Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 14.04.2017
Naslov: Prosilec - Državni izpitni center
Številka: 090-59/2017
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Notranje delovanje organa, Ali gre za zlorabo pravice?
Status: Odobreno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do podatkov za Prvo gimnazijo Maribor: delež uspešnih na prvem roku mature 2015 in povprečno število točk (splošni uspeh pozitivni) na prvem roku mature 2015. IP je v pritožbenem postopku primarno ugotovil, da organ z informacijami, ki jih zahteva prosilka, razpolaga v materializirani obliki v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj jih je, kot izhaja iz zapisnika o ogledu in camera zmožen priklicati iz svoje računalniške baze podatkov enostavno in hitro. IP je nadalje odločil, da zahtevani podatki niso take narave, da bi lahko varovali proces notranjega razmišljanja organa, podatki ne izvirajo iz dokumentov, ki bi nastali ob oblikovanju politike organa in zato ne ščitijo procesa oblikovanja odločitev organa in z razkritjem ne bi ogrožali prostega pretoka idej pri oblikovanju odločitev ali ukrepov. IP je ob tem dodal, da tudi, če bi bili zahtevani podatki v zvezi z notranjim delovanjem organa, organ ni izkazal, kako bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Po oceni IP se je organ pri tem tudi pravno zmotno skliceval na določbo 18.a člena ZMat. Ta določba sicer res vsebuje prepoved razvrščanja šol, vendar v obravnavani zadevi zagotovo ne gre za razvrščanje šol, saj je prosilka zahtevala zgolj podatek za eno šolo, kar že samo po sebi ne omogoča razvrščanja. IP se tudi ni strinjal s stališčem organa, da gre v obravnavani zadevi za zlorabo pravice, saj okoliščina, kdo je prosilec in katere podatke po ZDIJZ zahteva, ne more biti razlog za zavrnitev dostopa zaradi zlorabe pravice.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-59/2017/3

Datum: 14. 4. 2017

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06–ZUS-1, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilka) z dne 10. 3. 2017 zoper odločbo Državnega izpitnega centra, Kajuhova ulica 32U, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ) št. 090-15/2016 z dne 17. 2. 2017 v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

1. Pritožbi prosilke z dne 10. 3. 2017 se ugodi in se odločba Državnega izpitnega centra 090-15/2016 z dne 17. 2. 2017 odpravi ter se odloči, da mora organ prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe iz elektronske baze podatkov SMIIS, v elektronski obliki posredovati podatke za Prvo gimnazijo Maribor: delež uspešnih na prvem roku mature 2015 in povprečno število točk (splošni uspeh pozitivni) na prvem roku mature 2015.

 

2. V tem postopku niso nastali posebni stroški.

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilka je dne 27.12.2016 na organ naslovila zahtevo, da ji organ po elektronski pošti posreduje podatke za Prvo gimnazijo Maribor: delež uspešnih na prvem roku mature 2015 in povprečno število točk (splošni uspeh pozitivni) na prvem roku mature 2015.

 

Organ je zahtevo prosilke z odločbo št. 090-15/2016 z dne 17. 2. 2017, zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da informacije, ki jih zahteva prosilka, v trenutku njene zahteve pri organu ne obstajajo niti v zahtevani obliki niti v obliki zahtevanega dokumenta, dosjeja ali zadeve. Organ je ob tem poudaril, da je dolžan posredovati informacije, ki jih je v času zahteve prosilke že izdelal v zahtevani obliki oziroma z njimi v tistem trenutku razpolaga. Ni pa zavezan podatkov iskati, zbirati, obdelovati ali opravljati raziskave ali analize z namenom, da bi informacijo ustvaril. Organ se je nadalje skliceval tudi na izjemo iz 11. točke 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ lahko zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju organa oziroma v tem primeru šolskega sistema v Republiki Sloveniji. Razkritje podatkov o deležu uspešnih na prvem roku mature 2015 in povprečnem številu točk (splošni uspeh pozitivni) na prvem roku mature 2015 z navedbo šole, je v nasprotju z določili Zakona o maturi, ki v 18. a členu določa, da letno analizo kakovosti mature po posameznih šolah pripravi Državni izpitni center v skladu z metodologijo, ki jo na predlog Državne komisije za splošno maturo določi minister, in da se podatki iz letne analize o kakovosti mature ne smejo uporabiti za razvrščanje šol. Namen zakonodajalca, pri sprejemanju 18. a člena, je bil, da se zagotovi zakonska podlaga za spremljanje kakovosti mature. Organ zavrača zahtevo prosilke torej tudi na podlagi 56. člena ZMat. Zakonodajalec v postopku sprejetja Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVl-L, Ur. l. RS, št. 46/2016 z dne 30. 6. 2016), ne bi mogel bolj jasno povedati, ne samo ureditev za v prihodnje, ampak skozi obrazložitev tudi namen veljavnih zakonov glede razvrščanja šol; kaj mora in sme posredovati pristojni javni zavod in za koga vse prepoved velja. V 14. členu je z dopolnitvijo 56. člena Zakona o maturi zakonodajalec še dodatno okrepil določilo veljavnih zakonov. Državni zbor RS je takšno rešitev in obrazložitev sprejel brez glasu proti. Organ je v preteklosti že prejel vloge prosilcev s podobno oz. celo enako vsebino oz. zahtevami, vendar pritožbeni postopki še niso zaključeni. Dokler postopki na Upravnem in Vrhovnem sodišču ne bodo zaključeni, bo organ na takšne in podobne vloge odgovarjal isto kot ostalim prosilcem. Zato organ zavrača zahtevo prosilke tudi iz razlogov, navedenih v 5. odstavku 5. člena ZDIJZ, ki določa, da organ lahko zavrne dostop do informacije javnega značaja, ker prosilec z več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Če prosilka oz. z njo povezane osebe ne bi zlorabljali pravice dostopa do informacije javnega značaja, bi lahko zahtevo za podatke za eno šolo vložila neposredno na to šolo, ne pa z nadaljevanjem serijskih zahtev z očitnim šikanoznim značajem ponovno na organ. Tako se niti ne poskuša prikriti namen, da bi ob eventualni odobritvi podatkov o kakovosti mature za eno šolo, z zahtevo za vsako naslednjo šolo prišli do zakonsko prepovedanega razvrščanja šol.

 

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilka dne 14. 3. 2017 pri organu vložila pritožbo, v kateri je navedla, da je organ zavrnil zahtevo po podatkih ene šole z utemeljitvijo, da »bi lahko zahtevo za podatke za eno šolo vložila neposredno na to šolo«, kar je nezakonito, saj organ ne sme zavrniti dostopa z obrazložitvijo, da ima informacijo tudi nek drug organ in da bi lahko prosilec za podatke prosil tudi ta drug organ. Če organ informacijo ima, jo mora posredovati ne glede na to, če jo imajo tudi drugi organi. Organ je vlogo zavrnil tudi, ker z informacijo ne razpolaga in ker naj bi bilo razvrščanje šol prepovedano. Prosilka meni, da organ z informacijo razpolaga, kar je bilo že večkrat potrjeno. Poleg tega, po mnenju prosilke, posredovanje podatka ene šole ni povezano z razvrščanjem, saj ene same šole ni mogoče razvrščati.

 

Organ je pritožbo prosilke kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 22. 3. 2017, št. 090-15/2016, s prilogami, poslal v odločanje IP.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnica oziroma prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da je organ zahtevo prosilke primarno zavrnil, ker z zahtevano informacijo ne razpolaga. Zaradi navedenega je bilo treba v obravnavani zadevi primarno razjasniti vprašanje, ali zahtevana informacija javnega značaja obstaja.

 

Iz definicije informacije javnega značaja je (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati in

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. V duhu namena zakona, da se zagotovita javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacijo javnega značaja, je torej pri dokumentih ali podatkih, ki se nahajajo v informacijskih bazah organa, potreben relativiziran pristop oz. je treba uporabiti strožji kriterij presoje, kdaj gre za izdelavo novega dokumenta. V praksi IP se je tako izoblikovalo stališče, da mora organ zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, ki se nahajajo v informatiziranih podatkovnih zbirkah, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, vedno pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta. Določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je torej treba pri informacijah, ki izhajajo iz podatkovnih zbirk, interpretirati cum grano salis. IP se zaveda, da je v določenih primerih za priklic podatkov iz informatizirane podatkovne zbirke lahko potreben določen čas. Vendar je pri tem treba upoštevati, da mora organ narediti vse, kar je razumno mogoče pričakovati od njega, da zadosti zahtevam za dostop do informacij javnega značaja. Organi so po ZDIJZ dolžni prosilcu posredovati zahtevane informacije v zahtevani obliki ob predpostavki, da razpolagajo tako z informacijo kot tudi z ustreznimi napravami ter strokovnim znanjem, da je takšen priklic informacij mogoč. Pri tem ni pomembno, ali organi z zahtevanimi podatki že razpolagajo v obliki datoteke, pač pa je pomembno, ali informacijo lahko prikličejo iz svojega informacijskega sistema. Takšen priklic informacij pa ne pomeni nastanka novega dokumenta.

 

Kot izhaja iz zgornje opredelitve informacije javnega značaja, je s pojmom informacija javnega značaja praviloma mišljena le informacija, ki že obstaja, tako da zavezanemu organu ni treba vložiti pretiranega dodatnega dela in truda pri seznanitvi prosilca z njo. Preizkus, ali pridobitev informacije, ki je del širšega sistema, od organa terja pretiran ali le razumen delovni vložek, ostaja stvar presoje v vsakem primeru posebej. Organ mora torej ob vsaki zahtevi znova oceniti, kakšen delovni vložek terja pridobitev podatka, ki »plava« v sistemu.

 

IP ugotavlja, da se je Upravno sodišče RS o zadevah s področja dostopa do informacij javnega značaja že večkrat opredelilo do vprašanja, ali priklic informacije iz baze podatkov, predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Gre za primere, ki so povsem primerljivi obravnavani zadevi, saj gre za istovrstne informacijske baze podatkov, ki jih vodi oziroma z njimi upravlja organ.

 

V zadevi iz sodbe IU 630/2016-24 z dne 7. 9. 2016 je sodišče odločalo o dopustnosti posredovanja podatkov o srednji vrednosti pri angleškem jeziku, slovenščini in matematiki na nacionalnem preverjanju znanja (v nadaljevanju NPZ) v 6. in 9. razredu, v letu 2015, po osnovnih šolah, za vse osnovne šole, ki so opravljale NPZ. V tej zadevi je IP v pritožbenem postopku opravil ogled in camera, na katerem je ugotovil, da je zahtevane dokumente mogoče pripraviti z uporabo obstoječega računalniškega sistema (ni potreben razvoj posebne programske opreme), na način, da je informatik IP prilagodil poizvedbe, ki so vrnile zahtevane podatke v 20 minutah. Upravno sodišče je na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja v tej zvezi odločilo, da priklic obstoječih podatkov iz računalniške baze še ne pomeni ustvarjanje novega dokumenta, če je to mogoče opraviti zelo enostavno in hitro, tožena stranka (IP) pa je dovolj prepričljivo obrazložila, da je to mogoče, s tem, ko je navedla, da je zahtevane dokumente mogoče pripraviti z uporabo obstoječega računalniškega sistema, da jih je mogoče hitro pridobiti in da je priprava zahtevanega dokumenta za tožečo stranko (organ) tudi relativno enostavna in vanjo ni potrebno vložiti nesorazmernega napora.

