Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 03.12.2007
Naslov: Prosilec - Državno tožilstvo v Kranju
Številka: 021-108/2007
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Ali dokument obstaja?, Ostali sodni postopki
Status: Odobreno


Datum: 3. 12. 2007

Številka: 021-108 /2007/1

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 105/06 – ZUS-1; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Državnega pravobranilstva Republike Slovenije, (v nadaljevanju organ), številka DP-A01-182/2007-4, z dne 22. 8. 2007, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

1. Pritožbi prosilca se ugodi,  izpodbijana odločba se odpravi.

2. Organ je dolžan v roku 15 dni od prejema te odločbe prosilcu v obliki fotokopije posredovati dopis Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, številka 13-83/98/VK z dne 16. 12. 2006, iz katerega izhaja ime osebe, ki je dopis podpisala, pri čemer organ ni dolžan posredovati vsebinskega dela dopisa.

 

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 29. 6. 2007 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval, da mu organ sporoči:

-katera institucija je od organa zahtevala vložitev tožbe na delno odpravo odločbe proti Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, številka 464-06-402/94-VN,

- katera oseba te institucije je tako zahtevo podpisala.

 

Organ je prosilcu dne 17. 4. 2007 poslal dopis, v katerem pojasnjuje, da že iz same tožbe, s katero razpolaga tudi prosilec, izhaja, da je organ tožbo vložil v imenu Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki je v skladu z prvim odstavkom 20. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije (Uradni list RS, št. 10/1993 in 1/1996) zavezanec za vračilo kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije (14. člen istega zakona). Organ v dopisu pojasnjuje še, da prosilca ne morejo seznaniti z informacijo, katera oseba je zahtevo za vložitev tožbe podpisala, ker to za razmerje do nasprotnih strank ni pomembno.

 

Prosilec je vložil pritožbo zaradi molka organa, ki jo je Pooblaščenec  prejel dne 30. 7. 2007. Pooblaščenec je na organ naslovil dopis, v katerem organ pozval, da v roku 3 (treh) dni sporoči, zakaj odločbe ni izdal pravočasno.

 

Organ je dne 3. 8. 2007 poslal dopis št. DZ-D01-58/1998-68-J, v katerem Pooblaščencu pojasnjuje, da je bilo zahtevi prosilca ugodeno in odgovorjeno.

 

Organ je dne 22. 8. 2007 izdal odločbo št. DP-A01-182/2007-4, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi organ navaja, da je informacija javnega značaja po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb in da je iz navedenega razvidno, da morajo biti kumulativno izpolnjeni trije osnovni pogoji: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati, nahajati se mora v neki materializirani obliki. Organ v odločbi pojasnjuje, da v skladu z določilom 7. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 41/2006, 57/2007) organ na podlagi usmeritvenih navodil zastopanega pred sodišči zastopa državo, njene organe in upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe. V skladu s petim odstavkom 60. člena Zakona o denacionalizaciji zastopa interese zavezane stranke, če se zahtevek glasi na premoženje, ki je v lasti RS, organ kot zakoniti zastopnik. Organ navaja, da ne gre za navodila, ki imajo naravo predpisa, marveč gre za ustna in pisna navodila stranke v upravnem postopku, ki jih daje zastopniku in temeljijo na zaupnosti razmerij med stranko in zastopnikom. Ta navodila nimajo narave informacije javnega značaja v smislu ZDIJZ. Poleg navedenega gre v predmetni zadevi za navodilo oziroma naročilo, ki ga je organ pridobil od zastopanega zaradi vložitve tožbe pred Upravnim sodiščem, torej gre za postopek upravnega spora, ki še vedno teče, in bi zato njihovo morebitno razkritje škodovalo izvedbi postopka. Zoper odločbo organa je prosilec dne 11. 9. 2007 vložil pritožbo neposredno pri Pooblaščencu kot pritožbenem organu. Prosilec v pritožbi navaja, da je organ v svoji odločbi odločal o nečem, česar v svoji zahtevi sploh ni zahteval – organ je odločal o fotokopiji, ki pa jo prosilec zahteva šele s pritožbo. Nadalje prosilec navaja, da se organ v odločbi sklicuje na zaupnost razmerij med stranko in zastopnikom, ki je dajala zastopniku usmeritvena navodila in da take informacije oziroma navodila niso informacije javnega značaja. Prosilec meni, da glede na to, da sta stranka in zastopnik organa javnega sektorja, navodila ne bi smela predstavljati skrivnosti pred javnostjo. Prosilec navaja še, da se organ neupravičeno sklicuje na izjemo, ki določa, da bi posredovanje zahtevanih podatkov škodovalo izvedbi upravnega postopka, saj je v predmetnem upravnem postopku Upravno sodišče že 10. 7. 2007 izdalo sodbo št. U 3008/2006-40. Ta sodba je tudi, po mnenju prosilca, dokončna, saj zoper njo pritožba ni dopustna. Organ je vztrajal pri svoji odločitvi, zato je pritožbo, skupaj z vso pripadajočo dokumentacijo, dne 29. 11. 2007, v skladu z drugim odstavkom 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo Pooblaščencu.

