Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 15.04.2008
Naslov: prosilec - Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor
Številka: 021-14/2008
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Zavrnjeno



Številka: 021-14/2008/5
Datum: 15. 4. 2008

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 105/2006 – ZUS-1; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….(v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, Razlagova 14, p.p. 142, 2001 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 1/2008, z dne 25. 1. 2008, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:


Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.


OBRAZLOŽITEV:


Prosilec je dne 30. 11. 2007 na organ naslovil vlogo, s katero je zahteval, da mu organ posreduje kopijo (izven)sodne poravnave med Univerzo v Mariboru, Ekonomsko poslovno fakulteto in podjetjem Duolift d.o.o. oziroma ……. (Hidravlika), po tožbi zaradi, v letu 2003, postavljene zapornice na parkirišču Razlagova 20 oziroma 22. Organ je prosilcu dne 25. 1. 2008 izdal odločbo št. 1/2008, s katero je zahtevo prosilca zavrnil.

Organ v odločbi navaja, da v primeru zahtevanega dokumenta dejansko ne gre za informacijo javnega značaja, ker dokument ne izpolnjuje pogojev za njeno opredelitev po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, saj ne izvira iz delovnega področja organa. Organ dodaja, da z zahtevano informacijo oziroma dokumentom sploh ne razpolaga, saj po podatkih, ki so mu znani, tak dokument, ki ga prosilec zahteva, niti ne obstaja.

Dne 1. 2. 2008 je prosilec zoper odločbo organa vložil pritožbo. V pritožbi navaja, da se na odločbo pritožuje v celoti, predvsem pa se pritožuje glede dejstva, da odločba ni bila izdana v skladu z rokom, določenim v ZDIJZ. Ekonomsko poslovna fakulteta bi morala, po navedbah prosilca, zato, ker gre za javno fakulteto, ki deluje in se financira z javnim oziroma proračunskim denarjem, delovati javno in transparentno, omogočati javnosti, da se o tem kadarkoli prepriča.

Prosilec v pritožbi poudarja, da zahtevan dokument nedvomno predstavlja informacijo javnega značaja, saj sodi v delovno področje Ekonomsko poslovne fakultete.

Prosilec v pritožbi zahteva tudi, da se mu pisno sporoči, kako se je ukrepalo zaradi, po njegovem mnenju, protizakonite opustitve izdaje odločbe o zahtevani informaciji v zakonitem roku.

Prosilec v pritožbi na koncu zahteva, da mu organ vroči fotokopije vseh dokumentov, zadev, dosjejev, registrov, evidenc ali drugega dokumentarnega gradiva v zvezi s parkiriščem ter v letu 2003 postavljeni dodatni zapornici s strani Duolifta d.o.o. (oziroma pisno izjavo, da ni bilo povzeto nič), na parceli 1180 oziroma 1180/1 do 1180/8 oziroma 1180/5 in 1180/6, vse k.o. Maribor-Grad. Prosilec navaja, da gre predvsem za vse pogodbe, sporazume, dogovore, tožbe oz. predloge za izdajo začasne odredbe, umike in poravnave ....
 
Pritožbo prosilca je organ kot dovoljeno in pravočasno, vloženo po upravičeni osebi, skupaj z vso pripadajočo dokumentacijo, dne 11. 2. 2008, v skladu z drugim odstavkom 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo Pooblaščencu.

Pritožba ni utemeljena.

1. Razširitev pritožbenega zahtevka

Pooblaščenec najprej ugotavlja, da je prosilec razširil pritožbeni zahtevek s tem, da je zahteval fotokopije dokumentov, ki jih v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja  z dne 30. 11. 2007 ni zahteval.

Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je organ z izpodbijano odločbo odločil o zahtevi prosilca z dne 30. 11. 2007, zato je pritožba prosilca zoper odločbo organa dovoljena samo v tem delu. Prosilec je v pritožbi zahteval še druge, dodatne informacije o parkirišču in ne le tistih, ki jih je postavil v prvotni zahtevi z dne 30. 11. 2007. Ker je Pooblaščenec pritožbeni organ, lahko izpodbijano odločbo preizkusi le glede informacij, ki jih je prosilec zahteval s pisno zahtevo z dne 30. 11. 2007 in glede katerih mu je bil dostop zavrnjen. Pritožba je dovoljena le v delu, ki se ujema z zahtevo, za odločanje o novih zahtevah pa je pristojen prvostopenjski  organ, ki je prosilčevo zahtevo za dostop do teh informacij prejel že z vložitvijo pritožbe v tej zadevi.

