Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 10.09.2014
Naslov: Prosilec - Energetika Maribor
Številka: 090-118/2014
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Ali je organ zavezanec?, Poslovna skrivnost, Kršitev materialnega prava, Ali gre za zlorabo pravice?
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do dolgoročne pogodbe  za nakup zemeljskega plina. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil zaradi izjeme varstva poslovne skrivnosti. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja ne le kot izvajalec javne službe, ampak tudi kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (je namreč v stoodstotni lasti Mestne občine Maribor), da je pogodba sicer res poslovna skrivnost, vendar so ne glede na to nekateri podatki iz pogodbe javni na podlagi izrecne zakonske določbe (1. odst. 6.a člena ZDIJZ v povezavi s 4. odst. tega člena), zato je odločbo organa delno odpravil in organu naložil posredovanje teh delov pogodbe.

 

ODLOČBA:

Številka: 090-118/2014/8
Datum: 11. 9. 2014

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi _________ (v nadaljevanju: prosilec), z dne 11. 5. 2014, zoper odločbo Javnega podjetja Energetika Maribor d.o.o., Jadranska cesta 28, 2000 Maribor (v nadaljevanju: zavezanec), št. SO/KK-IJZ/28/4/2014 z dne 28. 4. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca se delno ugodi. Odločba Javnega podjetja Energetika Maribor d.o.o. št. SO/KK-IJZ/28/4/2014 z dne 28. 4. 2014 se delno odpravi in se odloči: Zavezanec je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v naslednje dokumente:
-    Dolgoročne pogodbe za zemeljski plin št. 6855, pri čemer mora prekriti:
o    celoten 2. člen,
o    točke 3.1.2. do vključno 3.3.,
o    2. odst. 3.4. točke,
o    točke 3.5. do vključno 4.2.,
o    zadnji odstavek 5.2.4. točke,
o    celotno 5.4. točko,
o    celotne člene 8 do vključno 16, razen točk 8.8., 15.1. in 15.2.;
-    Aneks 01/2012 k dolgoročni pogodbi za zemeljski plin št.: 6855, pri čemer mora prekriti:
o    celotna 2. in 4. člen;
-    Aneks št. 2/2012 k dolgoročni pogodbi za zemeljski plin št.: 6855, pri čemer mora prekriti:
o    celotne 1., 5., 7. in 8. člen,
o    drugi odstavek 3.1. točke,
o    1. odst. 9. člena;
-    Aneks št. 3 k dolgoročni pogodbi za zemeljski plin št.: 6855, pri čemer mora prekriti:
o    celotna 1. in 4. člen,
o    2. in 3. odst. 3.2. točke,
o    2. odst. 5. člena;
-    Aneks št. 4 dolgoročni pogodbi za zemeljski plin št.: 6855, pri čemer mora prekriti:
o    celoten 1. člen,
o    del 5. člena od naslova »Obračun« dalje do konca tega člena,
o    3. odst. 7. člena,
-    Aneks št. 5 k dolgoročni pogodbi za zemeljski plin št.: 6855, pri čemer mora prekriti:
o    celoten 1. člen,
o    2. odst. 4. člena;
-    Aneks št. 6 k dolgoročni pogodbi za zemeljski plin št.: 6855, pri čemer mora prekriti:
o    celotna 1. in 3. člen,
o    2. odst. 4. člena.

2.    V preostalih delih (t. j. glede delov dokumentov, ki jih mora zavezanec prekriti) se pritožba prosilca zavrne.

3.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 12. 4. 2014 po elektronski pošti od zavezanca zahteval vpogled v pogodbe o dobavi zemeljskega plina.

