Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 26.10.2020
Naslov: prosilec - Filozofska fakulteta
Številka: 090-236/2020
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Javni uslužbenci, funkcionarji, Osebni podatek
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilka je želela vpogled v vse podatke, ki jih je izbrani kandidat navedel v prijavi za razpisano delovno mesto, in v gradiva izbirnega postopka. Organ je zahtevo prosilke delno zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov oz. ker z vsemi zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prosilki posredoval vse zahtevane dokumente, s katerimi razpolaga. Strinjal se je tudi z razlogi izpodbijane odločbe, da zahtevani dokumenti v delih, kjer je bil ugotovljen obstoj izjeme od prostega dostopa, ne vsebujejo podatkov, ki bi bili neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-236/2020/2

Datum: 26. 10. 2020

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilka), z dne 6. 10. 2020, zoper odločbo Univerze v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 074-3/2020-2 z dne 1. 10. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilke z dne 6. 10. 2020 zoper odločbo Univerze v Ljubljani, Filozofska fakulteta, št. 074-3/2020-2 z dne 1. 10. 2020, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilka je 21. 9. 2020, v skladu s 5. členom ZDIJZ in 82. členom ZUP, na organ naslovila zahtevo za vpogled v vse podatke, ki jih je izbrani kandidat navedel v prijavi na javni razpis za delovno mesto visokošolski učitelj za področje sociologije kulture in v gradiva izbirnega postopka, med drugim poročilo strokovne komisije, vključno:

  1. s sklepom pristojnega telesa organa o imenovanju strokovne komisije za izbor kandidata za predmetno delovno mesto in druge akte, ki jih je organ sprejel v navedenem postopku izbire,
  2. z dokazilom o izpolnjevanju pogojev prepovedi navzkrižja interesov za člane strokovne komisije za presojo kandidatov za zasedbo predmetnega delovnega mesta,
  3. 1.   z vsemi podatki, ki jih je izbrani kandidat navedel v prijavi na javni razpis in ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev ter tudi kakovost kandidata, na podlagi katerih je strokovna komisija v skladu z Navodili za izvajanje kadrovskih postopkov za visokošolske učitelje, znanstvene delavce in sodelavce UL morala izbrati najbolj referenčnega kandidata. Prosilka je navedla, da želi vpogledati v razvrstitev kandidatov, ki izpolnjujejo vse pogoje, ki jo je morala pripraviti komisija v skladu z Navodili za izvajanje kadrovskih postopkov za visokošolske učitelje, znanstvene delavce in sodelavce UL, torej glede na njihove reference ter datiran predlog komisije dekanu, ki »mora biti utemeljen s pisnim poročilom in dokumentiran z referencami treh, po mnenju komisije najvišje razvrščenih prijavljenih kandidatov«,

2.   z odločbo izbranega kandidata o imenovanju v naziv oz. dokazila, da izbrani kandidat izpolnjuje količinske in kakovostne pogoje za izvolitev v naziv,

3.   z dokazili izbranega kandidata o izpolnjevanju pogoja o pedagoških in znanstvenoraziskovalnih izkušnjah s področja sociologije kulture, to je s področja teoretske in empirične sociološke analize kulturnih praks,

4.   z referencami izbranega kandidata, ki izkazujejo široke teoretske razgledanosti in produktivnosti na področju sociologije kulture, ker se je v razpisu pričakovalo,

5.   z referencami izbranega kandidata, ki izkazujejo vodenje projektov ipd, ker se je v razpisu pogojevalo, da ima izbrani kandidat smisel za organizacijo dela sodelavcev in sposobnost za vodenje skupin,

6.   z referencami izbranega kandidata o mednarodni uveljavljenosti (objave, nastopi in gostovanja v tujini), ker je bilo v razpisu navedeno kot prednost kandidatov,

  1. z zapisniki komisije za izbor v predmetnem razpisu,
  2. z datirano odločitvijo dekana glede izbora s pisno utemeljitvijo, kot je določeno v Navodilih za izvajanje kadrovskih postopkov za visokošolske učitelje, znanstvene delavce in sodelavce UL,
  3. z dekanovim obvestilom rektorju, kot ga določajo Navodila za izvajanje kadrovskih postopkov za visokošolske učitelje, znanstvene delavce in sodelavce UL, v katerem mu je moral poslati poleg sklepov o izbiri in imenovanju komisije še poročilo izbirne komisije, morebitno pisno utemeljitev spremenjene odločitve dekana ter reference izbranega ter naslednjih najvišje razvrščenih neizbranih kandidatov.

 

Organ je z odločbo, št. 074-3/2020-2 z dne 1. 10. 2020, zahtevo prosilke delno zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov oz. ker z vsemi zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Glede postopka zaposlitve na delovno mesto visokošolski učitelj za področje sociologija kulture (m/ž) za nedoločen čas, za delo s polnim delovnim časom 40 ur tedensko, ki je bilo javno objavljeno 7. 5. 2019, je organ ugotovil, da razpolaga z naslednjimi dokumenti:

  1. vloga izbranega kandidata … z naslovom »Prijava na razpisano delovno mesto visokošolskega učitelja za sociologijo kulture« z dne 5. 7. 2019, ki vsebuje tudi šest prilog;
  2. poročilo o izvedbi razpisa za delovno mesto visokošolskega učitelja za sociologijo kulture (m/ž) in utemeljitev izbora z dne 26. 8. 2019 in 6. 2. 2020;
  3. dopis z naslovom »Podpis dokumenta« št. 13-5/2020 z dne 7. 2. 2020 in
  4. sklep izbranemu kandidatu z dne 17. 2. 2020.

Ob tem je ugotovil, da organ nima sledečih zahtevanih dokumentov:

  1. sklepa o imenovanju strokovne komisije za izbor kandidata (1. točka zahteve);
  2. dokazila o izpolnjevanju pogojev prepovedi navzkrižja interesov za člane strokovne komisije za presojo kandidatov za zasedbo predmetnega delovnega mesta (2. točka zahteve);
  3. zapisnikov komisije za izbor (4. točka zahteve), saj komisija razen poročila ne izdela nobenih drugih zapisnikov;
  4. datirana odločitev dekana glede izbora s pisno utemeljitvijo (5. točka zahteve).

Organ je pojasnil, da gre pri zahtevani dokumentaciji za vloge in dopise, ki vsebujejo celo množico osebnih podatkov kandidatov za razpisano delovno mesto in relevantno izjemo predstavlja 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Splošna uredba o varstvu podatkov, ki v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov. Ker je obdelava osebnih podatkov (torej tudi njihovo razkritje prosilki) zakonita oz. dopustna le v primeru, če je za to podana ena od podlag, navedenih v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov, se je organ skliceval na 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po tej določbi se lahko ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dovoli dostop do zahtevane informacije, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Javni uslužbenec je posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju, javni sektor pa so med drugim tudi javni zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna (1. člen Zakona o javnih uslužbencih). Ko izbrani kandidat sklene pogodbo o zaposlitvi z Univerzo v Ljubljani, ki je posredni proračunski uporabnik, postane javni uslužbenec. Izbrani kandidat je po zaključenem postopku zaposlovanja podpisal pogodbo o zaposlitvi, s čimer je postal javni uslužbenec. Zanj torej obstaja podlaga za razkritje osebnih podatkov, ki so povezani z opravljanjem njegovega delovnega razmerja (člen 6, odstavek 1(c) Splošne uredbe o varstvu podatkov). Nekateri osebni podatki izbranega kandidata po izrecni določbi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne uživajo varstva, saj gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. To so njegovo ime in priimek, naziv in tisti deli iz uspešne prijave, ki izkazujejo izpolnjevanje zahtevanih pogojev (bibliografija, dokazila o izobrazbi in o izpolnjevanju količinskih in kakovostnih kriterijev za izvolitev v naziv docenta in druga dokazila o izpolnjevanju pogojev). Enako velja za imena in priimki ter nazive oseb, ki so bile imenovane v komisijo za izbiro kandidata na razpisano prosto delovno mesto. Ker ima vsakdo pravico dostopa do osebnih podatkov v zvezi z njim, so prosilki prosto dostopni tudi njeni osebni podatki (člen 15 Splošne uredbe o varstvu podatkov). Ostali osebni podatki, ki jih vsebujejo zahtevani dokumenti, predstavljajo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1 oz. Splošno uredbo o varstvu podatkov. Podatki, kot so naslov, zasebni elektronski naslov, številka (mobilnega) telefona, podatki o državljanstvu, fotografija, vsi predmeti in ocene v indeksu, razen angleškega jezika, datum in kraj rojstva izbranega kandidata, niso povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. To velja tudi za spremno pismo, ki ga je izbrani kandidat priložil prijavi za delovno mesto. Organ od kandidatov ni zahteval spremnega pisma, a ga je izbrani kandidat kljub temu svoji prijavi dodal. Organ je ugotovil, da gre za preplet osebnih podatkov in osebnih izpovedi, ki opisujejo kandidatovo življenje, njegove delovne in tudi povsem zasebne izkušnje, oceno lastne primernosti za razpisano delovno mesto in poglede na raznovrstne teme. Organ je zaradi tega ocenil, da spremno pismo in podatki v njem ne spadajo pod izjemo, ki bi narekovala njihovo razkritje. Organ je poudaril, da se je prosilka o kandidatovem izpolnjevanju pogojev seznanila že iz dokumentov, ki jih je organ razkril. Za varovane podatke je organ štel tudi osebne podatke neizbranih kandidatov in enega posameznika, zato podatki, ki jih je o njih izbirna komisija navedla v poročilu, ne morejo biti prosto dostopni. Ker je ugotovil, da dokumentov, ki jih je prosilka navedla v 1., 2., 4. in 5. točki zahteve, nima, je zahtevo v tem delu zavrnil.

