Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 05.05.2015
Naslov: Prosilec - Finančna uprava RS
Številka: 090-13/2015
Kategorija: Davčna tajnost
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilec je zahteval podatke o nazivu in naslovu pekarn oziroma objektov, v katerih je organ ob skupnem nadzoru z UVHVVR ugotovil nepravilnosti po Zakonu o davčnem postopku, Zakonu o davku na dodano vrednost, Zakonu o finančni upravi in Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Organ je zahtevo v celoti zavrnil iz razloga izjeme davčna tajnost. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je izjema davčna tajnost podana le glede podatkov o zaznanih sumih kršitev, kjer organ vodi davčni postopek – kršitve: neizdaja računov oz. računi niso vsebovali vseh podatkov, ne vodi oz. ne hrani poslovnih knjig ali jih ne vodi na način, ki zagotavlja podatke za ugotovitev pravilne davčne obveznosti ter v davčni register niso vpisani ustrezni podatki. Glede podatkov, kjer je organ ugotovil sume kršitev zaposlovanja na črno po ZPDZC-1, pa izjema davčne tajnosti ni podana, ker sploh ne gre za davčni postopek. Prav tako niso izpolnjeni pogoji za nobeno drugo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ.

 

ODLOČBA:

Številka: 090-13/2015/9
Datum: 5. 5. 2015

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14 in 19/15 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………. (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Finančne uprave RS, Šmartinska cesta 55, 1000 Ljubljana, št. 090-61/2014-2 0103-14, z dne 15. 12. 2014 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca se delno ugodi in se 1. alineja izreka odločbe Finančne uprave RS št. 090-61/2014-2 0103-14, z dne 15. 12. 2014 odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe na elektronski naslov ……………. posredovati Seznam kršiteljev v okviru nadzorov v dejavnosti pekarstva na način, da prekrije celoten 2. stolpec (DŠ) in celotno 21. – 29. vrstico.

2.    V preostalem delu se pritožba zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 10. 12. 2014 na organ naslovil zahtevo za posredovanje imen pekarn oziroma objektov, v katerih je organ ob skupnem nadzoru z UVHVVR ugotovil nepravilnosti. Torej, podatke o nazivu in naslovu:
-    18 zavezancev za davek, pri katerih so bile ugotovljene kršitve glede zaposlovanja na črno,
-    2 zavezancih za davek, pri katerih je bila ugotovljena neizdaja računov oz. računi niso vsebovali vseh podatkov,
-    2 zavezancih, pri katerih je bilo ugotovljeno, da davčni zavezanci ne vodijo oz. ne hranijo poslovnih knjig ali jih niso vodili na način, ki zagotavlja podatke za ugotovitev pravilne davčne obveznosti ter
-    2 zavezancih, pri katerih niso bili vpisani ustrezni podatki v davčni register.
Informacije je zahteval v elektronski obliki na elektronski na naslov …………………...

Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 090-61/2014-2 0103 -14, z dne 15. 12. 2014, s katero je zahtevo v celoti zavrnil iz razloga varstva davčnega postopka ali davčne tajnosti.