Zavezanec je zahtevo prosilca z odločbo št. SO/KK-IJZ/28/4/2014 z dne 28. 4. 2014 zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je prosilec vpogled v isti dokument zahteval že dne 5. 2. 2014 kot del Iniciative Mestni zbor, Samoorganizirane četrtne skupnosti Nova vas, delovne skupine za energijo (v nadaljevanju: Iniciativa). V tisti zahtevi je Iniciativa priložila obrazec soglasja, ki naj ga podata zavezanec in drugopogodbena stranka Plinarna Maribor d.o.o. za vpogled v pogodbo na sedežu zavezanca. Zavezanec je Iniciativi podal soglasje za vpogled v pogodbo, drugopogodbena stranka pa je vpogledu v pogodbo s strani Iniciative (in prosilca) nasprotovala. Zavezanec je v tistem postopku zahtevo Iniciative zavrnil na podlagi 2. tč 1. odst. 6. člena ZDIJZ, ker je ugotovil, da zahtevana Pogodba o nakupu zemeljskega plina v 13.3 točki določa, da je njena vsebina zaupna in se za njeno razkritje zahteva tudi soglasje drugopogodbene stranke. V predmetnem postopku na prvi stopnji je zavezanec zahtevo prosilca zavrnil zaradi varstva poslovne skrivnosti (2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ) in na podlagi 5. odst. 5. člena ZDIJZ, ker naj bi prosilec zlorabil pravico do dostopa do informacij javnega značaja, saj naj bi kot del Iniciative že prejel odločbo v zadevi dostopa do iste informacije (odločba zavezanca št. SO/KK-IJZ/24/3/2014 z dne 24. 3. 2014).

Prosilec je v pritožbi z dne 11. 5. 2014 odločbo izpodbijal, ker naj ta ne bi imela navedene številke in naj bi bila antidatirana (datum izdaje 28. 4. 2014, poslano po elektronski pošti dne 6. 5. 2014). Navedel je, da se izpodbijana odločba osredotoča na Iniciativo, medtem ko je prosilec zahtevo dejansko vložil po pooblastilu _________, ki je odjemalka toplotne energije zavezanca. Navedel je, da ni bil predstavnik Iniciative in ni prejel nobenih dokumentov od zavezanca ali Iniciative ter da Iniciativa niti ni pravna oseba in ne more biti prosilka po ZDIJZ. Nadalje je navedel, da poslovna skrivnost v primeru zahtevane pogodbe ne more biti nad javnim interesom in se skliceval na določbe 3. odst. 39. člena ZGD-1. Poudaril je, da se je Plinarna Maribor d.o.o. ob sklenitvi pogodbe z javnim podjetjem morala zavedati, da je v interesu odjemalcev toplotne energije, da so določeni deli pogodbe javni. Glede na navedbe zavezanca v odločbi, je zemeljski plin edini energent za proizvodnjo toplotne energije, njegova cena pa neposredno vpliva na končno ceno toplotne energije, ki jo plačujejo končni odjemalci, med njimi __________, ki jo prosilec zastopa. Prosilec je oporekal tudi temu, da je s svojo zahtevo zlorabil pravico do dostopa do informacij javnega značaja.

Zavezanec je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil Pooblaščencu v reševanje. Ob tem je dodatno pojasnil, da je, enako kot drugopogodbena stranka, izvajalec javne službe le na področju dejavnosti distribucije (upravljanja omrežja). Zahtevana pogodba je sklenjena na področju opravljanja tržnih dejavnosti – na strani Plinarne Maribor gre za pogodbo na področju dejavnosti prodaje zemeljskega plina, na strani zavezanca pa za tržno dejavnost proizvodnje toplotne energije. Vsaka vsebina pogodbe in pogoji dobave vsebujejo posebno strokovno znanje in izkušnje prodaje zemeljskega plina, njihovo razkritje konkurenci pa bi lahko izjemno škodovalo drugopogodbeni stranki. V procesu pogajanj za pridobitev dosedanjih strank drugopogodbene stranke bi lahko konkurenčne družbe natančno preučile dolgoročna znanja in marketinška dognanja prodaje drugopogodbene stranke, s čimer bi zastonj prišle do ugodnejšega položaja na trg, kar je namen izjeme poslovne skrivnosti od dostopa do informacij javnega značaja. Omogočitev vpogleda v zahtevano pogodbo osebi, ki tudi sicer ni izkazala posebnega strokovnega znanja in poznavanja pogojev trgovanja z zemeljskim plinom, ne bi tako koristil, da bi to opravičilo škodo, ki lahko nastane drugopogodbeni stranki, saj bi prosilec lahko informacije izkoristil pri konkurenci in s tem škodoval drugopogodbeni stranki. Zahtevo prosilca je zavezanec zavrnil, ker mu zaradi razkritja zahtevane pogodbe grozi odškodninska odgovornost zaradi kršitve poslovne skrivnosti. Dokumentacije, ki se tiče zadeve, zavezanec ni priložil pritožbi, ker naj bi jo Pooblaščenec že hranil v spisu št. 0900-73/2014.

