Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 27.02.2019
Naslov: prosilec - Elektro primorska d.d
Številka: 090-35/2019
Kategorija: Osebni podatek
Status: Delno odobreno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

Prosilka je na organ naslovila zahtevo za posredovanje dokumentov v zadevi izdanega soglasja za priključitev objekta na distribucijsko omrežje. Zahtevo prosilke je organ zavrnil, v 1. in 2. točki njene zahteve zaradi neobstoja dokumenta, v 3. točki pa je zahtevi prosilke delno ugodil in ji posredoval zahtevani dokument z uporabo instituta delnega dostopa, z zakritimi osebni podatki, skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, v povezavi s 6. členom ZVOP-1. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da dokumenti iz 1. in 2. točke njene zahteve obstajajo, da pa vsebujejo varovane osebne podatke, zato je IP pritožbi prosilke delno ugodil in organu naložil, da prosilki posreduje zahtevane dokumente iz 1. in 2. točke njene zahteve, na način, da v dokumentih prekrije varovane osebne podatke. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilke zavrnil in potrdil odločitev prvostopenjskega organa.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-35/2019/5

Datum: 28.2.2019

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi , (v nadaljevanju prosilka), z dne 2.2.2019, zoper odločbo Elektro Primorska d.d, Erjavčeva ulica 22, 5000 Nova Gorica (v nadaljevanju organ), brez številke z dne 17.1.2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilke z dne 2.2.2019 se v delu, ki se nanaša na 1. in 2. točko njene zahteve z dne 15.1.2019, delno ugodi in se izpodbijana odločba Elektro Primorska d.d, brez številke, z dne 17.1.2019, delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilki v roku 31 (enaintrideset) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
  • obrazec »Vsebina spisa za izdajo soglasje za priključitev«, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek in naslov vlagatelja,
  • obrazec »Vloga za izdajo soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje«, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek, telefonsko številko, ulico, poštno številko in pošto vlagatelja, 3. točko obrazca lokacija objekta in občina ter na dnu dokumenta podpis vloge,
  • Izjava investitorja glede odpovedi do pravice pritožbe zoper soglasje za priključitev št. 517747, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek, ulico in pošto vlagatelja ter na dnu dokumenta podpis izjave,
  • obrazec »Vloga za izdajo pogodbe o priključitvi na distribucijsko omrežje, pri čemer je organ dolžan prekriti GSM številko, celotno 2. točko obrazca z naslovom »INVESTITOR (uporabnik)« ter podpis vlagatelja/uporabnika na dnu dokumenta levo,
  • Pogodba o priključitvi na distribucijsko omrežje št. 517747 / Pog, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek, naslov, poštno številko in pošto imetnika soglasja za priključitev (uporabnika) v uvodu dokumenta, lokacijo objekta pod 2. točko tehničnega opisa priključka, podpis uporabnika - imetnika soglasja na dnu dokumenta levo ter ime, priimek in podpis vodje distribucijske enote na dnu dokumenta desno,
  • Nalog za pregled in prevzem priključka, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek, ulico in pošto uporabnika, kraj in lokacijo objekta v besedilu ter ime in priimek referenta za soglasja,
  • Nalog za pregled merilnega mesta in priklop, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek, ulico in pošto uporabnika, kraj in lokacijo objekta v besedilu ter ime in priimek referenta za soglasja,
  • obrazec »Podatki merilnega mesta«, pri čemer je organ dolžan prekriti  št. merilnega mesta, vse podatke v rubriki uporabnik - lastnik, vse podatke v rubriki naziv in naslov merilnega mesta ter podpis uporabnika in uslužbenca organa na dnu dokumenta.
  1. Pritožba prosilke se v delu, ki se nanaša na Soglasje za priključitev (3. točka izpodbijane odločbe)  ter v delu, v katerem se skladno s 1. točko izreka te odločbe prekrijejo varovani osebni podatki, zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilka je dne 10.12.2018, po elektronski pošti, na organ naslovila zahtevo za posredovanje kopij dokumentov, ki so bili podlaga za izvedbo električnega priključka na objektu, parcelna št. …, na javno elektroenergetsko distribucijsko omrežje. Organ je prosilko dne 18.12.2018 z dopisom št. 5-7693/18 GZ pozval na predložitev zahteve v pisni obliki, saj elektronskega naslova prosilke ni bilo mogoče povezati s pošiljateljem, kot to določa 5. člena Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu  (Uradni list RS, št.98/2004 s spremembami).


Dne 23.12.2018 je prosilka naslovila na organ dopis »Odgovor na dopis št 5-7693/18 GZ, z dne 18.12.2018«, v katerem je potrdila svojo vlogo za dostop do fotokopij dokumentov, kot izhaja iz zahteve z dne 10.12.2018 posredovane s psevdonimnega e-naslova. Organ je zahtevi prosilke ugodil in ji dne 4.1.2019, z dopisom št. 5-00050/19 GZ, posredoval Soglasje za priključitev št. 517747, na katerem je prikril osebne podatke.

 

Dne 15.1.2019 je prosilka naslovila na organ zahtevo za dopolnitev posredovane dokumentacije, z dne 4.1.2019 in se sklicevala na določbo 4. točke 25.člena ZDIJZ. Prosilka je navedla, da želi zaradi že vodenih sodnih postopkov povezanih s predmetnim objektom, celotno dokumentacijo, ki je bila podlaga za izdano soglasje, in sicer:

  1. dokumentacijo, ki je bila podlaga za priključitev na javno omrežje oz. na podlagi katere je bilo izdano soglasje (vloga stranke, priloge, dokazila, ki so bila posredovana na organ), za objekt na naslovu …;
  2. dokumente - pojasnila: kdaj natančno je bil priključek na objekt … narejen ter dokumente - pojasnila oz. podatek, kdo so nadzorniki Elektra Primorska, ki so izvedli priključek na javno omrežje iz objekta …;
  3. novo kopijo že posredovanega soglasja za priključitev, brez prikritih podatkov javnih uslužbencev in odgovornih oseb.
     

O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo, brez številke, z dne 17.1.2019, s katero je njeno zahtevo v 1. in 2. točki zavrnil zaradi neobstoja dokumenta, v 3. točki pa je zahtevi prosilke delno ugodil in ji posredoval zahtevani dokument z uporabo instituta delnega dostopa, z zakritimi osebni podatki, skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, v povezavi s 6. členom ZVOP-1.

 

Dne 2.2.2019 je prosilka vložila pritožbo zoper odločbo organa, brez številke, z dne 17.1.2019, v kateri je navedla, da je dne 15.2.2019 v času od 9:00-9:45 pri vodji oddelka … opravila osebni pogovor in vpogled v dokumentacijo predmetne zadeve. Prosilka navaja, da je bil priključek objekta … izveden na način, da je bil na osnovnem stanovanjskem objektu …, so/lastniku … dodeljen dodaten priključek, ki je bil uporabljen za priključek nelegalnega objekta na so/lastnikovem dvorišču (…), na javno omrežje. Nadalje prosilka navaja, da je objekt že imel omogočeno elektriko iz osnovnega objekta, priključitev na javno omrežje pa bistveno spreminja pravno situacijo. V spisu predmetne zadeve je videla vloženih vrsto dokumentov o izvedenem postopku, tudi vlogo tedanjega solastnika objektov …, …. Vodja oddelka ji kopij ni izročil zaradi navodila, "hišne pravne službe", da sme posredovati zgolj kopijo izdanega soglasja za priključitev in še to s prikritimi podatki imen javnih uslužbencev. Ker organ podatke o vodenih postopkih hrani tudi v računalniški bazi, prosilka meni, da so podatki zagotovo dostopni (vloga za pridobitev soglasja, pravna osnova za priključek na nelegalni objekt - brez izdanega gradbenega dovoljenja, pogodba o priključitvi iz katere izhajajo podatki o priključku, podatki-dokumenti o nadzorniku oz. kdo in kdaj je priključek brez projektne dokumentacije izvedel, soglasje k projektni dokumentaciji, podatki o priključku, dokument s podatki, kdo je izvedel nadzor nad izdelavo priključka, podatki o pregledu priključka in merilnega mesta, izjava preglednika o ustreznosti priključka in opravljenem pregledu izgradnje priključka...). Prosilka se pritožuje tudi zoper 3. točko izpodbijane odločbe in navaja, da je ravnanje organa napačno, v primeru delnega dostopa posredovanega Soglasja za priključitev, št. 517747 z dne 5.12.2007, v katerem so prikriti podatki uslužbencev Elektro Primorska, in sicer osebe, ki je postopek izdaje soglasja vodila in osebe, ki je tako soglasje na podlagi pooblastila potrdila.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 4.2.2019, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Z namenom pridobitve dodatnih pojasnil, je IP z organom opravil telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-35/2019/2 z dne 20.2. 2019. Organ je IP, dne 20.2.2018 in 22.2.2018, posredoval popis dokumentov in kopije dokumentov iz predmetne zadeve.

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da se informacij, ki se posredujejo na podlagi določb ZDIJZ, nikoli ne presoja z vidika posebnih okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri tem se presoja, ali gre za dokumente, ki so prosto dostopni vsakomur. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ pa mora biti enaka za vse. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. Glede na navedeno se IP ni posebej opredeljeval do navedb prosilke, s katerimi ta pojasnjuje pravni interes, prav tako IP nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa glede izvajanja priključitev na distribucijsko omrežje.

 

Iz pritožbe prosilke, z dne 2.2.2019, izhaja, da se prosilka pritožuje zoper 1. in 2. točko izreka izpodbijane odločbe ter 3. točko v delu, ki se nanaša na prekrite osebne podatke osebe, ki je postopek izdaje soglasja vodila in osebe, ki je tako soglasje na podlagi pooblastila potrdila. Predmet tega pritožbenega postoka je torej vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti oz. ali je pravilno uporabil izjemo iz 3. točke 6. člena ZDIJZ.

 

Elektro Primorska, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., je zavezanec za informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava (konkretno Republike Slovenije). Pojem informacije javnega značaja za zavezance iz 1.a člena ureja 4.a člen ZDIJZ, ki določa, da je v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacija javnega značaja:

-       informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

-       informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

 

ZDIJZ v osmem odstavku 1.a člena določa, da če je nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, zavezan tako po 1. členu tega zakona, kot tudi po drugem odstavku tega člena (tj. zavezani poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava), se v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil ali javne službe, uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo dostop do informacij za organe, sicer pa določbe, ki urejajo dostop do informacij za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

 

IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru organ izvajalec javne službe, zato je zavezanec na podlagi 1. člena ZDIJZ. Nadalje je IP ugotavljal, ali so pri informacijah, ki jih je prosilka zahtevala v dopolnjeni zahtevi z dne 15.1.2019, izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja in ali so zahtevane informacije prosto dostopne.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo.

 

Po pregledu posredovane dokumentacije, poslane po elektronski poti z dne 20.2.2019 in 22.2.2019, IP ugotavlja, da zahtevi prosilke po vsebini ustrezajo naslednji dokumenti:

  • obrazec »Vsebina spisa za izdajo soglasje za priključitev št. 517747«,
  • obrazec »Vloga za izdajo soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje«,
  • Izjava investitorja glede odpovedi do pravice pritožbe zoper soglasje za priključitev št. 517747,
  • Soglasje za priključitev št. 517747,
  • obrazec »Vloga za izdajo pogodbe o priključitvi na distribucijsko omrežje«,
  • Pogodba o priključitvi na distribucijsko omrežje št. 517747 / Pog,
  • Nalog za pregled in prevzem priključka
  • Nalog za pregled merilnega mesta in priklop
  • Obrazec »Podatki merilnega mesta«.

 

Ker je IP ugotovil, da zahtevani dokumenti iz 1., 2. in 3. točke prosilkine zahteve izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do njih dopusten, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a členu ZDIJZ.

 

IP je ob pregledu dokumentov ugotovil, da nekateri vsebujejo osebne podatke in po uradni dolžnosti preveril, ali gre za varovane osebne podatke, ki niso prosto dostopna informacija javnega značaja v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

IP pred nadaljnjo obrazložitvijo izpostavlja, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov[1]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1, kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka.

 

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

 

Kot obdelavo osebnih podatkov pa predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

 

Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v prvi točki 6.člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, in sicer:

  1. posameznik na katerega se nanašajo osebni podatki je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
  2. obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
  3. obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
  4. obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
  5. obdelava je potrebna za opravljanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
  6. obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katetre si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik na katerega se nanašajo osebni podatki otrok (ta točka se ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

 

IP ugotavlja, da iz zahtevanih dokumentov izhajajo imena, priimki in kontaktni podatki fizičnih oseb (naslov, telefonska številka), številka merilnega mesta, imena in priimki zaposlenih pri organu, ki pomenijo osebne podatke po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, za katere pa IP ni našel pravne podlage, ki bi dopuščala njihovo razkritje javnosti skladno s 6.členom Splošne uredbe o varstvu podatkov.

 

Nadalje IP pojasnjuje, da skladno z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg-B in 19/15) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H in 17/15) kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti imena in priimka družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen.

 

IP je po pregledu spletne strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, ki je pristojna za zagotavljanje javnih in drugih podatkov o poslovnih subjektih v državi, ugotovil, da ta vsebuje podatke le o zakonitem zastopniku zavezanca in članih nadzornega organa zavezanca. Glede na navedeno IP ugotavlja, da ni pravne podlage za razkritje imena in priimka osebe, ki je postopek izdaje zahtevanega soglasja vodila in osebe, ki je tako soglasje na podlagi pooblastila potrdila, prav tako ni pravne podlage za razkritje imena in priimka uslužbenca z nadzorništva Elektra Primorska, ki je opravil pregled in priključitev priključka na javno omrežje, saj se le-ti ne štejejo za javne uslužbence, zato zanje ne velja določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so javni tudi podatki v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev.

 

Upoštevajoč navedeno gre pri vseh primerih za varovane osebne podatke, ki po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja. IP je ugotovil, da pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov ne obstaja, posledično organ teh podatkov ne sme posredovati prosilki.

 

Zaradi ugotovljenega obstoja varovanih osebnih podatkov v zahtevanem dokumentu, je IP v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilki omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.

 

Skladno z ugotovitvami IP, da za razkritje imena in priimka fizičnih oseb, naslova prebivališča in telefonske številke fizičnih oseb, podatka o merilnem mestu ter imena in priimka zaposlenih pri organu, ni pravne podlage, mora organ te podatke na posredovanih dokumentih prekriti in prosilki omogočiti delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ, kot to izhaja iz 1. točke  izreka te odločbe.

 

Na koncu IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa, posledično so navedbe prosilke v tem delu za ta pritožbeni postopek brezpredmetne.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil,  da je treba pritožbi prosilke delno ugoditi. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP je IP izpodbijano odločbo organa delno odpravil, in organu naložil, da  mora  prosilki posredovati zahtevane dokumente na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248.člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke

 

 

 

 


[1] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.