Prosilec se je zoper odločbo pravočasno pritožil in predlagal, da IP presodi, ali zahtevane informacije dejansko so takšne narave, da jih ščiti Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDavP-2). Namreč, jasno je, da zakon ščiti davčne podatke posameznikov. V konkretnem primeru pa gre za kršitve, izrek katerih ureja zakon o inšpekcijskem nadzoru. Torej, jasno je, da ZDavP-2 zapoveduje zaupnost davčnega postopka, npr. koliko davkov je določena fizična ali pravna oseba plačala v določenem mesecu. Vprašanje pa je, ali ZDavP-2 ščiti podjetja tudi, ko storijo prekršek. IP torej naj presodi, ali argument organa drži v primeru vseh nepravilnosti, ki jih je ugotovil pri ogledu pekarn. O argumentu organa, da zahtevane podatke ščiti ZDavP-2, prosilec dodatno dvomi glede na to, koga je kaznoval zaradi kršitev zaposlovanja na črno (18 zavezancev). Namreč kaznovanje na tem področju ne ureja ZDavP-2, temveč Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 32/14; v nadaljevanju ZPDZC-1). Prosilec dodaja, da je na podlagi odločbe IP št. 090-13/2014/4 z dne 7. 5. 2014 prejel izpis iz evidence pravnomočnih plačilnih nalogov in pravnomočnih odločb za pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo (samostojni podjetniki) in za osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost za obdobje zadnjih treh let, v kateri so tudi podatki o tistih pravnih osebah, ki jih je inšpektorat kaznoval zaradi zaposlovanja na črno. Nenavadno bi torej bilo, da en organ podatke o kršiteljih dela na črno lahko posreduje kot informacijo javnega značaja, drug organ pa se sklicuje na izjemo davčne tajnosti. V kolikor bo IP kljub pritožbenim navedbam presodil, da so vse kršitve, zaznane pri pregledu pekarn, davčna tajnost, prosilec predlaga, da se v skladu s 5. alinejo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ opravi test javnega interesa v primeru pravnomočno končanih postopkov. Meni, da bi zahtevani podatki lahko bili v interesu javnosti, saj se javnost s svojim odločanjem kot potrošnik aktivno odloča, kje bo kupoval blago, v konkretnem primeru pekovske izdelke. V kolikor se posamezniki zavedajo, da pekarne huje kršijo davčno zakonodajo, se jim mora dati možnost, da izvedo, katere so te pekarne. S tem so bolj obveščeni na trgu in posledično v teh pekarnah, če se jim kršitve zdijo hude, ne kupujejo in s tem ne podprejo njihovega delovanja. V zadnjem času podjetja, pa tudi stanovska združenja oz. gospodarske in obrtniške zbornice, vse bolj poudarjajo družbeno odgovorno ravnanje in sklicevanje na tako ravnanje uporabljajo kot trženje svoje znamke in/ali produktov. Zato je edino pravilno, da je javnost pri tistih, ki zaveze o družbeno odgovornem ravnanju kršijo, seznanjena s kršitvami. Le dobro seznanjena javnost se lahko ustrezno odzove na kršitve tako, da pri teh pravnih osebah, več ne kupuje.  

Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom z dne 7. 1. 2015, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je IP posredoval tudi Seznam kršiteljev v dejavnosti pekarstva in pojasnil, da priložen seznam vsebuje zavezance iz dejavnosti pekarstva, pri katerih so bile v nadzoru ugotovljene kršitve ZPDZC-1, ZDavP-2 in Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12 in 86/14; v nadaljevanju ZDDV-1). Prekrškovni organ postopka o prekršku še ni začel v vseh primerih. Podatki v priloženi tabeli (označeni z rdečo), ki se nanašajo na zavezance, pri katerih je organ vodil postopek po ZDavP-2, se štejejo za davčno tajnost. To so podatki o naslednjih zavezancih:
-    2 zavezancih za davek, pri katerih je bilo ugotovljeno neizdajanje računov oz. računi niso vsebovali vseh podatkov,
-    2 zavezancih, pri katerih je bilo ugotovljeno, da davčni zavezanci ne vodijo oz. ne hranijo poslovnih knjig ali jih niso vodili na način, ki zagotavlja podatke za ugotovitev pravilne davčne obveznosti,
-    2 zavezancih, pri katerih niso bili vpisani ustrezni podatki v davčni register.
Organ je prosilcu na osnovi 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil dostop do zahtevanih podatkov, ker bi razkritje pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek. V odločbi je organ navedel, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Prav tako je organ navedel, da uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale pri pobiranju davkov, in vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom, niti jih ne smejo same uporabljati ali omogočiti, da bi jih uporabljale tretje osebe. Podatki, ki so davčna tajnost, se ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom. S posredovanjem podatkov prosilcu bi kršili tudi 8. člen ZDavP-2, ki določa, da se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem istim zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. Organ prosilcu iz omenjenih razlogov ni poslal zahtevanih dokumentov glede imen pekarn oziroma objektov, v katerih so bile ob nadzoru ugotovljene nepravilnosti ter podatke o nazivu in naslovu za določene zavezance za davek.
 
Z namenom ugotovitve dejanskega stanje je IP dne 21. 4. 2015 pri organu, na podlagi 11. člena ZInfP, opravil ogled in camera. Organ je dne z dopisom št. 090-61/2014-16 z dne 23. 4. 2015 posredoval dopolnjen Seznam kršiteljev v okviru nadzorov v dejavnosti pekarstva.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, prav tako ni sporno, da organ z njimi razpolaga in da se nahajajo v materializirani obliki. Predmet pritožbena postopka je presoja, ali Seznam kršiteljev v okviru nadzorov v dejavnosti pekarstva (v nadaljevanju seznam) predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Seznam vsebuje podatke o DŠ zavezanca, nazivu zavezanca, sedežu zavezanca, kršitvi in opombi – nadzori v poslovnih enotah:
-    18 kršitev zaposlovanja na črno;
-    2 kršitev neizdaje računov oz. računi ne vsebujejo predpisanih podatkov;
-    2 kršitev ne vodijo oz. ne hranijo poslovnih knjig ali jih ne vodijo na način, ki zagotavlja podatke za ugotovitev pravilne davčne obveznosti ter
-    2 kršitev ne predloži podatkov, potrebnih za vpis v davčni register.

Organ je zavrnitev dostopa do zahtevanega seznama oprl na izjemo po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek.

ZDavP-2 v 8. členu določa, da se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. V prvem odstavku 15. člena (z naslovom davčna tajnost) je določeno, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Nadalje 16. člen (z naslovom dolžnost varovanja davčne tajnosti) določa, da uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale pri pobiranju davkov, in vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom, niti jih ne smejo same uporabljati ali omogočiti, da bi jih uporabljale tretje osebe.

Pojem zaupnosti davčnega postopka je v celoti vezan na davčno tajnost. Na navedeno kaže tudi načelo tajnosti postopka iz zgoraj omenjenega 8. člena ZDavP-2, po katerem se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. Teorija šteje obravnavo podatkov v davčnem postopku v režimu davčne tajnosti celo za načelo (Zakon o davčnem postopku s komentarjem, dr. Tone Jerovšek in soavtorji, Ljubljana 2008). Načelo tajnosti podatkov ščiti zavezanca za davek pred razkritjem njegovega materialnega položaja, ki je razviden iz davčnih podatkov, ali se o njem lahko sklepa. ZDavP-2 v prvem odstavku 17. člena določa, da mora biti vsak podatek oziroma vsak dokument ali zbirka podatkov, ki vsebuje podatke, ki so davčna tajnost, vidno označen kot tak, razen, če minister, pristojen za finance, s predpisom iz petega odstavka tega člena določi drugače.

Na ogledu in camera je organ povedal, da podatki o zavezancih, pri katerih je vodil postopek po ZDavP-2 in gre za kršitve po ZDavP-2, ZDDV-1 in Zakonu o finančni upravi (Uradni list RS, št. 25/14; v nadaljevanju ZFU), štejejo za davčno tajnost, hkrati pa postopki v času izdaje odločbe še niso bili pravnomočno končani. Glede na ugotovitve na ogledu in navedeno pravno podlago IP ugotavlja, da podatki o zavezancih, pri katerih je organ vodil postopke po ZDavP-2, gre za podatke, ki ustrezajo definiciji iz prvega odstavka 15. člena ZDavP-2, po katerem so varovani vsi podatki v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ, saj gre za podatke o imenu (firmi) in naslovu davčnih zavezancev, ki so kršili določbe ZDavP-2, ZDDV-1 in ZFU. Prav tako je predmetni seznam, ki ga je IP za potrebe pritožbenega postopka pridobil od organa, vidno označen kot davčna tajnost, kot to določa prvi odstavek 17. člena ZDIJZ.

Prosilec je v pritožbi predlagal, da IP presodi, ali je javnemu interesu bolj zadoščeno z razkrivanjem ali z zapiranjem zahtevanih podatkov, zato je IP preveril, ali je v konkretnem primeru možna izvedba testa interesa javnosti. Določba drugega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so navedene izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen kadar gre za podatke iz 5. točke prvega odstavka, razen če je davčni postopek že pravnomočno končan oziroma je zavezanec za davek obveznost ugotovil v obračunu davka in ga ni plačal v predpisanem roku. Iz zapisane določbe izhaja, da se test interesa javnosti, v primerih, ko je ugotovljena izjema davčne tajnosti, lahko izvaja le, kadar je davčni postopek že pravnomočno končan oziroma je zavezanec za davek obveznost ugotovil v obračunu davka in ga ni plačal v predpisanem roku. Na ogledu je IP ugotovil, da davčni postopki, glede katerih prosilec zahteva podatke, še niso pravnomočno končani, zato izvedba testa javnega interesa, v zvezi z razkritjem zahtevanih podatkov o nazivu in naslovu zavezancev, pri katerih je organ v okviru nadzora v dejavnosti pekarstva ugotovil kršitve po ZDDV-1, ZDavP-2 in ZFU, v tem trenutku ni zakonsko možna.