 

Pritožba je utemeljena.

 

Pooblaščenec najprej ugotavlja, da je prosilec razširil pritožbeni zahtevek s tem, da je zahteval fotokopijo zahteve Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS za vložitev tožbe U 3008/2006 pri Upravnem sodišču RS, ki je v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja z dne 29. 6. 2007 ni zahteval, ampak je zahteval le seznanitev z institucijo, ki je od organa zahtevala vložitev tožbe na delno odpravo odločbe proti Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, številka 464-06-402/94-V in ime in priimek osebe te institucije, ki je to zahtevo podpisala.  Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je organ z izpodbijano odločbo odločil o zahtevi prosilca z dne 29. 6. 2007, zato je pritožba prosilca zoper odločbo organa dovoljena samo v tem delu. Ker je Pooblaščenec pritožbeni organ, lahko izpodbijano odločbo preizkusi le glede informacij, ki jih je prosilec zahteval s pisno zahtevo z dne 29. 6. 2007 in glede katerih mu je bil dostop zavrnjen. Pritožba je dovoljena le v delu, ki se ujema z zahtevo, za odločanje o novih zahtevah pa je pristojen prvostopenjski  organ. Pooblaščenec je v tem delu odločal le o imenu institucije, ki je na organ naslovila zahtevo za vložitev tožbe opr. št. U 3008/2006 (pri čemer je organ prosilcu ime institucije že sporočil v obliki posebnega odgovora na njegovo vprašanje, ni pa mu posredoval te informacije v obliki dokumenta v smislu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ) in imenu in priimku osebe, ki je to zahtevo podpisala.Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija.

 

Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.Zakon o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZDPra) v prvem odstavku 2. člena določa, da je Državno pravobranilstvo samostojen državni organ. Državno pravobranilstvo RS je torej zavezanec v skladu s 1. členom ZDIJZ.

 

1. Pojem informacije javnega značaja

 

Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:

1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2.) organ mora z njo razpolagati,

3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

 

Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi.

 

Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
    

 

Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, so informacije javnega značaja prosto dostopne, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, in sicer bodisi na vpogled, bodisi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je, da prosilcu ni potrebno izkazati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen če so določene informacije izvzete iz prostega dostopa (da torej zanje ne velja omenjena pravna domneva). Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, je potrebno najprej ugotoviti, ali informacije, ki jih zahteva prosilec, ustrezajo navedenemu.

 

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo,  je Pooblaščenec pri organu dne 29. 11. 2007, v prisotnosti ge. Ivanke Jerala, državne pravobranilke, opravil in camera ogled pri organu na podlagi 11. člena ZInfP.  In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo.

 

To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. 

 

Na in camera ogledu je organ Pooblaščencu na vpogled predložil dopis Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS št. 13-83/98/VK z dne 16. 12. 2006. Obenem je organ Pooblaščencu izročil tudi fotokopijo navedenega dokumenta.

 

Pooblaščenec ugotavlja, da so pri zahtevi Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS št. 13-83/98/VK z dne 16. 12. 2006 izpolnjeni temeljni elementi za obstoj informacije javnega značaja. Dokument je nedvomno povezan z delovnim področjem organa, saj tako določa tudi Zakon o denacionalizaciji, kar navaja tudi sam organ. Ker je Pooblaščenec dokument prejel neposredno od organa, je že na podlagi ogleda in camera neizpodbitno ugotovil, da organ z dokumentom razpolaga in da ta obstaja v pisni obliki, kar pomeni, da sta podana tudi 2. in 3. pogoj za obstoj informacije javnega značaja.

 

2. Izjeme od prostega dostopa

 

Organ je v odločbi  št. DP-A01-182/2007-4 z dne 22. 8. 2007 zatrjeval izjemo v skladu s 7. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je Pooblaščenec po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP izvedel preizkus, ali gre v konkretnem primeru morebiti za zatrjevano izjemo, zaradi česar bi bilo potrebno zavrniti dostop do zahtevanega dokumenta.

 

7. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj navedene izjeme morata biti torej kumulativno podana dva pogoja:

1. podatek mora biti pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in

2. specifični škodni test (razkritje dokumenta takega podatka bi škodovalo njegovi izvedbi). Ta izjema predvideva uporabo škodnega testa, saj določa, da se sme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrniti le, če bi njihovo razkritje škodovalo izvedbi tega postopka, pri čemer je organ, ki zahtevo zavrne, tisti, ki mora nastanek škode izkazati za verjetno. Ker je po zakonu edina upoštevanja vredna škodna posledica škoda, ki lahko nastane za izvedbo upravnega postopka, a contrario to pomeni, da po njegovem dokončanju dostopa do informacij ni več možno zavrniti iz tega razloga in bi morali biti javnosti načeloma dostopni vsi dokumenti in vse informacije iz takšnega postopka (več v doktorski disertaciji dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 264 - 265). Navedeno pomeni, da mora organ v vsakem primeru posebej pretehtati, ali bi razkritje neke informacije škodovalo izvedbi samega postopka. Te določbe se torej ne sme tolmačiti tako, da se dostop do podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi upravnega postopka, a priori zavrne, temveč da je potrebno pretehtati možnost odobritve dostopa in morebitne škodljive posledice na postopek, ki bi nastale z razkritjem dokumenta. Če škodni test pripelje do ugotovitve, da razkritje podatka ne bo škodovalo izvedbi postopka, potem ni pravne podlage za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja. Iz obveznosti vsakokratne uporabe škodnega testa pa izhaja tudi logična posledica, da se dostop do nekega dokumenta na podlagi 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ lahko v celoti zavrne zgolj v času, ko upravni postopek še traja, saj razkritje podatka, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi postopka, ki je že končan, ne more škodovati izvedbi postopka.

 

Upoštevajoč navedeno definicijo je že na prvi pogled očitno, da podatek o instituciji, ki je zahtevala vložitev tožbe in podatek o osebi, ki je to zahtevo podpisala, ne predstavljata podatkov, ki bi bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi upravnega postopka. Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevana podatka ne predstavljata izjeme za dostop do informacije javnega značaja po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj nista bila sestavljena zaradi upravnega postopka in torej tudi ne vplivata na izvedbo kakršnega koli upravnega postopka. Obstaja še dodaten in pomemben razlog, zaradi katerega navedena podatka nikakor ne moreta ustrezati zatrjevani izjemi iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki predpostavlja, da je postopek še v teku in torej varuje obstoječ, še ne končan upravni postopek. V upravnem sporu opr. št. U 3008/2006, na katerega se v svoji odločbi organ sklicuje, je bila dne 10. 7. 2007 izdana sodba št. U 3008/2006-40, s katero se je postopek končal, saj zoper sodbo ni dovoljena pritožba in na katero se sklicuje tudi prosilec v svoji pritožbi. Tudi v kolikor bi bil upravni postopek še v teku, Pooblaščenec zgolj dodaja, da organ v ničemer ni izkazal nastanka resne škode, saj se v odločbi zgolj sklicuje na omenjene določbe ZDIJZ. Samo sklicevanje organa oziroma le hipotetično zatrjevanje nastanka škode, brez izvedbe škodnega testa, pa za izkazanost zatrjevane izjeme nikakor ne zadostuje.

 

Pooblaščenec je v skladu z načelom materialne resnice (8. člen ZUP) preizkusil, ali zahtevani podatki ustrezajo katerikoli drugi izjemi iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na to, da je bil s podpisom začet upravni spor, Pooblaščenec opozarma, da je tudi ta bil zaključen zaradi upravnega spora, tako da ne glede na neobstoj same škode, ki jo ta izjema zahteva, že iz tega razloga ni podana izjema iz 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Prosilec je pa zraven imena institucije, ki je organu poslala zahtevo za vložitev tožbe, zahteval tudi ime in priimek osebe, ki je zahtevo podpisala. 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UPB, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).

 

Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Pooblaščenec je ugotovil, da zahteva Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov za vložitev tožbe vsebuje osebne podatke, in sicer ime in priimek javnega uslužbenca na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. V zvezi z izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ  je najprej potrebno ugotoviti, da 3. odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se, ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev oz. podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka  6. člena ZDIJZ, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Pooblaščenec je ugotovil, da  izjeme iz točke 1. in 5. do 8. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru niso podane. Na tej pravni podlagi je Pooblaščenec ugotovil, da osebni podatki javnega uslužbenca na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS niso izjema od prostega dostopa, saj gre za osebne podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki niso vezani na nedokončan postopek. Pooblaščenec navedeno potrjuje tudi s stališčem Ustavnega sodišča Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95, po katerem je potrebno tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti, zato javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in drugih podatkov, povezanih z delovnim razmerjem, ki ga opravlja.  Na tej teoretični podlagi temelji določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca.

 

Organ se v odločbi sklicuje tudi na obstoj zaupnega razmerja med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS in njim in navaja, da gre v konkretnem primeru za pisno navodilo stranke v upravnem postopku. Pooblaščenec o možnem zaupnem razmerju med organom in stranko, torej Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ni odločal, saj prosilec ni zahteval seznanitve z navodili oz. vsebino zahteve za vložitev tožbe, ampak je zahteval zgolj seznanitev z imenom institucije, ki je zahtevo vložila in osebnim imenom osebe, ki je zahtevo podpisala, kar pa pojmovno ne predstavlja zaupnega razmerja oziroma se prosilec na podlagi zahtevanih podatkov nikakor ne seznaniti tudi z vsebino navodil, ki bi morebiti lahko predstavljali vsebino zaupnega razmerja.

 

3. Dostop

 

Pooblaščenec opozarja, da se celotna vsebina dopisa Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS št. 13-83/98/VK z dne 16. 12. 2006, ne nanaša na zahtevo prosilca, zato se Pooblaščencu ni bilo potrebno spuščati v ugotavljanje, ali je tudi vsebinski del dopisa prosto dostopna informacija. Iz tega razloga organu na podlagi te odločbe ni potrebno razkriti vsebinskega dela spornega dopisa, ampak ga lahko izloči na podlagi analogne uporabe določbe 7. člena ZDIJZ in prvega odstavka 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, v nadaljevanju Uredba), po kateri v primeru, če dokument vsebuje informacije, ki so določene v prvem odstavku 6. člena kot izjeme in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dokumenta (delni dostop). Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil ter sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka odločbe.

 

Organ je dolžan prosilcu posredovati dopis Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, številka 13-83/98/VK z dne 16. 12. 2006, iz katerega izhaja ime osebe, ki je dopis podpisala, pri čemer organ ni dolžan posredovati vsebinskega dela dopisa v roku 15 dni od prejema te odločbe.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba oziroma upravni spor, pač pa je upravni spor dopusten zoper odločbo organa, številka DP-A01-182/2007-4, z dne 22. 8. 2007. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani,  Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,

pooblaščenka