2. Meje preskusa pritožbe s strani pritožbenega organa

Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Pooblaščenec ugotavlja, da pritožba v delu, ki se nanaša na, po navedbah prosilca, nepravočasno izdajo odločbe organa prve stopnje in ukrepanja glede navedenega, ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih razlogov o obstoju in utemeljenosti dostopa do informacije javnega značaja. Obravnavani pritožbeni razlogi tudi ne morejo vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe, zato se  Pooblaščenec ni spuščal v presojo njihove utemeljenosti.

Obravnavani del pritožbenih navedb je irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, zato se Pooblaščenec do njih ne opredeljuje.

Pooblaščenec v nadaljevanju presoja utemeljenost preostalega dela pritožbenih navedb, kjer se prosilec sklicuje na to, da zahtevani dokumenti obstajajo oziroma bi morali obstajati.

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (zavezanci). ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.

Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, so informacije javnega značaja prosto dostopne, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, in sicer bodisi na vpogled, bodisi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je, da prosilcu ni potrebno izkazati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa.

3. Organ kot zavezanec po ZDIJZ

ZDIJZ sam pojem informacije javnega značaja definira zelo široko, zato je njegov vpliv na delovanje javnega sektorja izjemno močan. Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja, je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim, oblastnim delovanjem. Podobno izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007, in sicer, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo, ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa (tako tudi Priporočilo št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitveni memorandum, sprejet v okviru Sveta Evrope z dne 21. 2. 2002).

Pooblaščenec na podlagi navedenih določb ugotavlja, da je organ pravna oseba javnega prava, in sicer javni zavod, ki izvaja javno službo v visokem šolstvu. Javni zavodi, predvsem njihova statusna vprašanja, so v pravnem redu RS urejena v Zakonu o zavodih (Uradni list RS, št. 12/1991 ter spremembe in dopolnitve; v nadaljevanju ZZ). V skladu s 1. členom ZZ so zavodi organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička.

Organ je kot vrsta zavoda s področja vzgoje in izobraževanja ter znanosti posebej urejen še v Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 59/2007-ZŠtip (63/2007 - popr.), v nadaljevanju ZViS). Iz 2. člena ZViS izhaja, da so visokošolski zavodi univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole. V drugem odstavku 9. člena ZViS je določeno, da za opravljanje javne službe v visokem šolstvu Republika Slovenija ustanavlja javne visokošolske zavode oziroma druge javne zavode – članice univerze in študentske domove. 10. člen ZViS nadalje določa, da je univerza pravna oseba in da se v okviru univerze ustanovijo fakultete in umetniške akademije, lahko pa tudi visoke strokovne šole in drugi zavodi – članice univerze.  Članice univerze imajo pravice in obveznosti, določene s tem zakonom, aktom o ustanovitvi univerze in statutom univerze. Članice univerze pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva, za katerega zagotavlja sredstva Republika Slovenija, nastopajo v pravnem prometu s pooblastili, ki jih določa akt o ustanovitvi univerze in statut, v imenu in za račun univerze. V drugih primerih članice univerze nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom univerze.

Pooblaščenec dodaja še, da so javni zavodi zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja po ZDIJZ tudi, če nimajo pravne subjektivitete, saj so praviloma izvajalci javnih služb in zato zavezanci kot takšni (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh - Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 131)

Pooblaščenec je v obravnavanem primeru moral ugotoviti, ali gre pri zahtevani informaciji za informacijo javnega značaja v smislu ZDIJZ. Ker se je organ v svoji odločbi skliceval na to, da zahtevanega dokumenta nima in ker prosilčeva pritožba izhaja iz domneve o njihovem neobstoju, je bilo v pritožbenem postopku potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo oziroma, ali organ z njimi razpolaga.

4. Splošno o informaciji javnega značaja

Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:

1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).

Pogoj, da informacija izvira iz delovnega področja organa, torej pomeni, da gre za informacijo, ki jo je organ izdelal pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. ZViS v 4. členu določa, da fakulteta opravlja pretežno znanstveno-raziskovalno in izobraževalno dejavnost s področij ene ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih znanstvenih disciplin in skrbi za njihov razvoj. 10. člen ZViS pa določa, da članice univerze (torej fakultete) pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva, za katerega zagotavlja sredstva RS, nastopajo v pravnem prometu s pooblastili, ki jih določa akt o ustanovitvi univerze in statut, v imenu in za račun univerze. V drugih primerih pa fakultete nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun v skladu z aktom o ustanovitvi. Čeprav fakulteta stopa v pravna razmerja z drugimi pravnimi in fizičnimi osebami, na primer sklene sodno poravnavo, to še ne pomeni, da sklepanje sodnih poravnav sodi v njeno delovno področje, kot ga določajo splošni predpisi (npr. ZViS). Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007-UPB3, 101/2007 Odl.US: Up-679/06-66, U-I-20/07, 102/2007 Odl.US: Up-2089/06-31, U-I-106/07, v nadaljevanju ZPP) v 306. členu določa, da lahko stranke med postopkom pred pravdnim sodiščem kadar koli sklenejo poravnavo o spornem predmetu (sodna poravnava). Sodišče mora ves čas postopka paziti na možnost za sklenitev sodne poravnave, stranke mora na to možnost opozarjati in jim pomagati, da se poravnajo. Glede na navedeno določbo ZPP, se lahko sodna poravnava sklene le pred pristojnim sodiščem. Odločanje oziroma sklepanje sodnih poravnav torej sodi v sfero delovanja sodišč in ne v delovno področje fakultete. Sodne poravnave organ tudi ni izdelal pri svojem delu ali v postopkih, za katere je pristojen. Fakulteta torej pri sklepanju sodnih in tudi izvensodnih poravnav ne deluje kot izvrševalec svojih pristojnosti, ki so ji podeljene na podlagi ZViS in  na njegovi podlagi izdanih predpisih, ampak v konkretnem primeru deluje kot zasebnopravna stranka (acta iure gestionis) in ne kot izvrševalec svojih, z zakonom določenih, pooblastil (acta iure imperii). Področje sklepanja sodnih poravnav namreč ni urejeno z javnopravnimi predpisi, ki bi dajali organu kakršenkoli poseben položaj, temveč z zasebnopravnimi predpisi. V skladu z navedenim zahtevan dokument ne spada v delovno področje organa.

Sodne ali izvensodne poravnave, ki jih sklepa Univerza v Mariboru oziroma Ekonomsko poslovna fakulteta, spadajo v delovno področje organa (organ dokument pridobi v okviru svojih pristojnosti – glej prejšnji odstavek).

2.) organ mora z njo razpolagati,

Pooblaščenec po preučitvi celotne zadeve ugotavlja, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja ne obstaja, saj organ z dokumentom o izvensodni ali sodni poravnavi s podjetjem Duolift d.o.o. ne razpolaga.

Pooblaščenec po preučitvi dokumentacije ugotavlja, da je organ podjetju Duolift d.o.o., Razlagova ulica 22, 2000 Maribor, dne 5. 7. 2007 poslal dopis št. D-80/7/2007-ZBL, v katerem od podjetja Duolift d.o.o. zahteva odstranitev zapornice, ki onemogoča organu dostop do dela parcele št. 1180/5, ki je v lasti Univerze v Mariboru in uporabo dela parcele št. 1180/6, ki je v solastništvu Univerze v Mariboru, za postavitev katere podjetje Duolift d.o.o. ni pridobilo soglasja.

V dopisu, ki ga je Pooblaščenec prejel 18. 2. 2008, organ pojasnjuje, da je prosilcu posredoval dopis, ki ga je dne 5. 7. 2007 poslal podjetju Duolift d.o.o. in razdelilno pogodbo med Republiko Slovenijo in Ekonomskim centrom Maribor, iz katere je razvidno lastništvo za parceli 1180/5, 1180/6 ter tudi za parcele 1180/1, 1180/2, 1180/3, 1180/4, 1180/7 in 1180/8.

Organ navaja tudi, da je podjetje Duolift d.o.o. zapornico odstranilo po prejemu dopisa št. D-80/7/2007-ZBL, ki so jim ga poslali 5. 7. 2007. Pooblaščenec glede na navedbe organa utemeljeno sklepa, da poravnava med Ekonomsko poslovno fakulteto in podjetjem Duolift d.o.o. glede zapornice (sodna ali izvensodna) po njeni odstranitvi niti ni bila več potrebna.

Pooblaščenec podlagi vsega navedenega ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevan dokument ne obstaja ter tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP).

3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

V skladu z navedenimi dejstvi Pooblaščenec ugotavlja, da ni podan noben pogoj za obstoj informacije javnega značaja.

5. Sklepno

Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki tudi ne spada v njegovo delovno področje in ga prosilec zahteva, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Na tej podlagi je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, Razlagova 14, p.p. 142, 2001 Maribor, št. 1/2008, z dne 25. 1. 2008. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka