotavlja, da so predmet presoje informacije, ki se nanašajo na delovnopravno področje in podatke o uslužbencu SOVE, z razkritjem katerih bi bila, v skladu z zgoraj navedenimi ocenami možnih škodljivih posledic, ogrožena varnost poslovanja SOVE, oziroma onemogočena bi bila izvedba nalog na podlagi zakona v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih določi vlada na podlagi nacionalno-varnostnega programa, ki ga sprejme državni zbor. Zahtevane informacije se zato nedvomno nanašajo na javno varnost in obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS v skladu s 5. členom ZTP, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog SOVE. Da lahko SOVA izvaja svoje pristojnosti oz. naloge ima namreč v skladu z ZSOVA posebej urejena določena področja delovanja. Z vidika dostopa do informacij, ki so predmet presoje v obravnavanem primeru, je ključna določba v 45. členu ZSOVA, ki določa, da pri finančnem in materialnem poslovanju agencije v razmerju do tretjih oseb uporablja agencija naziv, ki ga na njen predlog določi vlada. Kot je opozoril tudi organ, to pomeni, da je za učinkovito delovanje SOVE nujno, da se ne razkrije naziv, pod katerim v razmerju do tretjih oseb deluje SOVA. Zato je vlada s sklepom št. 850-01/2011-11 z dne 14 .7. 2011, s katerim je SOVI določila naziv, v skladu s 45. členom ZSOVA, označila s stopnjo tajnosti TAJNO. Posebej je urejeno tudi področje zaposlovanja, saj je v 28. členu ZSOVA določeno, da se delovno razmerje v agenciji lahko sklene brez objave oziroma razpisa. Kot izhaja iz zgoraj navedenih ocen možnih škodljivih posledic in pojasnila organa, bi že podatek o številu uslužbencev SOVE omogočil oceno operativne zmožnosti SOVE, kar bi ogrozilo varnost poslovanja SOVE, pa tudi življenje in zdravje uradnih oseb SOVE. Posledično bi to pomenilo, da SOVA, ki je pomemben subjekt v sistemu nacionalne varnosti, ne bi mogla zagotoviti oz. zaščititi nacionalnih interesov[1], kar bi hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije na področju javne varnosti ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS. Temeljni dokument na področju nacionalne varnosti je RESOLUCIJA o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (Ur. L. 24/10, v ReSNV-1), ki opredeljuje nacionalne interese, varnostna tveganja in vire ogrožanja države, njenih institucij, državljanov ter usmeritve, ukrepe in mehanizme za zagotavljanje nacionalne varnosti. IP je zato v tem delu sledil obrazložitvi organa.

Zgoraj navedeni zakonski in podzakonski akti nedvomno terjajo posebno obravnavo določenih informacij, s katerimi razpolaga SOVA. Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da je v konkretnem primeru materialni kriterij po ZTP nedvomno izpolnjen, saj se zahtevane informacije nanašajo na tista interesna področja države, ki jih je ZTP opredelil kot posebej občutljiva oziroma so takega pomena, da jih je mogoče varovati s stopnjo tajnosti, saj bi razkritje nepoklicani osebi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog SOVE.

 

Glede na navedeno so zahtevane informacije označene kot tajne v skladu z ZTP, torej izpolnjujejo tako materialni kot formalni kriterij, zato je IP presodil, da niso podani razlogi, ki bi omogočali umik oziroma znižanje stopnje tajnosti. IP ob tem ni mogel sledil navedbi prosilca, ki je izpostavil, da zahteva umik stopnje tajnosti iz, saj bi z razkritjem podatkov, ki se nanašajo  , razkrili tajni podatek naziva SOVE, pod katerim deluje, prav tako pa bi posegli tudi v pravice drugih nekdanjih ali aktivnih uslužbencev SOVE, kar bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog SOVE, kot je navedeno zgoraj.

 

Ker so torej informacije, ki jih zahteva prosilec, označene kot tajne v skladu z ZTP, predstavljajo izjemo po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri tem pa izvedba delnega dostopa ni mogoča, ne da bi s tem posegli v varovane podatke, saj bi lahko s povezovanjem podatkov posegli oz. razkrili tajne podatke, zato zahtevi prosilca po izročitvi delovnopravnih dokumentov SOVE ni mogoče ugoditi.

 

Glede na navedeno je IP odločil, da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno, zato je v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP izpodbijani sklep odpravil (kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe) in sam rešil zadevo, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

svetovalka informacijske pooblaščenke           

 

 

 

Informacijski Pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

 


[1] 2.1 Nacionalni interesi Republike Slovenije ReSNV-1: Nacionalni interesi Republike Slovenije so življenjski in strateški. Trajna življenjska interesa Republike Slovenije sta ohranitev neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti države ter ohranitev nacionalne identitete, kulture in samobitnosti slovenskega naroda tako znotraj mednarodno priznanih meja Republike Slovenije kot v zamejstvu in po svetu.

Strateški interesi Republike Slovenije so priznavanje in spoštovanje nedotakljivosti njenih mednarodno priznanih meja in državnega območja, vključno s stikom teritorialnega morja z odprtim morjem, delovanje demokratičnega parlamentarnega političnega sistema, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, krepitev pravne in socialne države, blaginja prebivalcev in celovit razvoj družbe, zaščita življenja in visoka stopnja vseh oblik varnosti prebivalcev, zaščita pravic in razvoj slovenske avtohtone narodne skupnosti v sosednjih državah, mir, varnost in stabilnost v svetu ter ohranitev okolja in naravnih virov Republike Slovenije.