 

Nadalje IP opozarja tudi na sodbo Upravnega sodišča RS z opr. št. IU 1167/2014-12 z dne 28. 8. 2015. V tej zadevi je glede ustvarjanja novega dokumenta sodišče ugotovilo, da je imel IP »zadostno podlago za dokazno oceno, da tožnik (organ) lahko iz svoje računalniške baze, z znanjem, s katerim razpolaga, relativno hitro in enostavno, prikliče tudi podatke o povprečni uspešnosti, pri NPZ, za predmete in za šolska leta, za vse osnovne šole, kot je to zahteval prosilec… Tak priklic (obstoječih) podatkov iz računalniške baze po presoji sodišča v pravnem smislu ZDIJZ ne pomeni ustvarjanja novega dokumenta… Ker je bila torej odločilna okoliščina v obravnavanem primeru, da priklic podatkov iz računalniške baze ne pomeni ustvarjanja novega dokumenta v smislu ZDIJZ, po presoji sodišča pravilno ugotovljena, v postopku ni bilo potrebe za pritegnitev izvedenca, saj gre glede na znana dejstva v upravnem spisu za pretežno pravno, ne pa dejansko vprašanje. Tožnik torej s svojim ključnim tožbenim ugovorom, da zahtevani dokument ne obstaja, ne more uspeti.«

 

Primerljiva je tudi odločitev sodišča v sodbi z opr. št. IU 44/2013-14 z dne 16. 10. 2013, v kateri se sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem ustvarjanja novega dokumenta (saj je IP v pritožbenem postopku opravil ogled in camera dne 7. 11. 2012, kjer je ugotovil, da lahko organ zahtevane dokumente relativno hitro in enostavno prekliče iz informacijske baze, kar ne predstavlja ustvarjanja novega dokumenta v smislu ZDIJZ), temveč je implicitno štelo, da je ta pogoj izpolnjen ter tožbo zavrnilo, ker razkritje zahtevanega dokumenta ne more povzročiti motenj v delovanju organa (ni izpolnjen drugi pogoj izjeme notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

 

Glede na navedeno je po oceni sodišča za kriterij materializirane oblike, torej obstoja informacije, ki je del informacijske baze podatkov, ključno relevantno dejstvo, da se v vsakem primeru posebej ugotovita čas in trud, ki bi ju organ moral vložiti v pripravo zahtevanega dokumenta. IP je v obravnavanem primeru navedena dejstva ugotavljal na ogledu in camera na podlagi 11. čl. ZInfP, dne 12.4.2017. Gre za ogled in camera v okviru katerega je IP zaradi ekonomičnosti postopka ugotavljal dejansko stanje za obravnavano zadevo in za zadevo, ki jo IP vodi pod št. 090-21/2017, saj je šlo za primerljivi zadevi, ki se nanašata na istovrstne podatke. IP je na zapisnik o ogledu in camera, št. 090-21/2017/7 uvodoma povzel ugotovitve glede strukture baze podatkov in načina priprave programske kode za izračun zahtevanih podatkov za leto 2015 po zapisniku št. 090-71/2016/5 z dne 18.10.2016, iz katerega izhaja, da so podatki, iz katerih se pripravi vsakoletno poročilo o splošni maturi, zbrani v relacijski podatkovni bazi SMIIS. V tej bazi so podatki o šolah, ki izvajajo splošno maturo, o prijavljenih kandidatih po posamezni šoli ter podatki o rezultatih za posameznega kandidata. Ti podatki so medsebojno povezani. Podatki o šoli so povezani s podatki o kandidatih. Natančneje je kandidat povezan s kodo šole, ki je povezana s tabelo šol. Nato je informatik IP pripravil programsko kodo, kot je bila pripravljena na ogledu z dne 18.10.2016, da jo požene na podatkih rezultatov mature za leto 2015 ter podatke, ki so bili relevantni v zadevi št. 090-21/2017. Nadalje pa je IP pozval organ za posredovanje podatkov, ki so predmet zahteve v obravnavani zadevi, da torej prilagodi poizvedbo na način, da se izvedejo podatki za Prvo gimnazijo Maribor. Organ je pojasnil, da meni, da bi priprava zahtevanih podatkov s strani informatika organa predstavljala kršitev 18. člena ZMat in 14. člena novele ZOFVI-L, zato te poizvedbe ne bo pripravil. K poizvedbi je pristopil informatik IP. Za osnovo je vzel poizvedbo, ki je bila v zvezi z zadevo št. 090-21/2017, pripravljena za leto 2015 v 27 minutah, kar izhaja iz navedenega zapisnika. Zahtevane podatke za Prvo gimnazijo Maribor: delež uspešnih na prvem roku mature 2015 in povprečno število točk (splošni uspeh pozitivni) na prvem roku mature 2015, pa je informatik IP pripravil v nadaljnjih 7 minutah. Organ tehnični izvedbi in izmerjenemu času za pripravo poizvedbe v obravnavani zadevi ni nasprotoval.

Glede na navedeno IP v konkretnem primeru ne dvomi, da organ z informacijami, ki jih zahteva prosilka, razpolaga v materializirani obliki v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj jih je, kot izhaja iz zapisnika o ogledu in camera z dne 12. 4. 2017, zmožen priklicati iz svoje računalniške baze podatkov enostavno in hitro. Takšno presojo potrjuje ugotovitev, da je za izvedbo zahtevanih podatkov informatik IP potreboval 34 minut, kar ustreza standardu »hitro«. Ob tem velja poudariti, da informatik IP vsakodnevno ne upravlja s podatkovno bazo organa. Po oceni IP je priprava zahtevanega dokumenta za organ tudi relativno enostavna (organ za pripravo zahtevanih podatkov ne bi vložil nesorazmernega napora). Organ namreč podatke o rezultatih splošne mature spomladanski rok hrani znotraj baze podatkov, ki ima že izdelano posebno skripto v programskem jeziku, ki jo organ uporablja za opravljanje nalog v okviru zakonitih pristojnosti (npr. za pripravo letnega poročila - splošna matura). Prav tako organ razpolaga z ustreznimi napravami ter strokovnim znanjem, zato je priklic informacij, ki so predmet zahteve, relativno enostaven.

 

IP zaključuje, da zahtevane informacije izpolnjujejo vsi tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Izpodbijana odločba je torej po mnenju IP nezakonita zaradi napačne uporabe materialnega prava, zato je IP odločbo, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe.

 

V nadaljevanju je IP presojal še dopustnost razkritja zahtevanih informacij z vidika izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je skliceval organ.

 

Za obstoj izjeme notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa, razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (specifični škodni test).

 

V obravnavanem primeru sta predmet presoje dva podatka: delež uspešnih na prvem roku mature 2015 in povprečno število točk (splošni uspeh pozitivni) na prvem roku mature 2015, ki se nanašata na eno šolo, zato IP ne more slediti stališču organa, da gre za informacijo v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. Zahtevani podatki niso take narave, da bi lahko varovali proces notranjega razmišljanja organa, podatki ne izvirajo iz dokumentov, ki bi nastali ob oblikovanju politike organa in zato ne ščitijo procesa oblikovanja odločitev organa in z razkritjem ne bi ogrožali prostega pretoka idej pri oblikovanju odločitev ali ukrepov. Zahtevana informacija namreč predstavlja zgolj dejstvo, zbirni podatek o rezultatu splošne mature na prvem roku, za eno šolo. Glede na navedeno IP ocenjuje, da prvi pogoj zatrjevane izjeme ni podan.

 