Pooblaščenec je po vpogledu v navedeni spis ugotovil, da se dokumentacija, ki se nanaša na predmetni pritožbeni postopek ne nahaja v tem spisu, ampak v spisih št. 092-56/2014 (pritožba in zahteva prosilca, izpodbijana odločba zavezanca in pooblastilo __________) in št. 090-73/2014 (zahtevana Pogodba o dobavi zemeljskega plina), iz katerih je prevzel dokumente, ki jih je potreboval za odločanje v predmetnem pritožbenem postopku.

Pritožba je delno utemeljena.

Pooblaščenec je primarno preveril, ali je pritožbo vložila upravičena oseba, saj je zaradi prosilčevih navedb, da je zahtevo vložil po pooblastilu _________, izpodbijana odločba pa je bila izdana njemu, nastal dvom v obstoj te procesne predpostavke. Z vpogledom v pooblastilo je ugotovil, da se to nanaša na zastopanje v vseh poslih glede nepremičnine v večstanovanjski stavbi na naslovu _________, 2000 Maribor, razen oddajanja in prodaje nepremičnine. Pooblastila torej ni mogoče šteti kot pooblastila za zastopanje v upravnem postopku v zadevi dostopa do informacij javnega značaja. Ker ZDIJZ vsakomur (pravnim ali fizičnim osebam) omogoča prost dostop do informacij javnega značaja (1. odst. 5. člena ZDIJZ), je prosilec tudi brez (posebnega) pravnega interesa upravičen zahtevati dostop. Pooblaščenec je zato štel, da je zahtevo in pritožbo vložil prosilec sam in je on stranka tega postopka. Pooblaščenec je ugotovil, da v tej zadevi ne gre za res iudicata, saj v postopku, na katerega se sklicuje zavezanec (izdana odločba zavezanca št. SO/KK-IJZ/24/3/2014 z dne 24. 3. 2014), prosilec ni bil stranka.

Pooblaščenec je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, prevzel v obravnavo in kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP odločbo preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Zavezanec je napačno uporabil določbo 5. odst. 5. člena ZDIJZ. Zahtevo prosilca je zavrnil, ker naj bi ta zlorabil pravico do dostopa do informacij javnega značaja, ker naj bi bilo o njegovi zahtevi že odločeno. Zavezanec bi moral, če je menil, da je bila o zahtevi prosilca že izdana zavrnilna odločba, to zavreči na podlagi 4. tč. 1. odst. 129. člena ZUP in ne zavrniti na podlagi 5. odst. 5. člena ZDIJZ. Na podlagi citirane določbe ZUP namreč organ s sklepom zavrže zahtevo, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Kot že navedeno, pa v postopku, na katerega se sklicuje zavezanec, prosilec niti ni bil stranka postopka, zato o njegovi zahtevi sploh še ni bilo odločeno. Pooblaščenec je zaradi navedenega, na podlagi 1. odst. 252. člena ZUP, izpodbijano odločbo zavezanca delno odpravil in sam rešil zadevo.

O dokumentu, ki ga je prosilec zahteval (Dolgoročna pogodba o dobavi zemeljskega plina št. 6855 s 6 aneksi), pa je Pooblaščenec že odločal in ugotovil, da izpolnjuje kriterije, za obstoj informacije javnega značaja (sodi na delovno področje opravljanja javne službe), da so pogodba in aneksi pravilno označeni kot poslovna skrivnost in da ne gre za porabo javnih sredstev (odločba št. 090-108/2014/6 z dne 18. 7. 2014). V citiranem postopku je Pooblaščenec odločal na podlagi ZDIJZ, ki je veljal v času odločanja prvostopnega organa (odločba z dne 24. 3. 2014), torej v času pred uveljavitvijo ZDIJZ-C (Ur. l. RS, št. 23/14) z dne 17. 4. 2014. Takrat je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil, ker je ugotovil, da je zavezanec ravnal pravilno, ko prosilki ni omogočil dostopa do pogodbe. Zavezanec pa je v predmetnem postopku izpodbijano odločbo št. SO/KK-IJZ/28/4/2014 izdal dne 28. 4. 2014 - torej po uveljavitvi ZDIJZ-C in bi moral pri odločanju uporabiti tudi to spremembo in dopolnitev ZDIJZ.

Zavezanec (v času sklenitve osnovne pogodbe še Javno podjetje Toplotna oskrba d.o.o.) je bil ves čas svojega obstoja v stoodstotni lasti Mestne občine Maribor in je na tej podlagi z uveljavitvijo ZDIJZ-C postal zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja tudi po 1. al. 2. odst. 1.a člena ZDIJZ (kot gospodarska družba, v kateri samoupravna lokalna skupnost lahko na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala izvaja prevladujoč vpliv). Če je izvajalec javne službe zavezan tako po 1. členu ZDIJZ (kot izvajalec javne službe) kot tudi po 2. odst. 1.a člena ZDIJZ (je pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava), se na podlagi 8. odst. 1.a člena ZDIJZ v delu, ki se nanaša na izvajanje javne službe uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo dostop do informacij za organe, sicer pa določbe, ki urejajo dostop do informacij za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

Bistvo in namen določbe 8. odst. 1.a člena ZDIJZ je v tem, da ne bi prišlo do situacije, v kateri bi bili izvajalci javnih služb, ki so hkrati poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom, zavezani k nižji stopnji transparentnosti od tistih izvajalcev javnih služb, ki hkrati niso poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom, oziroma bi bili celo zavezani k nižji stopnji transparentnosti kot tisti poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom, ki sploh niso izvajalci javne službe.

Ker zahtevana pogodba ustreza definiciji informacije javnega značaja pri poslovnem subjektu pod prevladujočim vplivom po 1. al. 1. odst. 4.a člena ZDIJZ (je informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki dosega učinek, enak učinku izdatka za naročilo blaga) in hkrati ustreza definiciji informacije javnega značaja pri izvajalcih javnih služb (sodi na relevantno delovno področje zavezanca) bi sicer zgolj ob uporabi jezikovne razlage morda res prišli do zaključka, da je treba za obravnavanje te pogodbe upoštevati le tiste določbe, ki veljajo izključno za organe zavezance po 1. členu ZDIJZ. Vendar pa je treba ob upoštevanju namena ZDIJZ-C in upoštevaje določbo 4. odst. 6.a člena (ki izrecno govori o javnih podjetjih, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe), vsekakor zaključiti, da se mora zahtevana pogodba presojati po tisti pravni podlagi, ki privede do večje stopnje transparentnosti. V konkretnem primeru so to določbe 1. al. 1. odst. 4.a člena ZDIJZ ter 1. in 4. odst. 6.a člena tega zakona, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja pri poslovnih subjektih v stoodstotni lasti oseb javnega prava.

V primeru poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je v skladu s 1. al. 1. odst. 4.a člena ZDIJZ informacija javnega značaja med drugim tudi informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek, in je nastal v času, ko je bil poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Pogodba o dobavi zemeljskega plina nedvomno sodi med takšne pravne posle, saj gre za izdatek za nakup energenta, ki je ne glede na svojo neotipljivo naravo v svojem bistvu blago. Kot navedeno zgoraj, je bil zavezanec ves čas svojega obstoja pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

Zavezanec prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ). Zahtevana pogodba je na vidnem mestu na pravilen način označena kot poslovna skrivnost – izpolnjen je torej t. i. subjektivni kriterij za obstoj izjeme poslovne skrivnosti po 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ in presojanje t. i. objektivnega kriterija niti ni potrebno. Ne glede na določbe 1. odst. 6. člena ZDIJZ pa se na podlagi izrecne določbe 1. odst. 6.a člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za taksativno navedene osnovne podatke o pravnih poslih iz 1. al 1. odst. 4.a člena ZDIJZ, in sicer:
-    podatek o vrsti posla,
-    pogodbenem partnerju, in sicer za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe,
-    pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil,
-    datumu in trajanju posla in
-    enaki podatki iz aneksa k pogodbi.

ZDIJZ v 4. odst. 6.a člena določa, da lahko poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki so gospodarske družbe, zavrnejo dostop do podatkov iz zgoraj citiranega 1. odst. 6.a člena tega zakona, če izkažejo, da bi razkritje huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu (razen, kolikor gre za tiste podatke, ki se jih spletno objavlja na podlagi 4. odst. 10.a člena ZDIJZ). To pa izrecno ne velja za javna podjetja, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe. Glede na to, da je zavezanec javno podjetje, ustanovljeno z Odlokom o ustanovitvi Javnega podjetja Energetika Maribor d.o.o. na podlagi 25. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS, št. 32/93 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZGJS), dostopa do osnovnih podatkov iz 1. odst. 6.a člena ZDIJZ v zvezi s pravnimi posli iz 1. al. 1. odst. 4.a člena tega zakona, ne more zavrniti (4. odst. 6.a člena ZDIJZ).

Na podlagi citiranih določb bi torej zavezanec moral, ne glede na to, da je pogodba sicer res ustrezno označena za poslovno skrivnost, razkriti osnovne podatke iz zahtevane pogodbe in aneksov. Ker je Pooblaščenec ugotovil, da je pritožba prosilca utemeljena v delu, ki se nanaša na osnovne podatke o pravnem poslu, je na podlagi 1. odst 252. člena ZUP odločbo zavezanca v tem delu odpravil in odločil o prosilčevi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja z dne 12. 4. 2014. Da bi identificiral dele pogodbe (in aneksov), ki predstavljajo osnovne podatke iz 1. odst. 6.a člena ZDIJZ, je Pooblaščenec vpogledal v zahtevano Dolgoročno pogodbo o dobavi zemeljskega plina št. 6855 in anekse k tej pogodbi (aneks št. 01/2012, št. 2/2012, št. 3, št. 4, št. 5 in št. 6). Pri tem je ugotovil, da so podatki o pogodbenih strankah navedeni na prvi strani pogodbe in posameznega aneksa. Datum pogodbe je zapisan na njeni zadnji strani spodaj; enako velja za datume posameznih aneksov.

Podatek o vrsti posla je opredeljen že v imenu pogodbe, pa tudi v njenem 1. členu ter v prvi in drugi povedi 1. odst. 6. člena aneksa št. 4. Podatki o vrsti posla, ki se ureja s posameznim aneksom, je opredeljen v:
-    za aneks št. 01/2012 v 1. členu tega aneksa,
-    za aneks št. 2/2012 v 2. členu tega aneksa,
-    za aneks št. 3 v 2. členu tega aneksa,
-    za aneks št. 4 v 2. členu tega aneksa,
-    za aneks št. 5 v 2. členu tega aneksa in
-    za aneks št. 6 v 2. členu tega aneksa.

Trajanje pravnega posla je opredeljeno v 15.1. in 15.2. točki pogodbe, trajanje sprememb pravnega posla, dogovorjenih s posameznim aneksom, pa v:
-    za aneks št. 01/2012 v 3. členu tega aneksa,
-    za aneks št. 2/2012 v 2. odst. 9. člena tega aneksa,
-    za aneks št. 3 v 1. odst. 5. člena tega aneksa,
-    za aneks št. 4 v 1. in 2. odst. 7. člena tega aneksa,
-    za aneks št. 5 v 1. odst. 4. člena tega aneksa in
-    za aneks št. 6 v 1. odst. 4. člena tega aneksa.

Pogodbena vrednost ni opredeljena v enotnem znesku na enem mestu, ampak v obliki kompleksne formule glede na dobavljeno oziroma dogovorjeno količino in je bila večkrat spremenjena. Kriteriji, iz katerih je mogoče izračunati pogodbeno vrednost so opredeljeni na več mestih v pogodbi in aneksih k pogodbi, in sicer:
-    v 3.1.1. točki pogodbe,
-    v 1. odst. 3.4. točke pogodbe,
-    v 5.1. do vključno 5.3.2.4. točkah pogodbe (razen v zadnjem odstavku 5.2.4. točke),
-    v 6. členu pogodbe,
-    v 8.8. točki pogodbe,
-    v 1. odst. 3.1 točke, 3.2 točki in 4. in 6. členu aneksa št. 2/2012,
-    v 3.1. točki in prvem odstavku 3.2. točke aneksa št. 3,
-    v 3., 4. in 6. členu aneksa št. 4 ter 1. odst. 5. člena tega aneksa (do naslova »Obračun«) in
-    v 3. členu aneksa št. 5.

Ti deli pogodbe in aneksov so torej na podlagi določbe 1. odst. 6.a člena ZDIJZ absolutno javni in zavezanec, kljub obstoju poslovne skrivnosti in kljub morebitni možnosti nastanka škode za konkurenčni položaj zavezanca ali njegovega pogodbenega partnerja na trgu (izrecna določba 3. odst. 6. člena ZDIJZ), prosilcu ne more odreči dostopa do njih. Pooblaščenec se je ob vpogledu v zahtevane dokumente prepričal tudi, da je s prekritjem iz dokumentov mogoče izločiti tiste dele pogodbe in aneksov, ki predstavljajo poslovno skrivnost in zanje ne velja obveznost razkritja, ne da bi to ogrozilo zaupnost poslovne skrivnosti. Zato je odločil, da mora zavezanec prosilcu posredovati fotokopije zahtevanih pogodbe in aneksov, pri čemer mora določene dele pogodbe in aneksov prekriti, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe (7. člen ZDIJZ – t. i. institut delnega dostopa).

Po pregledu vseh dokumentov, ki so bili predmet odločanja v tej zadevi, in na podlagi zgornjih argumentov, je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevana pogodba in 6 aneksov k tej pogodbi, predstavljajo informacijo javnega značaja, ki v celoti predstavlja poslovno skrivnost, vendar mora zavezanec prosilcu kljub temu razkriti dele pogodbe in aneksov, iz katerih izhajajo osnovni podatki o pravnem poslu, ki so našteti v 1. odst. 6.a člena ZDIJZ. Zavezanec je na prvi stopnji napačno uporabil pravni predpis, na katerega je oprl svojo odločitev, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca delno ugodil in izpodbijano odločbo zavezanca v delu, ki se nanaša na osnovne podatke o pravnih poslih, na podlagi 1. odst. 252. člena ZUP, odpravil in sam odločil, kot to izhaja iz 1. tč izreka te odločbe. V delu, v katerem je Pooblaščenec ugotovil, da ne gre za t.i. absolutno javne podatke, ki v pogodbi in aneksih lahko predstavljajo poslovno skrivnost je Pooblaščenec, na podlagi 1. odst. 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Zunanji oddelek sodišča v Mariboru, Ulica škofa Maksimilijana Držečnika 6, Maribor. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Postopek vodila    :                                      
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,               
svetovalka Pooblaščenca                       

Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka