Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 21.06.2017
Naslov: Prosilec - Elektro Primorska d.d.
Številka: 090-118/2017
Kategorija: Poslovna skrivnost, Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


 

POVZETEK:

 

Organ je zavrnil dostop do podatka o količini proizvedene električne energije za leto 2015 in 2016 iz naslova vetrne elektrarne pri Dolenji vasi, saj naj bi šlo za podatek, ki predstavlja poslovno skrivnost, na podlagi 119. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije. IP je ugotovil, da navedeni člen ne more predstavljati pisnega sklepa v smislu prvega odstavka 39. člena ZGD-1, prav tako pa trditvena podlaga ne zadošča za utemeljitev objektivnega kriterija poslovne skrivnosti, saj je po sodni praksi, dokazno breme za utemeljitev poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju na subjektih, ki poslovne skrivnosti varujejo. Ker organ v postopek ni pritegnil stranskega udeleženca (lastnika oz. uporabnika vetrne elektrarne), je storil bistveno kršitev pravil postopka. IP je zadevo vrnil v ponovno odločanje organu prve stopnje.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-118/2017/4

Datum: 21. 6. 2017


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 251. člena ZUP Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 6. 6. 2017, zoper odločbo Elektro Primorske, podjetja za distribucijo električne energije d. d., Erjavčeva 22, 5000 Nova Gorica (v nadaljevanju organ), z dne 5. 6. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 6. 6. 2017 se ugodi. Druga točka izreka odločbe Elektra Primorske d. d. z dne 5. 6. 2017, se odpravi in se zadeva v tem delu vrne organu v ponoven postopek. Organ mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilec je dne 13. 5. 2017 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za:

1)     končno letno porabo električne energije za občino Divača (v industrijskem sektorju in v gospodinjstvih) in

2)     količino proizvedene električne energije za leto 2015 in 2016 iz naslova vetrne elektrarne pri Dolenji vasi.

 

Organ je 5. 6. 2017 izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Glede dokumenta pod prvo točko zahteve prosilca je organ ugotovil, da ne razpolaga z dokumentom, ki je predmet zahteve prosilca, na način, kot to zahteva prosilec, in sicer ločeni podatki za industrijski sektor in za gospodinjstva za področje občine Divača. Da bi zadostil zahtevi prosilca, bi organ moral ustvariti novo informacijo, česar pa ni dolžan. Za ustvarjanje dokumenta oz. priklic zahtevanih podatkov iz informacijskega sistema bi bil vložek in čas organa nesorazmeren, saj se do zahtevanih podatkov ne da priti »le z nekaj kliki«, saj baze podatkov, s katerimi razpolaga organ, ne omogočajo hitrega in enostavnega priklica in priprave dokumenta.

 

Glede zahteve prosilca pod drugo točko je organ ugotovil, da se informacija nanaša na delovno področje organa in da organ z informacijo razpolaga v materializirani obliki, vendar podatek o količini proizvedene električne energije vetrne elektrarne vsebuje podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost in bi lahko nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Tretji odstavek 119. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije namreč določa, da imajo uporabniki pravico do vpogleda v evidence oz. zbirke podatkov, ki jih vodi SODO in se nanašajo na uporabnika, ki vpogled zahteva. Na podlagi pooblastila lahko vpogled opravi tudi oseba, ki jo uporabnik pooblasti. Za vpogled v navedene podatke je torej potrebno soglasje oziroma pooblastilo lastnika oz. uporabnika predmetne vetrne elektrarne.

 

Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 6. 6. 2027 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se glede prve točke lahko strinja z zavrnilno odločbo organa, ne more pa se strinjati z zavrnitvijo v drugi točki. Glede na to, da vetrna elektrarna, oz. njen lastnik, pridobiva subvencije iz državnega proračuna, smatra, da je upravičen do informacije koliko električne energije proizvede omenjena elektrarna za katero plačujejo višje položnice vsi državljani. Naveden podatek ni poslovna skrivnost, saj pod istimi pogoji delujejo tudi hidroelektrarne, termoelektrarne in nuklearka, pa za te ni težav pridobiti podatkov.

 

Po prejemu pritožbe prosilca, jo je organ, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo s strani upravičene osebe, posredoval v reševanje IP, z dopisom št. IZH-17/03214 z dne 12. 6. 2017, dne 16. 6. 2017 pa je IP na podlagi njegovega poziva št. 090-118/2017/2 z dne 14. 6. 2017, posredoval tudi dokumente, ki jih je zahteval prosilec.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Glede na to, da se je prosilec izrecno pritožil samo glede 2. točke izreka odločbe organa, IP preostalega dela odločbe v tem pritožbenem postopku ni presojal.