IP pa ob tem dodaja, da tudi, če bi bili zahtevani podatki v zvezi z notranjim delovanjem organa, organ ni izkazal, kako bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Organ se je skliceval na motnje v šolskem sistemu Republike Slovenije, če bi postala zahtevana informacija prosto dostopna, ob tem pa prosilko napotil na šolo, za katero je zahtevala podatke. Slednje kaže na to, da bi od šole prosilka te podatke prejela. Organ sicer nima zakonske podlage, da prosilko usmeri na drug organ za pridobitev informacije javnega značaja, če z zahtevano informacijo razpolaga, vsekakor pa je takšna napotitev tudi nerazumljiva. Organ namreč ni pojasnil, v čem je razlika, če informacijo posreduje organ ali pa konkretna šola. V obeh primerih gre za iste podatke, ki tudi isto povedo, zato ni logično, da bi imele zahtevane informacije drugačno vrednost (z vidika povzročitve motnje), če bi bile posredovane kot informacija javnega značaja, s strani različnih organov. Organ je pri tem tudi pravno zmotno uporabil materialno določbo 18.a člena ZMat. Ta določba sicer res vsebuje prepoved razvrščanja šol, vendar v obravnavani zadevi zagotovo ne gre za razvrščanje šol, saj je prosilka zahtevala zgolj podatek za eno šolo, kar že samo po sebi ne omogoča razvrščanja. Prosilka torej ni zahtevala »razvrstitev šole«, temveč je zahtevala zgolj surove podatke za eno šolo, kar tudi po stališču sodišča[1] ne predstavlja razvrščanja šol v smislu 18.a člena ZMat. Potencialna možnost, da bi prosilka zahtevala podatke še za druge šole, na kar opozarja organ, pa zagotovo ne more biti razlog za zavrnitev zahteve za dostop do konkretnih podatkov za eno šolo. Tudi, če bi se to dejansko zgodilo, še vedno ni mogoče pritrditi organu, da bi šlo za dejanje, ki bi bilo v nasprotju z 18.a člena ZMat. Iz omenjene določbe 18.a člena ZMat namreč ni mogoče razbrati, da do »surovih« podatkov o deležu uspešnih na maturi in povprečno število točk (splošni uspeh pozitivni) na maturi, za vse šole, ne bi mogli dostopati prosilci po ZDIJZ. Smiselno enako stališče je sodišče zavzelo v sodbi št. IU 630/2016-24 z dne 7.9.2016, ki se sicer nanaša na Zakon o osnovni šoli, ki pa je glede »razvrščanja šol« identičen določbi v ZMat.

 

Skladno z zgoraj navedenim IP zaključuje, da organ v izpodbijani odločbi ni izkazal konkretnih motenj, ki bi nastale z razkritjem zahtevanih informacij, zato tudi drugi pogoj izjeme notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podan.

 

IP nadalje ugotavlja, da je organ povsem neutemeljeno in v nasprotju z določbami ZDIJZ presojal dostop do zahtevane informacije glede na to, kdo je prosilka in s kom jo organ »povezuje«. Takšen način obravnavanja zahteve je v nasprotju s temeljnim načelom prostega dostopa, da zahtevo lahko vloži vsakdo. Povsem irelevantno je, kdo je prosilec, njegov položaj, status ali kakršenkoli drugačen položaj. To je tudi bistvo temeljne človekove pravice po drugem odstavku 39. člena ZDIJZ, da med prosilci ne dela razlik. Vsekakor pa okoliščina, kdo je prosilec in katere podatke po ZDIJZ zahteva, ne more biti razlog za zavrnitev dostopa zaradi zlorabe pravice, na kar se sklicuje organ. Posameznik oziroma prosilka lahko zahteva dostop do katerekoli informacije javnega značaja, za katerikoli namen, jih zbira in obdeluje ter si o njih ustvari svoje mnenje. Pri tem pa prosilka ne more in ne sme biti drugače obravnavana zgolj zato, ker se je organ z istovrstnimi zahtevami drugih prosilcev že ukvarjal, še najmanj pa z institutom zlorabe pravice.

 

Na podlagi navedenega je IP ugotovil, da zahtevane informacije obstajajo in izpolnjujejo vse zakonske kriterije za informacijo javnega značaja, kot izhajajo iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. IP je ugotovil tudi, da zahtevane informacije ne predstavljajo izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Izhajajoč iz vsega navedenega je IP odločil, da je treba pritožbi prosilke ugoditi. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP je IP odločbo organa odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je prosilki dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

svetovalka informacijske pooblaščenke

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka


[1] Sodbi Upravnega sodišča RS št. IU 630/2016-24 z dne 7.9.2016 in IU 1863/2012-24 z dne 4.12.2013.