Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 04.09.2020
Naslov: prosilec - Elektro Ljubljana
Številka: 090-158/2020
Kategorija: Notranje delovanje organa, Javna naročila
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do dokumentov v zvezi z izvedenim evidenčnim javnim naročilom. V pritožbenem postopku je IP v delu ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zato je sledil odločitvi organa. Prav tako je IP potrdil odločitev organa v delu, v katerem se je zahteva nanašala na pravilnik Elektra Ljubljana d.d. za evidenčne postopke oz. zbiranje ponudb, IP se je strinjal, da je podana izjema notranjega delovanja organa, saj je bil  predmet zahteve dokument, ki ga je organ pripravil z namenom, da se določi enotna praksa ravnanja za vse zaposlene pri organu  in bi se z razkritjem vsebine predpisanega načina dela organa, lahko izvajali zunanji pritiski in vplivi potencialnih ponudnikov glede možnosti udeležbe v posameznem postopku zbiranja ponudb ter glede samega načina oddaje naročila. Ob dejstvu, da je obstoj takšnega dokumenta v prosti domeni organa, saj ga zakonodaja na področju javnega naročanja niti glede evidenčnih naročil ne zahteva in da je dokument namenjen izključno za notranjo rabo zaposlenih pri organu. Nadalje pa je IP odločil, da je nepravilna odločitev organa glede dostopa do vabila na pogajanja, saj razlog zavrnitve,  v postopku po ZDIJZ, ne more biti posredovanje dokumenta na drugi pravni podlagi. IP je odločil, da pri navedenih dokumentih niso podane izjeme po ZDIJZ, zato mora organ prosilcu omogočiti dostop.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-158/2020/2

Datum: 4. 9. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju: prosilec), z dne 7. 8. 2020, zoper odločbo družbe Elektro Ljubljana, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Slovenska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 30-1/2020-30630 z dne 28. 7. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 7. 8. 2020 se delno ugodi in se odločba Elektra Ljubljana d.d., št. 30-1/2020-30630 z dne 28. 7. 2020 delno odpravi ter se odloči: »Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati prosilcu naslednje dokumente v zvezi z oddanim naročilom ZP 2020/096 (znak organa: 30-1/2020-26427): Povabilo k pogajanju za ZP 2020/096 s prilogo in s povratnicama«.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 7. 7. 2020 zahteval, da mu organ v zvezi z oddanim naročilom ZP 2020/096 (znak organa: 30-1/2020-26427) v elektronski obliki posreduje naslednje dokumente/dokazila:

- pravilnik Elektra Ljubljana d.d. za evidenčne postopke oz. zbiranje ponudb,

- zapisnik prvega odpiranja ponudb,

- zapisnik (končni) za izbor ponudnika,

-vabila na pogajanja in zapisnika o pogajanjih.

 

Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 30-1/2020-30630 z dne 28. 7. 2020, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi je organ ugotovil, da je zahteva popolna in da se nanaša na dokumentacijo, ki vsebinsko izvira iz delovnega področja Elektra Ljubljana d.d. kot pogodbenega izvajalca gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije, saj se nanaša na dobavo kabelskih čevljev in veznih tulcev. Organ je v nadaljevanju presojal, ali z zahtevanimi dokumenti razpolaga in ali obstajajo izjeme od prostega dostopa. Organ je ugotovil, da razpolaga z internim navodilom Nabava blaga, gradenj in storitev NA337, s katerim je določen način naročanja blaga, gradenj in storitev tako za evidenčne postopke, kot za vse postopke javnega naročanja po Zakonu o javnem naročanju ZJN- 3. Evidenčni postopki so določbam ZJN-3 podvrženi le v delu, ki se nanaša na spoštovanje načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načela transparentnosti. Spoštovanje omenjenih načel pa se zagotovi na način, kot podaja svoje mnenje Direktorata za javno naročanje: »Naročnik je pri »evidenčnem naročilu« dolžan upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti. Slednje zagotovi na način, da: vodi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta, vrste predmeta in vrednosti javnega naročila brez DDV, ter o njih sporoči podatke v skladu s 106. členom ZJN-3, vsako leto do zadnjega dne februarja na svoji spletni strani ali na portalu javnih naročil objavi seznam javnih naročil, ki so bila oddana preteklo leto in katerih ocenjena vrednost je nižja od mejnih vrednosti iz prejšnjega odstavka ter enaka ali višja od 10.000 EUR brez DDV, z opisom predmeta, vrsto predmeta in vrednostjo oddanega naročila brez DDV ter nazivom gospodarskega subjekta, ki mu je bilo naročilo oddano.« Izven tega zakonskega okvira je v prosti domeni organa, konkretno Elektra Ljubljana d.d., da določa pravila in postopke zbiranja ponudb znotraj samega podjetja. Gre torej za pravila, ki nastanejo v zvezi z notranjim delovanjem podjetja ter so namenjena zaposlenim v tem podjetju in ne zunanjemu krogu oseb. Konkretno navodilo v delu, ki se nanaša na postopek zbiranja ponudb, opisuje in zapoveduje postopkovno ravnanje zaposlenih v zvezi z zbiranjem ponudb z namenom, da se določi enotna praksa ravnanja za vse zaposlene s tega področja, da se zagotovi učinkovitost njihovega postopanja ter uporaba enotnih, tipskih dokumentov. Pravila so lastna Elektru Ljubljana d.d. in njihova presoja ni podvržena nobenemu zakonu. Ne gre za vhodni dokument, ki bi ga organ prejel od koga drugega, ne izhodni dokument, ki bi bil namenjen subjektom izven organa, temveč dokument, ki je namenjen samemu organu. V primeru razkritja vsebine dokumenta bi lahko bilo delovanje organa moteno ali ovirano na način, da bi se izvajali zunanji pritiski in vplivi potencialnih ponudnikov glede možnosti udeležbe v posameznem postopku zbiranja ponudb ter glede samega načina oddaje naročila. Posledično bi bila ovirana svobodna volja in nepristranskost zaposlenih na tem področju. Iz tega razloga interni akt nima narave proste dostopnosti skladno z 11. točko 6. člena ZDIJZ. 0 tem enako IP, št. odločbe 090-276/2015. Organ je zahtevo prosilca v tem delu zato zavrnil. Na podlagi navedenega internega navodila je organ v zvezi s predmetnim naročilom izpolnil obrazec »ANALIZA POSTOPKA« o oddaji naročila po zbiranju ponudb št. ZP2020/096, ki je del navodila iz prejšnjega odstavka in zajema vse faze - od analize prejetih ponudb, analize ponudb po izvedenih pogajanjih ter izbor najugodnejšega ponudnika. Dokument je nastal na podlagi internega navodila iz prejšnjega odstavka in je namenjen interni rabi omejenega kroga zaposlenih, zgolj tistih, ki so sodelovali pri izvedbi postopka zbiranja ponudb ter upravi podjetja za namen potrditve izbranega ponudnika. Iz tega razloga tudi za omenjeni dokument velja izjema od proste dostopnosti. Organ je zato zahtevo vlagatelja v tem delu zavrnil. Organ je nadalje ugotovil, da ne razpolaga z ločenima dokumentoma - zapisnikom prvega odpiranja ponudb ter zapisnikom o pogajanjih, saj je celotna analiza ponudb in izvedba postopka do končnega izbora zajeta v dokumentu »ANALIZA POSTOPKA« o oddaji naročila po zbiranju ponudb št. ZP2020/096. Organ je zato zahtevo prosilca v tem delu zavrnil. Organ je še pojasnil, da je prosilec zahtevka, kot eden od ponudnikov, ki je predložil ponudbo, prejel Povabilo k pogajanju za ZP2020/096, torej je bil z njim seznanjen in ga organ zato ni dolžan posredovati ponovno. Organ je zahtevo vlagatelja v tem delu zato zavrnil.

 

Prosilec je zoper zgoraj navedeno odločbo pri organu vložil pritožbo dne 7. 8. 2020, v kateri primarno navaja, da je glede naročila ZP 2020/096 oddal konkurenčno ponudbo in nadalje opisuje celoten postopek oddaje navedenega naročila, v katerem ni bil izbran. Prosilec meni, da je dolžnost naročnika, da navede razloge za svojo odločitev in jo sporoči ponudnikom, s čimer se zagotavlja transparentnost postopka in možnost zaščite pravic ponudnikov. Nadalje je prosilec navedel, da organ v izpodbijani odločbi ni izkazal, da bi zahtevana dokumentacija predstavljala poslovno skrivnost, niti po subjektivnem, niti po objektivnem kriteriju. Gre za dokumente, ki se nanašajo na že izvedeno javno naročilo, poleg tega pa tudi organ v odločbi navaja, da zahtevani pravilnik ne vsebuje podrobnosti o organizaciji dela, temveč zgolj skope navedbe o fazah postopka javnih naročil. Po mnenju prosilca organ ni pojasnil, kako in na kakšen način bi razkritje zahtevanih podatkov oviralo delovanje podjetja ter da je organ spregledal, da morajo biti interna navodila usklajena z veljavno zakonodajo. Prosilec meni, da bi zahtevani podatki morali biti dostopni neizbranim ponudnikom že na podlagi ZJN-3, kot posebni javnosti za nadzor nad pravilnostjo dela javnega sektorja. Prosilec vztraja pri dostopu do zahtevanih dokumentov in svoj zahtevek s pritožbo še razširja na vpogled v obrazec »Analiza postopka« o oddaji naročila št. ZP 2020/096. Prosilec opozarja na stališče Državne revizijske komisije, na porabo javnih sredstev in na načelo transparentnosti.

 

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 30-1/2020-32263 z dne 7. 8. 2020, poslal v odločanje IP. Ob tem je navedel, da v konkretnem primeru ni šlo za postopek javnega naročanja, podvrženega ZJN-3, zato so vse navedbe prosilca v tej zvezi nesprejemljive. V konkretnem primeru je šlo za evidenčni postopek, ki ne zahteva spoštovanja načela konkurenčnosti in dejansko organu s tem omogoča, da lahko k oddaji ponudbe, v kolikor se tako sam odloči, pozove enega samega ponudnika, da torej odda naročilo neposredno, če s tem zadosti ostalim načelom, katerih spoštovanje se zahteva pri tej vrsti postopka. Ob tem tudi Direktorat za javno naročanje. ZJN-3 ne predpisuje števila ponudb, ki jih mora pridobiti naročnik. Z namenom zagotavljanja gospodarne rabe javnih sredstev in učinkovitega ter uspešnega javnega naročanja pa je običajno primerno pridobiti več ponudb. Da je naročnik v konkretnem primeru ravnal vsaj gospodarno, učinkovito in uspešno, je jasno, saj je izbral cenovno najugodnejšega ponudnika, ki je ponudil ustrezno blago. Prav zaradi tega, ker evidenčni postopek, razen omenjenih načel, ni podvržen spoštovanju ZJN, je v prosti domeni organa, da se odloči, kako bo izbiral svoje dobavitelje in izvajalce ter koga želi povabiti k oddaji ponudbe. Nenazadnje je tudi v njegovi prosti domeni, ali bo evidenčne postopke sploh uredil v internih aktih, ali pa bo pri vsakem primeru ravnal drugače. Že iz tega razloga, ker naročnik internega pravilnika niti ne rabi imeti, je povsem irelevantno za zunanje osebe z vidika dostopa do informacij javnega značaja, kako je naročnik podelil evidenčno naročilo, in izven njihove presoje, ali je naročnik ravnal s skladno z njemu lastnimi pravili, če jih sploh ima (v kolikor pravilnik ne bi niti obstajal, kako bi javnost presojala, ali organ ravna pravilno ali ne, sploh pa pravilno glede na kaj, kateri zakon, uredbo, akt ?). Da gre resnično za pravila, ki niti niso obvezna, temveč jih organ sprejme po lastni presoji zaradi uskladitve notranjih procesov, da se z njimi zaposlenim olajša in sistemizira njihovo delo, dokazuje tudi mnenje Direktorata za javna naročila, da za evidenčne postopke internega navodila niti ni treba sprejeti. ZJN-3 ne določa obveznosti sprejetja kakršnega koli internega akta v zvezi z evidenčnimi naročili, prav tako te obveznosti ne določa zakonodaja s področja javnih financ. Na organu torej je, da odloči, ali bo pri evidenčnih postopkih povabil enega ali več ponudnikov, ali bo posloval papirno ali preko elektronske pošte, telefona, kakšni in kateri dokumenti bodo nastajali tekom postopka ipd. V kolikor bi tak interni akt, ki predstavlja prosto voljo organa, postal javen, organ po lastnih izkušnjah upravičeno pričakuje, da se bo začel na zaposlene s tega področja izvajati pritisk s strani konkurenčnih ponudnikov, z namenom, da si pridobijo možnost sodelovati v evidenčnem postopku. Razkritje takega dokumenta bi torej koristilo le posamičnemu subjektu, da si na tak način pridobi lastne koristi. Širša javnost pa s takim razkritjem ne bi pridobila nobene dodatne koristi, da bi se torej o internem delovanju organa širše razpravljalo, celo absurdno bi bilo, da bi javnost presojala primernost in ustreznost organovih internih poslovnih procesov. S tem tudi ni izpolnjen kriterij za posredovanje informacije javnega značaja, da mora torej biti javni interes utemeljen na koristih, ki jih z razkritjem informacij pridobi širša javnost. V kolikor bi organ odločil, da interni akt ni predmet posredovanja, pa bi posledično razkritje dokumentov, nastalih na njegovi podlagi, privedlo do napačne interpretacije pravilnosti samega postopka, saj le-ta vlagatelju ne bi bil poznan, kar dokazuje že vsebina same pritožbe vlagatelja. Organ še dodatno poudarja, da ni porabnik javnih sredstev, saj ni javno podjetje, temveč je pravna oseba zasebnega prava, delniška družba, ki je zgolj pogodbeni izvajalec razvoja in vzdrževanja distribucijskega omrežja. Elektro Ljubljana je v register zavezancev za informacije javnega značaja vpisan na pravni podlagi: druga alineja prvega odstavka 3.b čl. ZDIJZ - gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP uvodoma ugotavlja, da so predmet zahteve prosilca dokumenti, za katere je organ ocenil, da se nanašajo na delovno področje organa kot pogodbenega izvajalca gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije, saj se nanašajo na dobavo kabelskih čevljev in veznih tulcev, kar pomeni, da ni sporno, da so zahtevane informacije nastale v zvezi z izvajanjem javne službe, torej v zvezi z javnopravnimi nalogami organa.

 

IP nadalje ugotavlja, da so predmet zahteve naslednji dokumenti v zvezi z oddanim naročilom ZP 2020/096 (znak organa: 30-1/2020-26427), in sicer:

- pravilnik Elektra Ljubljana d.d. za evidenčne postopke oz. zbiranje ponudb,

- zapisnik prvega odpiranja ponudb,

- zapisnik (končni) za izbor ponudnika,

-vabila na pogajanja in zapisnika o pogajanjih.

 

Organ je pojasnil, da z dokumenti: zapisnikom prvega odpiranja ponudb in zapisnikom (končni) za izbor ponudnika ter z zapisnikom o pogajanjih, ne razpolaga, kar pomeni, da v tem delu ni podan kriterij materializirane oblike. Glede na pojasnilo organa, na kakšen način vodi postopek evidenčnega naročila in glede na predložene dokumente, IP ne vidi razloga, da organu ne bi verjel. Ker torej organ z zgoraj navedenimi dokumenti ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, je IP pritožbo prosilca v tem delu, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa. Prosilec je sicer zaradi pojasnila organa, da razpolaga z drugim dokumentom, to je »Analizo postopka«, svojo zahtevo v pritožbi razširil na navedeni dokument, za kar pa prosilec v pritožbenem postopku nima zakonske podlage, zaradi česar se IP do navedenega dokumenta ni dolžan opredeliti, posledično pa v obravnavanem postopku ta dokument ne more biti predmet presoje IP.  

 

Glede zahteve prosilca po dostopu do pravilnika organa za evidenčne postopke oz. zbiranje ponudb je organ navedel, da razpolaga z dokumentom: Nabava blaga, gradenj in storitev NA337 in ga je tudi predložil IP, kar pomeni, da izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Sporno pa je vprašanje, ali zahtevana informacija predstavlja izjemo notranjega delovanja organa po 11. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIZ, kar zatrjuje organ. Za obstoj navedene izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva kriterija, ki izhajata iz navedene določbe ZDIJZ:

- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in

- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).

Z obravnavano izjemo, ki jo pozna tudi večina primerjalno pravnih ureditev, se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, oziroma proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Gre za situacije, ko razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti.

 

Organ je v izpodbijani odločbi glede izpolnjevanja prvega kriterija navedel, da gre za interni dokument, ki ga sicer zakonodaja na področju javnega naročanja ne zahteva, vendar ga je organ pripravil z namenom, da se določi enotna praksa ravnanja za vse zaposlene pri organu. IP je z vpogledom v navedeni dokument ugotovil, da se vsebina dokumenta nanaša na zagotavljanje enotnosti in preglednosti poteka naročanja za celotno družbo oz. organ. Ob dejstvu, da je obstoj takšnega dokumenta v prosti domeni organa, saj ga zakonodaja na področju javnega naročanja niti glede evidenčnih naročil ne zahteva in da je dokument namenjen izključno za notranjo rabo zaposlenih pri organu, je IP sledil odločitvi organa, da gre za interni dokument (kot tak je tudi označen levo zgoraj), ki je nastal v zvezi z notranjim delovanjem organa na področju naročanja blaga, storitev in gradenj.

 

Prav tako je IP sledil argumentom organa, da bi se z razkritjem vsebine predpisanega načina dela organa, lahko izvajali zunanji pritiski in vplivi potencialnih ponudnikov glede možnosti udeležbe v posameznem postopku zbiranja ponudb ter glede samega načina oddaje naročila, saj bi izvedeli, kako si organ organizira delo, kdo je pristojen voditi zadeve, kdo sprejemati konkretne odločitve, ipd.. IP se zato strinja z organom, da bi poznavanje takšnih internih kriterijev in navodil povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, zaradi česar so izpolnjeni pogoji za obstoj zatrjevane izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

IP je nadalje preizkušal, ali gre za dokument, ki je javen po zakonu, glede na to, da se nanaša na izvedeno evidenčno naročilo in da ga je organ obravnaval v okviru izvajanja javne službe. IP ugotavlja, da zahtevani dokument z vidika izvedbe evidenčnega naročila, ni podvržen transparentnosti. ZJN-3 izrecno določa, na kakšen način naročnik v »evidenčnem naročilu« zagotavlja spoštovanje temeljnih načel javnega naročanja, kamor pa sprejem internega akta z navodili in njegova prosta dostopnost ne sodita oz. se ne zahtevata. Organ je dolžan spoštovati zakonodajo, torej zakonske in podzakonske akte, ali bo sprejel interna navodila in jim sledil, pa je povsem v njegovi prosti domeni, prav tako slednje nima neposredne veze z izvajanjem javne službe. IP nadalje še ugotavlja, da dokument ni povezan s porabo javnih sredstev, zato niso podani razlogi za uporabo prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Prosilec je v pritožbi glede navedenega dokumenta nasprotoval obstoju poslovne skrivnosti, da le ta ni izkazana, vendar pa s strani organa poslovna skrivnost niti ni bila zatrjevana, zato se IP do obstoja izjeme poslovne skrivnosti ni opredeljeval.

 

V konkretnem primeru je IP še presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanega dokumenta. Na podlagi preučitve dejanskega stanja IP ugotavlja, da ne obstajajo možnosti za delni dostop, ker se navedeni razlogi za obstoj izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja nanašajo na zahtevan dokument v celoti.

 

Nadalje je prosilec zahteval vabila na pogajanja, kar je organ zavrnil z utemeljitvijo, da je prosilec s to informacijo že seznanjen, kot eden od ponudnikov, in ga organ ni dolžan poslati ponovno. Odločitev organa v tem delu ni pravilna. IP poudarja, da je postopek evidenčnega naročila drug postopek, ki zasleduje povsem drug cilj in namen, zaradi česar je tudi pravica dostopa do dokumentov v postopku evidenčnega naročila zagotovljena zaradi interesov, ki jih ščiti oziroma zagotavlja ta postopek (v povezavi z ZJN-3). Torej tudi, če je prosilec dejansko prejel zahtevan dokument, ga ni prejel v postopku dostopa do informacij javnega značaja, ki je kot rečeno povsem ločen oziroma samostojen postopek, ki kot razlog za zavrnitev dostopa ne predvideva posredovanja dokumentov na drugi pravni podlagi, na kar se je neutemeljeno skliceval organ v izpodbijani odločbi. Takšna je tudi sodna praksa[1]. Poleg tega pa so predmet zahteve »vsa« vabila na pogajanja, ki se torej ne nanašajo samo na prosilca. IP je vpogledal v predložene dokumente, in sicer v: Povabilo k pogajanju za ZP2020/096 s prilogo Ponudba – pogajanja, ter ponudbeni predračun ter v dve povratnici z naslovnikoma poslane pošte (na povabilu k pogajanju ni naslovnika, op. IP) in ugotavlja, da zahtevani dokumenti ne vsebujejo izjeme po ZDIJZ, niti se na njih ni skliceval organ, zato gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Povabilo sicer vsebuje osebni podatek, podpisnika dokumenta, ki pa ni varovan, saj gre za direktorja podjetja, ki je v tej vlogi tudi podpisan. Organ je dolžan prosilcu posredovati navedene dokumente, kot je odločeno v prvi točki izreka te odločbe.

 

Ker prosilec v obravnavanem primeru izpostavlja svoj položaj kot neizbrani ponudnik in meni, da bi moral imeti dostop do zahtevane informacije tudi kot posebna javnost, IP poudarja, da se v konkretnem primeru presoja dostop do dokumentov organa na podlagi ZDIJZ, v katerem status, položaj in namen prosilca v razmerju do zahtevanih informacij niso relevantni, saj se postopek vodi po načelu »erga omnes«, to pomeni, da gre za vprašanje, ali gre za informacije javnega značaja, ki so dostopne vsem, ne le določenemu prosilcu.

 

IP je zaključil, da je podana pravna podlaga za dostop do posameznih zahtevanih podatkov, kar pomeni, da je organ na prvi stopnji v tem delu napačno uporabil materialno pravo. Izhajajoč iz navedenega je tako IP delno ugodil pritožbi prosilca ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih podatkov, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 


[1] Sodba Upravnega sodišča RS: IU 1647/2017-29 z dne 6. 3. 2019, točka 13