 

Prosilka se je 6. 10. 2020 zoper odločbo organa, št. 074-3/2020-2 z dne 1. 10. 2020 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), pritožila, ker ji organ ni omogočil dostopa do informacij javnega značaja, kot je želela, poleg tega pa ni povsem jasno, katere dokumente bi organ razkril in katere ne. Prosilka je navedla, da želi vpogledati v sklep pristojnega telesa organa o imenovanju strokovne komisije za izbor kandidata za predmetno delovno mesto in druge akte, ki jih je organ sprejel v navedenem postopku izbire. V zvezi z neobstojem dokumenta o imenovanju komisije za izbor je prosilka izrazila dvom, da izbirna komisija ni bila imenovana, kar pomeni, da ni obstajala, kajti iz odločbe organa izhaja, da je bil na razpisu določen kandidat izbran, zatorej je moral izbor nekdo opraviti. Prav tako je želela vpogledati v dokazila o izpolnjevanju pogojev prepovedi navzkrižja interesov. Vpogledati je želela tudi v vse podatke, ki jih je izbrani kandidat navedel v prijavi na javni razpis in ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev ter tudi kakovost kandidata, v razvrstitev kandidatov, ki izpolnjujejo vse pogoje, ki jo je morala pripraviti komisija ter datiran predlog komisije dekanu, ki »mora biti utemeljen s pisnim poročilom in dokumentiran z referencami treh, po mnenju komisije najvišje razvrščenih prijavljenih kandidatov«. Prosilka se je pritožila, da organ ni navedel, da bo razkril kompletno vlogo izbranega kandidata s prilogami, temveč je izrecno navedel, da spremnega pisma ne bo razkril, zato je zahtevala razkritje vloge izbranega kandidata v celoti. V zvezi z dostopom do poročila o izvedbi razpisa z dne 26. 8. 2019 in 6. 2. 2020 je prosilka opozorila, da iz navedb organa ni jasno, kdo je pripravljal poročilo in kdo ga je utemeljeval, celo dvakrat. V zvezi z vpogledom v razvrstitev kandidatov, ki jo je pripravila strokovna komisija za izbor, ter datiran predlog komisije dekanu, utemeljen s poročilom in dokumentiran z referencami treh, po mnenju komisije najvišje razvrščenih prijavljenih kandidatov, je prosilka izpostavila, da organ lahko razkriva reference neizbranih kandidatov tudi na način, da se ne razkrivajo osebni podatki, obenem pa je iz razkritega razvidna referenčnost kandidatov (npr. pri katerih znanstvenih založbah je objavljal knjige in pri katerih revijah, katere znanstveno-raziskovalne projekte ali programe je vodil (kateri razpis, kdo je financer, kakšna je finančna in drugačna teža projekta, v katerem času je potekal projekt, kakšno vlogo je imel kandidat v projektu - ali je bil vodja, morda zgolj asistent itd.), če je deloval v mednarodnem prostoru, na katerih univerzah, na katerih raziskovalnih inštitucijah, kakšnega akademskega ranga so te, kako dolgo je kandidat tam deloval, v kakšni vlogi, če je deloval kot urednik). Ker organ v izpodbijani odločbi ni izrecno navedel, da bo razkril tudi odločbo o imenovanju v naziv visokošolski učitelj, ki jo je v prijavi oddal kandidat, je prosilka vztrajala tudi pri vpogledu v ta dokument. Ker