 

V predmetnem postopku ni sporno, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Organ je zahtevo zavrnil, s sklicevanjem na obstoj izjeme poslovne skrivnosti po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri organ zavrne dostop do podatka, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

 

39. člen Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1) opredeljuje pojem poslovne skrivnosti. Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost (subjektivni kriterij). Po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 se ne glede na to ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov (objektivni kriterij). Po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

 

Organ se v izpodbijani odločbi sklicuje tudi na tretji odstavek 119. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (v nadaljevanju Splošni pogoji), ki določa, da imajo v evidence oziroma zbirke podatkov, ki jih vodi SODO in se nanašajo na uporabnika, ki vpogled zahteva, pravico do vpogleda uporabnik, na podlagi njegovega pooblastila pa tudi druga oseba.

 

IP ugotavlja, da je organ na podlagi navedenega člena utemeljil, da je za posredovanje navedenih podatkov potrebno soglasje oziroma pooblastilo lastnika oz. uporabnika vetrne elektrarne, kar naj bi po stališču organa zadostovalo za ugotovitev, da zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost in bi lahko nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Organ se v postopku ni opredelil do tega kdo je lastnik oz. uporabnik vetrne elektrarne in ga tudi ni pritegnil v postopek kot stranskega udeleženca, posredovani dokumenti pa niso označeni z oznako poslovne skrivnosti. Iz vsebine utemeljitve je mogoče sklepati, da želi organ z zavrnitvijo dostopa zavarovati morebitne interese lastnika vetrne elektrarne, pri čemer ni mogoče ugotoviti, kakšni bi ti interesi sploh lahko bili.

 

IP pojasnjuje, da se lahko z institutom poslovne skrivnosti varuje le interese poslovnega subjekta, ki je podatke označil za poslovno skrivnost (subjektivni kriterij) oziroma bi mu z razkritjem očitno nastala občutna škoda (objektivni kriterij). Navedeni 119. člen Splošnih pogojev ne more predstavljati ustrezne podlage za varstvo poslovnih skrivnosti organa oz. lastnika vetrne elektrarne v smislu pisnega sklepa iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1, saj ni bil sprejet s strani organa oziroma lastnika vetrne elektrarne, temveč gre zgolj za povzemanje določbe predpisa.

 

Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe še utemeljeval, da bi z razkritjem lahko nastala občutna škoda, če bi za podatke izvedela nepooblaščena oseba. Pri tem organ ne konkretizira škode, niti ni razvidno komu naj bi navedena škoda nastala in zgolj sklepati je mogoče, da organ s tem utemeljuje obstoj poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju (2. odst. 39. člena ZGD-1). IP ob tem ugotavlja, da navedeno ne more predstavljati ustrezne trditvene podlage za utemeljitev obstoja poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju, saj je v skladu s sodno prakso upravnega sodišča, dokazno breme na poslovnem subjektu, katerega poslovno skrivnost se varuje (U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in U 284/2008 z dne 27. 5. 2009). V konkretnem primeru pa organ niti ni opredelil, ali bi škoda nastala njemu, ali lastniku vetrne elektrarne. Organ tega niti ni pritegnil v postopek in mu ni dal možnosti, da se o zadevi izreče.

 

V skladu z zgoraj navedenim IP domneva, da gre v zavrnilnem delu izpodbijane odločbe za varstvo poslovnih skrivnosti tretjih gospodarskih družb (lastnika vetrne elektrarne). Na podlagi 44. člena ZUP mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Opustitev te dolžnosti (če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec v postopku, ta možnost ni bila dana) pa predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po drugi točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

 

Iz dokumentacije spisa zadeve na prvi stopnji ni razvidno, da bi organ v postopek kot stranskega udeleženca pritegnil tudi poslovni subjekt, katerega poslovne skrivnosti želi z zavrnitvijo dostopa varovati (lastnika oz. uporabnika vetrne elektrarne). Ker torej organ v nasprotju s 44. členom in drugo točko drugega odstavka 237. člena ZUP, poslovnih subjektov ni pritegnil v postopek, je storil bistveno kršitev pravil postopka, zato je IP 2. točko izreka izpodbijane odločbe, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.

 

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje. Iz navedenega razloga je IP zadevo na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP zadevo vrnil v ponovno odločanje organu prve stopnje, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

 

V ponovljenem postopku bo moral organ v postopek kot stranske udeležence pritegniti vse poslovne subjekte, za katere je ugotovil, da njihovi podatki lahko predstavljajo poslovno skrivnost. Pri tem bo moral najprej preveriti, ali so podani pogoji za priznanje poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1. Če poslovni subjekti s pravnim interesom ne bodo izkazali obstoja poslovnih skrivnosti po subjektivnem kriteriju, mora organ nadalje preveriti, ali so podani pogoji za priznanje poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZGD-1. Ob tem IP opozarja, da za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju štejejo le podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, v skladu s sodno prakso upravnega sodišča pa je dokazno breme na poslovnem subjektu, čigar poslovno skrivnost se varuje. IP na tem mestu še opozarja, da je škodo treba ustrezno, konkretno izkazati in ne le pavšalno zatrjevati.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

Postopek vodila:                                                                    

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,                                      

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka