Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 11.11.2020
Naslov: prosilec - Elektro Ljubljana d.d.
Številka: 090-244/2020
Kategorija: Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do dokumentov za merilno mesto delavnice, v Mengšu. Zahtevo prosilca je organ delno zavrnil z odločbo, zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je zahtevo po ZDIJZ vložil prosilec, kateremu je bila s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani, delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer v delu, ki se nanaša na vse aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, zato bi organ moral pozvati skrbnico prosilca na predložitev izjave o (ne)soglašanju z zahtevo. Zaradi opustitve te dolžnosti organa je v postopku na prvi stopnji pred izdajo izpodbijanega odločbe prišlo do bistvene kršitve postopka (4. tč. 2. odst. 237. čl. ZUP). IP je zato izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje z navodili, glede česa je treba dopolniti postopek.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-244/2020/4

Datum: 11.11.2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), (v nadaljevanju prosilec), ki ga kot skrbnica zastopa (v nadaljevanju skrbnica prosilca), z dne 21. 10. 2020, zoper odločbo družbe ELEKTRO LJUBLJANA, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 30-1/2020-42349 z dne 16. 10. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 21. 10. 2020 se ugodi in se odločba družbe ELEKTRO LJUBLJANA št. 30-1/2020-42349 z dne 16. 10. 2020 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne 28. 9. 2020 na organ naslovil zahtevo za dostop do dokumentov za merilno mesto delavnice, stoječe na Liparjevi 45 v Mengšu, in sicer za soglasja, priklope in odklope, zapisnike o spremembah, merilnih instrumentih in zadnje račune.

 

Zahtevo prosilca je organ delno zavrnil z odločbo št: 30-1/2020-42349 z dne 16. 10. 2020, zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da je na podlagi splošne zahteve prosilca zaključil, da prosilec zahteva dostop do uradnih dokumentov, ki jih je izdelal in izdal organ, na podlagi energetske zakonodaje. Organ je ugotovil, da v zvezi s predmetnim merilnim mestom razpolaga z elektroenergetskim soglasjem št. S-251/76-Zo/Ja, pogodbo št. PS-580/76-Zo/Ja, elektroenergetskim soglasjem št. S-1309/81-Zo/To, prijavo-spremembo z dne 17. 8. 2006, obvestilom o prekinitvi dobave električne energije št. 32 z dne 26. 2. 2007, prijavo - odjavo z dne 4. 4. 2007, računi, pri čemer je organ presodil, da mu posreduje le zadnje tri račune, in sicer račun št. 0016235, 0039481, 0068515. Organ je ugotovil, da se v navedenih dokumentih nahajajo varovani osebni podatki, zato je dostop do njih, skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zavrnil in prosilcu posredoval dokumente s prekritimi osebnimi podatki.

 

Dne 21. 10. 2020 je prosilec, po skrbnici prosilca, vložil pritožbo zoper odločbo št: 30-1/2020-42349 z dne 16. 10. 2020 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da je kot solastnik delavnice stoječe na Liparjevi 45 v Mengšu oz. na parceli 530/14 k.o. Mengeš (prvotno 530/15 k.o. Mengeš), zahteval vpogled v njihovo dokumentacijo, vendar mu vpogled ni bil dovoljen. Zaradi navedenega je prosilec na organ naslovil zahtevo na podlagi ZDIJZ, s katero je zahteval, da ga organ seznani s podatki vezanimi na merilno mesto delavnice, stoječe na Liparjevi 45 v Mengšu, katere je bil po družbeniški pogodbi sklenjeni s starši leta 1971 solastnik in plačnik. Prosilec je navedel, da ga je organ nepravilno seznanil s podatki vezanimi na merilno mesto na delavnici, stoječi na Hribarjevi cesti v Mengšu oz. na parceli 530/35 k.o. Mengeš. Prosilec zahteva, da ga organ seznani z vsemi podatki vezanimi na merilno mesto delavnice, stoječe na Liparjevi 45 v Mengšu oz. na parceli 530/14 k.o. Mengeš.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe prosilca, vložene po skrbnici prosilca, z dne 21.10. 2020, ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 30-1/2020-44905 z dne 22. 10. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu št. 30-1/2020-44905 z dne 22. 10. 2020 je organ pojasnil, da prosilec navaja lažne podatke, da je solastnik omenjene delavnice na podlagi družbeniške pogodbe iz leta 1971 in s tem tudi plačnik. Organ je navedel, da prosilec ni lastnik delavnice že od 19. 7. 2000, z dokumenti, ki dokazujejo prenehanje lastništva, pa organ tudi razpolaga. Da prosilec ni lastnik nepremičnine, je razvidno tudi iz zemljiške knjige. V zvezi s pritožbeno navedbo prosilca, da ga je organ seznanil z nepravilnimi podatki, je organ pojasnil, da so bili iz posredovanih dokumentov brisani zgolj tisti osebni podatki, ki po 3. točki 6. člena ZDIJZ predstavljajo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Organ je navedel, da je zakril osebne podatke v naslednjih dokumentih:      

  • elektroenergetsko soglasje št. S-l309/8l-Zo/To - ime, priimek in naslov;
  • prijava- sprememba z dne 17. 8. 2006 - ime, priimek in naslov;
  • obvestilo o prekinitvi dobave električne energije št. 32 z dne 26. 2. 2007- ime, priimek in naslov v celotnem dokumentu;
  • prijava - odjava z dne 4. 4. 2007 - ime, priimek in naslov;
  • računi št. 0016235, 0039481, 0068515 - ime, priimek in naslov, ki se na računih pojavlja  dvakrat.

 

Na podlagi ugotovitev IP, da je zahtevo po ZDIJZ vložil prosilec, kateremu je bila s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. N 53/201 z dne 18. 5. 2012, delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer v delu, ki se nanaša na vse aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, je IP, zaradi razjasnitve dejanskega stanja, z dopisom št. 090-244/2020/2 z dne 23. 10. 2020, pozval Center za socialno delo Domžale (danes Center za socialno delo osrednja Slovenija - vzhod, enota Domžale), da mu posreduje informacije in dokumentacijo, iz katere je razvidno, kdo je bil v času vložitve zahteve z dne 28. 9. 2020 in pritožbe z dne 23. 10. 2020, skrbnik prosilca. Odgovor Centra za socialno delo osrednja Slovenija - vzhod, enota Domžale je IP prejel dne 27. 10. 2020, v katerem je ta pojasnil, da je bila prosilcu, z njihovo odločbo št. 1221-278/2017/123 z dne 21. 2. 2018, imenovana skrbnica …. Odločba je postala pravnomočna dne 10. 3. 2018 in je še vedno v veljavi. Navedeno odločbo je IP prejel na vpogled.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da je zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 28. 9. 2020, na organ naslovil prosilec, kateremu je bila s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. N 53/201 z dne 18. 5. 2012, delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer v delu, ki se nanaša na vse aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki. Iz zahteve z dne 28. 9. 2020 izhaja, da je zahtevo vložil prosilec sam, torej brez skrbnice, zato je treba v konkretni zadevi primarno odgovoriti na vprašanje, ali bi moral organ pred izdajo izpodbijane odločbe skrbnico prosilca pozvati na predložitev izjave o (ne)soglašanju z zahtevo.

 

Postopek, ki se vodi na podlagi pisne zahteve za dostop do informacij javnega značaja, je poseben upravni postopek, pri katerem velja subsidiarna uporaba ZUP, kot to določa drugi odstavek 15. člena ZDIJZ. Vprašanja, ki se nanašajo na zastopanje stranke, niso urejena z ZDIJZ, zato se v tem delu uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

 

Skladno z 49. členom ZUP je organ dolžan, med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku, in ali zastopa procesno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. IP je ugotovil, da je bila v času vložitve zahteve po ZDIJZ,  skrbnica prosilca …, ki jo je Center za socialno delo Domžale imenoval z odločbo št. 1221-278/2017/123 z dne 21. 2. 2018, katera je postala pravnomočna dne 10. 3. 2018 in je še vedno v veljavi. Ker je bila prosilcu s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. N 53/201 z dne 18. 5. 2012, delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer v delu, ki se nanaša na vse aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, prosilec v konkretnem primeru torej nima sposobnosti vlaganja procesnih aktov v sodnih, upravnih in drugih uradnih postopkih in posledično ne more samostojno opravljati procesnih dejanj v upravnem postopku, kot to izhaja iz prvega odstavka 46. člena ZUP. Upoštevaje dejstvo, da je postopek po ZDIJZ upravni postopek, vse navedeno pomeni, da prosilec, brez soglasja skrbnice, ne more vložiti zahteve za dostop do informacij javnega značaja.

 

Ob navedenem IP opozarja na sodbo Upravnega sodišče RS, opr. št. I U 595/2015-10 z dne 3. 9. 2015, v kateri je sodišče navedlo, da »se ne strinja s stališčem toženke, da pritožnikovega skrbnika v tej zadevi ni bilo treba pozvati, ali daje soglasje k pritožbi« in še, da je tudi »v pravni teoriji o tem vprašanju zaslediti drugačna stališča, kot jih navaja toženka«, pri čemer se sodišče sklicuje na knjigo Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor (Androjna, Kerševan; GV Založba, Ljubljana 2006, stran 183). V navedeni knjigi sta avtorja izrecno navedla, da »če je stranki postavljen skrbnik, je organ, ki vodi postopek o pravici oziroma obveznosti stranke, dolžan pozvati skrbnika, da se izjavi v upravni zadevi. Če v zadevi, v kateri se je začel postopek na zahtevo stranke, skrbnik soglaša z zahtevkom, ki ga je postavila procesno nesposobna stranka, organ nadaljuje postopek, če pa skrbnik ne soglaša z zahtevkom, organ s sklepom zavrže zahtevo za uvedbo postopka. Tako mora ravnati organ prve stopnje in tudi organ druge stopnje, če nastane dvom o procesni sposobnosti stranke šele med pritožbenim postopkom.« Da takšnemu stališču sledi tudi praksa, izhaja iz dopisa, št. Su 253/2020-2 z dne 7. 5. 2020, s katerim je Upravno sodišče RS skrbnico, v sicer drugi, vendar smiselno enaki zadevi, na podlagi prvega odstavka 47. člena ZUP, pozvalo, da sporoči, ali odobrava zahtevo po ZDIJZ, ki jo je pri sodišču vložil njen varovanec. Iz vsega navedenega izhaja, da je organ v konkretnem primeru s tem, ko skrbnice prosilca ni pozval k izjasnitvi glede obravnavane zahteve prosilca, kršil dolžnost, ki izhaja iz 49. člena ZUP, v povezavi s 47. členom ZUP, in mu nalaga, da med postopkom ves čas po uradni dolžnosti pazi, ali procesno nesposobno stranko zastopa njen zakoniti zastopnik, v konkretnem primeru skrbnica. Če stranke v skladu z zakonom ni zastopal njen zakoniti zastopnik, je to v skladu s 4. točko drugega odstavka 237. člena ZUP bistvena kršitev pravil postopka. Takšno stališče so zavzeli tudi avtorji knjige Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem (Breznik in ostali; GV založba, Ljubljana 2008, komentar k 47. členu ZUP).

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je zaradi opustitev zgoraj pojasnjene dolžnosti organa, v postopku na prvi stopnji pred izdajo izpodbijane odločbe, prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (4. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

 

Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.

 

Vrnitev zadeve v ponovno odločanje IP utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. Glede na to, da iz izpodbijane odločbe še izhaja, da organ zatrjevane izjeme varstva osebnih podatkov ni konkretiziral in apliciral na posamezne dokumente, IP nadalje ugotavlja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, saj je izrek izpodbijane odločbe presplošen in ne vsebuje podatkov o tem, katere podatke v posameznih dokumentih je organ prekril in prosilcu zavrnil dostop do njih, sklicujoč se na izjemo varstva osebnih podatkov, obrazložitev izpodbijane odločbe, pa je ostala zgolj na deklaratorni ravni, zato je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna dokumentacijo. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

 

Pri tem je organ v ponovljenem postopku dolžan upoštevati naslednja navodila, v čem je treba dopolniti postopek:

 

  1. Poziv skrbnici prosilca

 

Glede na vse zgoraj navedeno mora organ, upoštevaje 47. in 49. člen ZUP, najprej pozvati skrbnico prosilca, da sporoči, ali odobrava zahtevo, ki jo je prosilec 28. 9. 2020 pri organu vložil na podlagi ZDIJZ. Če bo skrbnica prosilca sporočila, da ne soglaša s konkretno zahtevo prosilca, bo organ zahtevo prosilca z dne 28. 9. 2020 s sklepom zavrgel na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Če pa bo skrbnica prosilca sporočila, da soglaša s konkretno zahtevo prosilca, bo moral organ nadaljevati postopek, kot izhaja iz navodil v nadaljevanju te obrazložitve. Ob tem IP še opozarja, da mora organ vročiti upravni akt (sklep, odločbo), skladno z 88. členom ZUP, skrbnici prosilca.

 

  1. Konkretna opredelitev zahtevane informacije javnega značaja

 

Da bi bilo odločbo mogoče preizkusiti, mora vsebovati vse sestavine, ki jih določa 214. člen ZUP.[1] Organ se mora zato opredeliti do vprašanja, kaj točno prosilec zahteva in kateri konkretni dokumenti so bili predmet odločanja, in posledično ugotavljati s temi dokumenti povezano dejansko stanje in dokaze. To pomeni, da mora organ primarno ugotoviti in v odločbi navesti (s številkami in/ali datumi), katere konkretne dokumente bo presojal in nato za vsakega posebej ugotavljati, ali predstavlja informacijo javnega značaja. Definicija informacije javnega značaja je navedena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Pri tem pa je bistveno, da se v postopku po ZDIJZ odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ mora biti namreč enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, zato navajanje razlogov prosilca za vložitev zahteve ni potrebno in ne relevantno pri odločanju.

 

  1. Glede obrazložitve izjem od prostega dostopa in izvedbe delnega dostopa

 

V ponovljenem postopku je organ v izreku dolžan jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih prosilec zahteva, so bili predmet njegove presoje in jih določno navesti ter opredeliti, v katerem delu se dostopu do posameznega dokumenta delno ugodi. V primeru odobritve delnega dostopa do zahtevanih dokumentov je organ dolžan v izreku jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih prosilec zahteva, so bili predmet njegove presoje, jih določno navesti ter opredeliti, katero vrsto podatkov je prekril (npr. ime in priimek fizične osebe), kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.) in katero izjemo predstavljajo.

 

Pri utemeljitvi izjem od prostega dostopa mora organ v ponovljenem postopku upoštevati 6. točko prvega odstavka 214. člena ZUP, iz katere izhaja, da je treba posebej natančno navesti razloge za zavrnilno odločbo oz. za zavrnitev posameznega zahtevka, da bi dosegli namen obrazložitve. Obrazložitev mora biti izčrpna, v njej morajo biti povzete zahteve strank in celotni ugotovitveni in dokazni postopek. Med razlogi za pomembnost jasnosti obrazložitve so dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi, hkrati obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, prav tako pa obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.

 

Če organ v obrazložitvi odločbe ne pojasni, kateri konkretni dokumenti so bili predmet njegove presoje, in nadalje, ali so glede vsakega izmed teh dokumentov posebej izpolnjeni vsi elementi zatrjevane izjeme, ter posledično, katere podatke na vsakem posameznem dokumentu je treba prekriti, se odločbe ne da preizkusiti, saj zgolj s povzemanjem zahteve prosilca in zakonske podlage za zavrnitev zahteve, obrazložitev ni popolna. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku, obrazložitev pa mora biti za ta namen konkretizirana. V ponovljenem postopku je zato organ dolžan jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih prosilec zahteva in izpolnjujejo kriterije za obstoj informacije javnega značaja, so predmet njegove presoje ter jih določno navesti (torej vsaj s številko in datumom dokumenta) in se konkretno opredeliti do vsakega posameznega dokumenta (torej pojasniti, iz katerega dokumenta izhaja posamezna informacija, ki jo zahteva prosilec ter katera izjema je podana pri posameznem dokumentu in konkretno obrazložiti, ali so izpolnjeni vsi elementi za obstoj te izjeme.

  1. Vsebina izreka odločbe

 

Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ v ponovljenem postopku lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZUP se v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča RS št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. V skladu s šestim odstavkom 213. člena ZUP mora biti izrek kratek in določen (jasen oz. nedvoumen). V postopku po ZDIJZ to pomeni, da mora biti v izreku odločbe odločeno o vseh zahtevkih stranke, poleg tega pa morajo biti posamično navedeni konkretni dokumenti, ki so bili predmet presoje in niso dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, oziroma v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu A se prekrijeta ime in priimek posameznika in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja. Če bo organ prosilcu omogočil dostop do zahtevanih podatkov v celoti, o tem ne bo izdal odločbe, ampak bo napravil le uradni zaznamek (22. člen ZDIJZ).

 

Sklepno

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca ter izpodbijano odločbo, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 


[1] Iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 494/2003, VS15303, izhaja, da odločbe ni mogoče preizkusiti, če nima obrazložitve ali bistvenih delov obrazložitve, ki bi jih po zakonu morala imeti, saj ni mogoče presoditi utemeljenosti izreka odločbe.