iz izpodbijane odločbe ni jasno, kaj predstavlja šest prilog izbranega kandidata, kot tudi ni jasno, katere izmed teh bi organ bil pripravljen razkriti, je prosilka navedla, da želi vpogledati v dokaz za izpolnjevanje pogoja, da je izbrani kandidat že deloval kot visokošolski učitelj in kot raziskovalec na predmetnem področju, v reference, ki izkazujejo široko teoretsko razgledanost in produktivnost na področju sociologije kulture, v referenci, ki izkazujejo vodenje projektov, v reference izbranega kandidata z mednarodnega področja (objave, nastopi, gostovanja v tujini), torej v kandidatovo prijavno vlogo v celoti. Prosilka je izrazila tudi dvom v neobstoj zapisnikov komisije za izbor v predmetnem razpisu, saj je morala biti izbirna komisija v stiku in je verjetno usklajevala stališča glede izbora, to usklajevanje in sklepe skupnih sestajanj strokovne komisije pa je morala zabeležiti z zapisi, preden je lahko naposled oblikovala skupno poročilo. Glede na Navodila za izvajanje kadrovskih postopkov za visokošolske učitelje, znanstvene delavce in sodelavce UL, po katerih mora dekan predlagati kandidata in ta predlog posredovati rektorju, je prosilka izrazila dvom, da dokument, ki govori o izboru kandidata in ki ta izbor utemeljuje, ne obstaja. Tako namreč ni razumljivo, na kakšni osnovi bi lahko Univerza v Ljubljani sploh sklenila pogodbo z izbranim kandidatom. Prosilka je izrazila tudi zahtevo, da želi vpogledati v celotno dekanovo obvestilo rektorju, kot ga določajo Navodila za izvajanje kadrovskih postopkov za visokošolske učitelje, znanstvene delavce in sodelavce UL, v katerem mu je moral poslati, poleg sklepov o izbiri in imenovanju komisije, še poročilo izbirne komisije, morebitno pisno utemeljitev spremenjene odločitve dekana ter reference izbranega ter naslednjih najvišje razvrščenih neizbranih kandidatov. Iz izpodbijane odločbe namreč ni razvidno, ali gre pri razkritem dokumentu z naslovom »Podpis dokumenta« z dne 7. 2. 2020 za dopis dekana rektorju. Ob zaključku je prosilka navedla, da ji organ kot neizbrani kandidatki ni omogočil popolnega dostopa do zahtevanih informacij, zato je zaprosila IP, da ji omogoči vpogled v razpisno dokumentacijo v celoti. Kot primer je prosilka navedla odločbi IP, št. 090-173/2014/5, št. 090-62/2017 in mnenje, št. 07120-1/2020/136.

 

Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom, št. 074-3/2020-4 z dne 9. 10. 2020, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala, in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Iz pritožbenih navedb izhaja, da prosilka dvomi v navedbe organa, da posamezni zahtevani dokumenti ne obstajajo ter da je organ omejil dostop brez relevantne pravne podlage, ko je prekrival določene dele zahtevane dokumentacije. Tako je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ v času izdaje izpodbijane odločbe razpolagal z zahtevanimi dokumenti oz. ali zahtevane informacije javnega značaja pri organu obstajajo v materializirani obliki ter ali je organ pravilno prekril varovane osebne podatke.

 

Glede pritožbenih navedb o prekritih delih dopisa z naslovom »Podpis dokumenta«, št. 13-5/2020 z dne 7. 2. 2020, ki se nanašajo na ime in priimek posameznika, za katerega se je v podpis poslalo pogodbo o zaposlitvi, je IP ugotovil, da niso del zahteve z dne 21. 9. 2020, saj se ne nanašajo na postopek zaposlitve na delovno mesto visokošolski učitelj za področje sociologija kulture (m/ž) za nedoločen čas, za delo s polnim delovnim časom 40 ur tedensko, ki je bilo javno objavljeno 7. 5. 2019. Prosilka je nedvoumno zahtevala vpogled v vse podatke, ki jih je izbrani kandidat navedel v prijavi na javni razpis za delovno mesto visokošolski učitelj za sociologije kulture, in v gradiva izbirnega postopka, pri prekritih delih navedenega dokumenta pa ne gre za izbiro še drugih kandidatov in ta del prekritega dokumenta z izbirnim postopkov zaposlitve ni povezan. Vsakokratna odločitev prvostopenjskega organa kot tudi pritožbenega organa je namreč strogo vezana na zahtevek[1]. Po izrecni določbi prvega odstavka 133. člena ZUP lahko stranka razširi ali spremeni postavljeni zahtevek le do izdaje odločbe na prvi stopnji, čemur sledi tudi upravnosodna praksa (npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1915/2011 z dne 13. 3. 2013).

 

Ker želi prosilka kot neizbrana kandidatka popoln dostop do zahtevanih informacij, IP glede tega pojasnjuje, da je v postopku odločanja o dostopu do informacij javnega značaja materialna podlaga za odločanje ZDIJZ, pri čemer zaradi načela prostega dostopa vsakogar do informacij javnega značaja[2], pravni položaj prosilke pri konkretni odločitvi ni pravno relevanten. Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih skladno z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki so določene v prvem odstavku 6. člena ali 5.a členu ZDIJZ.

 

Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.

 

Na pritožbeno navedbo, da ni povsem jasno, katere dokumente bi organ razkril in katere ne, IP odgovarja, da ni sporno, da je organ odločil, da bo prosilki razkril vse dokumente, s katerimi razpolaga in v obsegu, ki ne vsebuje varovanih osebnih podatkov. Tudi 22. člen ZDIJZ določa, da če organ zahtevi za dostop ugodi, ne izda posebne odločbe, temveč o tem napravi uradni zaznamek (prvi odstavek). Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo (drugi odstavek). Zato organu v odločbi ni treba izrecno navesti dokumentov, do katerih dovoli dostop, ampak zgolj tiste, do katerih je dostop zavrnil (bodisi zaradi obstoja katere od izjem bodisi zaradi neobstoja dokumenta). V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ tako navedel obseg zahtevane dokumentacije, med drugim tudi to, da prijava izbranega kandidata vsebuje 6 prilog, pri čemer je iz izreka izpodbijane odločbe moč razbrati, da je organ o teh prilogah nedvoumno odločal, saj je npr. zavrnil dostop do spremnega pisma, ki je priloga k prijavi, ali do fotografije kandidata, predmetov in ocen v indeksu, ki so na eni od prilog k prijavi (torej ne more biti sporno, da je organ vse priloge k prijavi priznal kot del zahteve in o njih tudi odločil; za tiste, ki je odločil, da so dostopne brez omejitev, o njih skladno z drugim odstavkom 22. člena ZDIJZ ni odločal z odločbo). Organ je celotno zahtevano dokumentacijo, s katero razpolaga, posredoval tudi IP kot dokumentacijo, do katere je bil prosilki omogočen dostop na podlagi njene zahteve z dne 21. 9. 2020, zato IP šteje, da je dostop zavrnjen zgolj do dokumentov, s katerimi organ ne razpolaga in je ta del zavrnitve zahteve splošno zajet v 2. točki izreka izpodbijane odločbe (izrecno pa so dokumenti navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe) ter do posameznih delov izrecno navedenih dokumentov v 1. točki izreka izpodbijane odločbe (ker vsebujejo varovane osebne podatke).

 

Po skrbnem pregledu prejete dokumentacije je IP ugotovil, da je organ prosilki omogočil vpogled v pretežni del prijave izbranega kandidata skupaj s pripadajočimi prilogami, razen varovanih osebnih podatkov, ki se nahajajo v njej (naslov izbranega kandidata, njegov elektronski naslov, številka telefona, datum in kraj rojstva, spremno pismo v celoti, podatki o državljanstvu, njegova fotografija ter vsi predmeti in ocene v indeksu, razen Angleškega jezika in Angleškega jezika II). Prav tako je organ prosilki omogočil vpogled v gradivo izbirnega postopka, s katerim razpolaga (Poročilo o izvedbi razpisa za delovno mesto visokošolskega učitelja za sociologijo kulture (m/ž) in utemeljitev izbora z dne 26. 8. 2019 in 6. 2. 2020, Dopis z naslovom »Podpis dokumenta« št. 13-5/2020 z dne 7. 2. 2020, Sklep izbranemu kandidatu z dne 17. 2. 2020), razen varovanih osebnih podatkov, ki se nahajajo v njem (imena, priimki, nazivi in drugi podatki o neizbranih kandidatih, podatki o rojstvu in naslovu izbranega kandidata). Organ pa je zavrnil dostop do izrecno zahtevanih dokumentov, s katerimi ne razpolaga (sklep o imenovanju strokovne komisije za izbor kandidata (1. točka zahteve), dokazilo o izpolnjevanju pogojev prepovedi navzkrižja interesov za člane strokovne komisije za presojo kandidatov za zasedbo predmetnega delovnega mesta (2. točka zahteve), zapisniki komisije za izbor (4. točka zahteve), datirana odločitev dekana glede izbora s pisno utemeljitvijo (5. točka zahteve)).

 

Iz predložene dokumentacije ne izhaja noben sum, da bi organ razpolagal z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilki ne bi želel posredovati. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje dokument, s katerim ne razpolaga oz. da mu poda dodatna pojasnila glede neobstoja dokumenta. Prosilka se je pri svojem prepričanju o obstoju zahtevanih dokumentov sicer sklicevala na Navodila za izvajanje kadrovskih postopkov za visokošolske učitelje, znanstvene delavce in sodelavce UL, vendar IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku po ZDIJZ nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti ravnanja organa ter v vprašanja, zakaj organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti oz. ali bi glede na svoje pristojnosti, veljavne predpise in posamezna navodila z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati. Čeprav je smisel dostopa do informacij javnega značaja v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost njegovega delovanja, je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek po ZDIJZ pa ni namenjen temu, da bi organ prisilil k posebni izdelavi takšnih informacij oz. dokumentov, četudi bi obstajala podlaga za njihov obstoj oz. četudi bi jih bil organ dolžan imeti. Organi prav tako niso dolžni izražati mnenj ali pripravljati odgovorov na vprašanja ter pojasnil, niti izdelovati, predelovati, dograjevati ali kakor koli drugače spreminjati informacij, s katerimi razpolagajo.

 

V zvezi s pritožbeno navedbo, da je organ prosilki omejil dostop do zahtevanih dokumentov brez relevantne pravne podlage, IP pojasnjuje, da je organ delno zavrnil dostop zaradi varstva osebnih podatkov na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Za obstoj opisane izjeme morata biti tako izpolnjena dva pogoja, in sicer (1) podatek mora ustrezati definiciji osebnega podatka (2) za razkritje osebnega podatka ne obstaja pravna podlaga. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov)[3], ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4(1) določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Zahtevani dokumenti nedvoumno vsebujejo osebne podatke, ki že sami po sebi ter v kombinacijah omogočajo popolno določljivost posameznikov. IP je ugotovil, da zahtevani dokumenti, navedeni v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, vsebujejo varovane osebne podatke, kot je navedel organ že v izpodbijani odločbi. Iz člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). IP se pridružuje ugotovitvam iz izpodbijane odločbe, da je razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja dopustno, če gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Tako je organ tudi pravilno uporabil institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ, varovane podatke izločil iz zahtevanih dokumentov ter seznanil prosilko z vsebino preostalega dela dokumenta.

 

IP je pri tem ugotovil, da pritožbena navedba o razkrivanju reference neizbranih kandidatov na način, da se ne razkrivajo osebni podatki, ne vzdrži, saj lahko že kombinacija referenc v povezavi z razpisanim delovnim mestom omogoči določljivost neizbranega kandidata. Reference neizbranih kandidatov so podatki, ki jih je moč šteti za osebne podatke posameznika, zaradi njihove specifičnosti pa je posameznik lahko določen oz. določljiv, ne da bi pri tem razkrili tudi njegovo osebno ime. Sploh z vidika, ki ga je poudarila tudi prosilka, kaj vse reference o posamezniku kot takem lahko povedo (v kakšni vlogi je kandidat deloval, če je deloval kot urednik, pri katerih projektih ipd.). Zato trditev prosilke, da so podatki takšne vrste, ki izražajo referenčnost kandidatov in razkrivajo samo težo referenc, lahko razkriti, po mnenju IP ne drži, saj bi se z njihovim razkritjem lahko razkrila tudi identiteta neizbranega kandidata. Stališče, da ni mogoč dostop do podatkov o neizbranih kandidatih, je IP že zavzel, npr. v odločbah, št. 090-90/2018/4 z dne 4. 6. 2018, št. 090-187/2017 z dne 3. 10. 2017, št. 090-155/2015 z dne 15. 10. 2015, št. 090-78/2015 z dne 24. 6. 2015. Neizbrani kandidati ne sklenejo delovnega razmerja pri organu, zato njihovih osebnih podatkov (tudi tistih, ki se nanašajo na pogoje, navedene v besedilu javnega natečaja) ni dopustno razkriti javnosti. IP se strinja tudi z argumenti organa, zakaj je celotno besedilo spremnega pisma izbranega kandidata varovan osebni podatek. Kot je navedel že organ, gre za del prijave, ki razkriva vrsto osebnih podatkov in osebnih izpovedi, ki opisujejo kandidatovo življenje, njegove delovne in tudi povsem zasebne izkušnje, oceno lastne primernosti za razpisano delovno mesto in poglede na raznovrstne teme, poleg tega pa tovrstno spremno pismo niti ni bilo zahtevano med razpisnimi pogoji za zasedbo delovnega mesta. IP je tako ocenil, da bi dostop do preostalih osebnih podatkov (tj. do podatkov, ki jih je organ prekril), kot tudi do informacij, ki vsebujejo z vidika zasebnosti relevantno sporočilo o določljivem posamezniku, pomenil prekomeren poseg v zasebnost teh oseb, kar bi bilo tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti oz. z načelom »najmanjšega obsega podatkov«, ki ga določa člen 5(c) Splošne uredbe o varstvu podatkov. IP se strinja z razlogi izpodbijane odločbe, da zahtevani dokumenti v delih, kjer je bil ugotovljen obstoj izjeme od prostega dostopa, ne vsebujejo podatkov, ki bi bili neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pojem »podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca« je odprt pravni pojem, ki ga je v vsakem posameznem primeru treba zapolniti z vsebino. Kot že navedeno, je pri tem treba upoštevati načelo sorazmernosti, kar pomeni, da je treba v vsakem primeru posebej skrbno pretehtati, ali je zaradi varstva javne koristi oziroma pravic drugih dopustno poseči v določeno pravico in v kolikšnem obsegu, zato tudi sklicevanje prosilke na izdane odločbe IP v obravnavani zadevi ne pride v poštev. Na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ so praviloma javni tisti podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ne pa tudi tisti podatki, ki so s tem povezani zgolj posredno.

 

Ker IP ni imel razloga, da bi dvomil v navedbe organa, da zahtevani dokumenti (v času izdaje izpodbijane odločbe) ne obstajajo oz. ker je ugotovil, da je organ pravilno prekril posamezne dele zahtevanih dokumentov, je pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (1. točka izreka te odločbe).

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Prvostopenjski organ je na zahtevek prosilke vezan v skladu z določilom 12. člena ZDIJZ v povezavi s 15. členom ZDIJZ. Pritožbeni organ pa je na zahtevek stranke vezan pri odločanju o pritožbi v skladu z določilom 1. odstavka 133. člena ZUP v povezavi s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ.

[2] Tako 5. člen ZDIJZ: »(1) Informacije javnega značaja so prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam (v nadaljnjem besedilu: prosilci).

(2) Vsak prosilec ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis.

(3) Vsak prosilec ima pravico, da pod enakimi pogoji kot druge osebe pridobi pravico do ponovne uporabe informacij v pridobitne ali nepridobitne namene.

(4) Organ mora v čim večji meri zagotavljati informacije javnega značaja v elektronski obliki, vendar ni dolžan za potrebe ponovne uporabe informacij javnega značaja zagotavljati pretvorbe iz ene oblike v drugo ali zagotoviti izvlečkov iz dokumentov, kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka ter tudi ne nadaljevati z ustvarjanjem določenih informacij samo zaradi ponovne uporabe s strani drugih organov ali drugih oseb.

(5) Organ lahko prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.«

[3] Glej tudi Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (Uradni list EU, št. L 127 z dne 23. 5. 2018).