IP tako ugotavlja, da je v konkretnem primeru glede zahtevanih informacij o nazivu in naslovu 2 zavezancev za davek, pri katerih je bila ugotovljena neizdaja računov oz. računi niso vsebovali vseh podatkov, 2 zavezancev, pri katerih je bilo ugotovljeno, da ne vodita oz. ne hranita poslovnih knjig ali jih nista vodila na način, ki zagotavlja podatke za ugotovitev pravilne davčne obveznosti ter 2 zavezancev, pri katerih v davčni register niso bili vpisani ustrezni podatki, nedvomno podana izjema po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca v tem delu kot neutemeljeno zavrnil in v tem delu potrdil izpodbijano odločbo organa prve stopnje, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Glede zahtevanih podatkov o zavezancih, pri katerih so bile v okviru nadzorov v dejavnosti pekarstva ugotovljene kršitve zaposlovanja na črno po ZPDZC-1, je organ na ogledu pojasnil, da nadzor po ZPDZC-1 ni davčni nadzor po ZDavP-2 in torej zahtevani podatki ne predstavljajo davčne tajnosti. Gre pa za inšpekcijski nadzor v smislu upravnega postopka. Organ je tako v tem delu napačno zavrnil dostop do podatkov iz razloga izjeme davčna tajnost. Pojasnil je še, da je nadzore zaposlovanja na črno po ZPDZC-1 opravljal samostojno in vzporedno z ostalimi davčnimi nadzori. Nadzori po ZPDZC-1 so dolgotrajnejši, saj se na kraju samem najprej naredi nadzor z zaposlenim, od katerega organ zbere določene podatke, pridobi izjavo in naredi zapisnik. Nato se zapisnik posreduje delodajalcu, ki ima možnost izreči se o njem. Prav tako se sestavi zapisnik z delodajalcem. Delodajalci imajo pravico dokazovanja pravilnega dejanskega stanja, pri čemer predlagajo dokaze, s katerimi skušajo ovreči ugotovitve nadzornega organa na kraju samem. Po preučitvi dokazov se tako lahko ugotovi, da do kršitve po ZPDZC-1 dejansko sploh ni prišlo. Iz navedenega izhaja, da je pri posredovanju informacij v medije tako prišlo do nejasnosti. Kot prvo, gre šele za sume zaznanih kršitev po ZPDZC-1, glede katerih zavezanci niti še niso imeli možnosti izjasniti se o ugotovitvah pri nadzoru. Kot drugo, pa je organ pri pripravi in posredovanju seznama IP ugotovil, da je bilo zaznanih 18 kršitev pri le 15 zavezancih, saj so v dveh primerih bili nadzori opravljeni v različnih poslovnih enotah zavezanca oz. v različnih dnevih. Organ je poudaril, da gre pri 15 zavezancih za zaznane sume kršitev, ne pa še za ugotovljene kršitve. Namreč, upravni postopki še niso pravnomočno zaključeni, hkrati pa se je izkazalo, da v vsaj enem primeru kršitev po ZPDZC-1 ni bila dokazana.

IP je ugotovil, da podatki o nazivu in naslovu 18 (op. IP, pravilno 15) zavezancev za davek, pri katerih so bile v okviru nadzorov v dejavnosti pekarstva ugotovljene kršitve glede zaposlovanja na črno, ne predstavljajo davčne tajnosti in izjeme po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako organ na ogledu ni zatrjeval nobene druge izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Na podlagi navedenega je IP ugotovil, da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. 

Glede na navedeno je IP ugotovil, da je organ pri presoji podatkov o nazivu in naslovu 18 zavezancev za davek, pri katerih so bile ugotovljene kršitve glede zaposlovanja na črno, v izpodbijani odločbi napačno uporabil materialno pravo, zato je IP v tem delu, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odpravil izpodbijano odločbo in organu naložil posredovanje seznama z omenjenimi podatki.

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 - UPB) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                             
Monika Voga, univ.dipl.prav.,                                    
Svetovalka pri Informacijskem pooblaščencu                      

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka