Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 19.04.2017
Naslov: Prosilec - Državni izpitni center
Številka: 090-21/2017
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Notranje delovanje organa, Osebni podatek
Status: Delno odobreno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

Prosilka je zahtevala podatke o uspehu dijakov na maturi za posamezno šolo za vsa leta za katera organ podatke hrani. Zahtevala je istovrstne podatke, kot prosilec v zadevi 090-71/2016. Organ je dostop zavrnil, ker z dokumentom ne razpolaga v materializirani obliki, hkrati pa bi po njegovem mnenju posredovanje dokumenta, ki ga je zahtevala prosilka, predstavljalo kršitev ZMat, ki prepoveduje razvrščanje šol na podlagi kazalcev uspešnosti mature. IP je ugotovil, da organ z zahtevano informacijo za obdobje od 2002 - 2016 razpolaga v materializirani obliki, ker jo lahko relativno enostavno in hitro prikliče iz obstoječega informacijskega sistema. Zahtevana informacija za obdobje od 1994 do 2001 pa ne obstaja, saj priprava poizvedbe, ki bi vrnila zahtevano informacijo za obdobje od 1994 do 2001, predstavljala napor in trud izven preprostega postopka, ki je potreben za priklic podatkov iz baze podatkov. IP je tudi ugotovil, da se s posredovanjem dokumenta prosilcu ne krši prepovedi razvrščanja iz ZMat.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-21/2017/11

Datum: 20. 4. 2017

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), drugega odstavka 15. člena ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ) in drugega odstavka 251. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo št. 090-13/2016 z dne 30. 12. 2016, Državnega izpitnega centra, Kajuhova ulica 32 U, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

1.     Pritožbi prosilke se delno ugodi in se odločba Državnega izpitnega centra, št. 090-13/2016 z dne 30. 12. 2016 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki (Excel ali CSV obliki) posredovati tabelo, pripravljeno na podlagi podatkov za prvi izpitni rok splošne mature, z naslednjimi stolpci:

-       naziv šole (naziv),

-       število dijakov, ki so maturo opravljali (opravljalo),

-       število dijakov, ki mature ni opravilo (ni_opravilo),

-       delež kandidatov, ki so maturo opravili (delež_uspešnih),

-       povprečno število doseženih točk pozitivno ocenjenih kandidatov (uspeh_pozitivni),

za vsako leto posebej od 2002 do 2016, pri tem pa mora organ v celoti prekriti vse vrstice v tabeli povsod, kjer je iz podatkov razvidno, da je v posameznem letu na določeni šoli:

-       maturo opravljal en (1) dijak

IN/ALI

-       maturo opravil (dosegel pozitivni uspeh) en (1) dijak.

 

2.     Pritožba prosilke se glede dostopa do podatkov za leta od 1994 do vključno 2001 in glede dostopa do podatkov, ki jih mora organ v skladu s prejšnjo točko izreka prekriti, zavrne.

 

3.     V tem postopku niso nastali posebni stroški.

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilka je dne 5. 12. 2016 po ZDIJZ zahtevala naslednje podatke o uspehu dijakov na posameznih srednjih šolah (poimensko za vse srednje šole):

-       naziv šole (naziv)

-       število dijakov, ki so maturo opravljali (opravljalo),

-       število dijakov, ki mature niso opravili (ni_opravilo),

-       delež kandidatov, ki so maturo opravili (delež uspešnih)

-       povprečno število doseženih točk pozitivno ocenjenih kandidatov (uspeh_pozitivni),

Prosilka je zahtevala, da se ji podatki posredujejo po elektronski pošti na naslov … v strojno berljivi obliki (Excel ali CSV).

Organ je z odločbo 090-13/2016 z dne 30. 12. 2016 prosilki zavrnil dostop do vseh zahtevanih podatkov, ker zahtevani podatki ne obstajajo v materializirani obliki (informacija, ki jo je zahtevala prosilka po navedbah organa ne izpolnjuje kriterija materializirane oblike iz 4. člena ZDIJZ). Organ navaja, da za prosilce ni dolžan ustvariti, pridobiti, obnoviti ali vzpostaviti dokumenta, ki v času zahteve ne obstaja. Dalje navaja, da razlog za neobstoj dokumenta pri organu izvira iz prepovedi razvrščanja šol na podlagi kazalcev uspešnosti mature, ki ga določa 18. a člen Zakona o maturi (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo in 46/16 – ZOFVI-K; v nadaljevanju ZMat). Pri tem se sklicuje na interpretacijo v sodbi IU 1760/2014-12 z dne 25. 11. 2015. Navaja tudi, da je namen prepovedi razvrščanja preprečiti javno objavo podatkov o kakovosti mature posameznih šol, kot izhaja tudi iz obrazložitve k 14. členu predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-K) (Uradni list št. 46/2016 z dne 30. 6. 2016), iz česar izhaja, da prepoved razvrščanja velja za vsakogar, ki bi te podatke objavil. Navaja tudi, da se glede istega pravnega vprašanja in podobnega dejanskega stanja, vodi več postopkov (ki se rešujejo tudi pred Upravnim in Vrhovnim sodiščem RS), vendar pa bo organ do odločitve Vrhovnega sodišča RS zavračal zahteve prosilcev, ki se nanašajo na podatke o kakovosti mature in omogočajo razvrščanje šol.

 

Prosilka je zoper odločbo vložila pritožbo z dne 18. 1. 2017, v kateri je navedla, da so glede na odločbo IP št. 090-71/2016/7 z dne 15. 11. 2016, zahtevani podatki informacija javnega značaja. Organ je pritožbo kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP dne 31. 1. 2017.

 

Dne 12. 4. 2017 je IP pri organu opravil ogled in camera (zapisnik št. 090-21/2016/7). Na ogledu je preverjal, ali je priklic zahtevanega dokumenta mogoč iz računalniškega sistema pri organu relativno enostavno in hitro. IP je na ogledu ugotovil, da organ razpolaga s podatki o rezultatih mature od leta 1994 naprej. Za leta od 2002 do 2016 organ podatke hrani na način, da lahko s pomočjo poizvedbe, pripravljene na ogledu in camera z dne 18. 10. 2016, pripravi zahtevano tabelo. Izmerjeno je bilo, da je informatik IP potreboval 27 minut za prepis poizvedbe (računalniške kode), ki je vrnila iste podatke, kot na ogledu in camera v zadevi 090-71/2016/5 dne 18. 10. 2016. V nadaljnjih 25 minutah je informatik IP pripravil vse zahtevane tabele (za leta od 2002 do 2014), kot je zahtevala prosilka, v Excel obliki. Organ je potrdil, da bi lahko na enak način prišli tudi do podatkov za leto 2016. Glede podatkov za prejšnja leta (od 1994 do vključno 2001), pa je bilo ugotovljeno, da jih organ hrani v »arhivskih tabelah«.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

1.     Obstoj dokumenta v materializirani obliki

 

Iz definicije informacije javnega značaja (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati in

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Z izpodbijano odločbo je organ presodil, da zahtevan dokument ne obstaja, saj bi za dostop do zahtevanih podatkov moral izdelati nov dokument, kar pa je v nasprotju s kriterijem materializirane oblike iz 4. člena ZDIJZ. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. V duhu namena zakona, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacijo javnega značaja, pa je pri dokumentih ali podatkih, ki se nahajajo v informacijskih bazah organa, potreben relativiziran pristop oz. je treba uporabiti strožji kriterij presoje, kdaj gre za izdelavo novega dokumenta. V praksi IP se je tako izoblikovalo stališče, da mora organ zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, ki se nahajajo v informatiziranih podatkovnih zbirkah, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, vedno pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta. Določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je torej treba pri informacijah, ki izhajajo iz podatkovnih zbirk, interpretirati cum grano salis. IP se zaveda, da je v določenih primerih za priklic podatkov iz informatizirane podatkovne zbirke lahko potreben določen čas. Vendar je pri tem treba upoštevati, da mora organ narediti vse, kar je razumno mogoče pričakovati od njega, da zadosti zahtevam za dostop do informacij javnega značaja. Organi so po ZDIJZ dolžni prosilcu posredovati zahtevane informacije v zahtevani obliki ob predpostavki, da razpolagajo tako z informacijo kot tudi z ustreznimi napravami ter strokovnim znanjem, da je takšen priklic informacij mogoč. Pri tem ni pomembno, ali organi z zahtevanimi podatki že razpolagajo v obliki datoteke, pač pa je pomembno, ali informacijo lahko prikličejo iz svojega informacijskega sistema. Takšen priklic informacij pa ne pomeni nastanka novega dokumenta.

 

Kot izhaja iz zgornje opredelitve informacije javnega značaja, je s pojmom informacija javnega značaja praviloma mišljena le informacija, ki že obstaja, tako da zavezanemu organu ni treba vložiti pretiranega dodatnega dela in truda pri seznanitvi prosilca z njo. Preizkus, ali pridobitev informacije, ki je del širšega sistema, od organa terja pretiran ali le razumen delovni vložek, ostaja stvar presoje v vsakem primeru posebej. Organ mora torej ob vsaki zahtevi znova oceniti, kakšen delovni vložek terja pridobitev podatka, ki »plava« v sistemu.

 

V konkretnem primeru je prosilka zahtevala tabelo, iz katere izhajajo podatki o uspehu dijakov na maturi po posameznih srednjih šolah z naslednjimi rubrikami: naziv šole (naziv), število dijakov, ki so maturo opravljali (opravljalo), število dijakov, ki mature niso opravili (ni_opravilo), delež kandidatov, ki so maturo opravili (delež uspešnih), povprečno število doseženih točk pozitivno ocenjenih kandidatov (uspeh_pozitivni). Podatke je zahtevala za vsa leta, za katera organ podatke hrani. Prosilka se je v zahtevi sklicevala na odločbo IP št. 090-71/2016/7, z dne 15. 11. 2016, ko je bilo ugotovljeno, da je drug prosilec zahteval istovrstne podatke za leto 2015. V zadevi 090-71/2016/7 je bilo ugotovljeno, da se je prosilčeva zahteva nanašala na isto vrsto podatkov, kot podatki o kakovosti mature, ki so bili objavljeni v tabeli »Pregled deleža uspešnih in deleža odjavljenih kandidatov in splošnega uspeha pozitivnih in negativnih kandidatov po posameznih šolah« v letnem poročilu o splošni maturi za leto 2013 in prejšnjih (z razliko, da iz tabele v letnih poročilih niso izhajali nazivi šol). Z odločbo št. 090-71/2016/7 je IP ugotovil, da lahko zahtevane podatke (skupaj z nazivi šol) organ pripravi relativno enostavno in hitro, saj razpolaga tako z informacijskim sistemom, kot tudi s strokovnim kadrom, da lahko zagotovi pripravo zahtevanih podatkov. V odločbi 090-71/2016/7 je IP navedel:

»Za odločitev je v konkretnem primeru najprej pomembno dejstvo, da je izvajanje analiz na bazi podatkov o maturi ena ključnih nalog organa in da je analizo z istovrstnimi vrednostmi organ že pripravljal za letna poročila splošne mature za leta 2013 in prejšnja leta. Organ torej dobro pozna organizacijsko strukturo baze, računalniški program, ki ga uporablja kot orodje za pripravo poročil in ima zaposleno strokovno osebje, ki z informacijskim sistemom vsakodnevno upravlja. Dalje, na ogledu in camera je bilo ugotovljeno, da organ (še) razpolaga z arhivsko poizvedbo, ki je služila kot osnova za pripravo zahtevanega dokumenta in z manjšimi prilagoditvami vrnila zahtevane rezultate. Izmerjenih 35 minut časa, ki sta ga informatik IP in informatik organa porabila za pripravo zahtevanega dokumenta, pa po presoji IP ni nesorazmeren vložek časa, ki ga organ ne bi mogel nameniti za izvajanje svojih zakonitih pristojnosti v zvezi z ustavno zajamčeno človekovo pravico dostopa do informacij javnega značaja.«

Zaradi navedenih okoliščin je IP presodil, da zahtevan dokument v zadevi 090-71/2016/7 obstaja pri organu v smislu ZDIJZ (izpolnjen je pogoj, da dokument obstaja v »materializirani obliki« v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ).

 

V predmetnem postopku je prosilka zahtevala istovrstne podatke, kot prosilec v zadevi 090-71/2016/7, s to razliko, da je zahtevala podatke za vsa leta, s katerimi organ razpolaga (ki jih organ hrani v svoji informacijski bazi). IP je na ogledu in camera v predmetni zadevi (zapisnik št. 090-21/2017/7 z dne 12. 4. 2017) izhajal iz ugotovitev ogleda in camera v zadevi 090-71/2016 (zapisnik št. 090-71/2016/5 z dne 18. 10. 2017), ko je bilo ugotovljeno, da lahko organ na podlagi »arhivske poizvedbe«, ki jo je uporabil za pripravo prej navedene tabele v letnih poročilih splošne mature za leto 2013 in prejšnjih, na relativno enostaven in hiter način izpelje poizvedbo za priklic podatkov za leto 2015 (s prilagoditvijo, da poizvedba prikaže tudi stolpec z nazivi šol). Navedeno poizvedbo je informatik IP na ogledu in camera v predmetni zadevi (zapisnik št. 090-21/2017/7) vnesel v sistem pri organu, ki je vrnila zahtevane podatke za leto 2015 (informacija, ki jo je zahtevala prosilka v predmetnem postopku za leto 2015 je ista informacija, kot informacija, ki jo je zahteval prosilec v zadevi 090-71/2016). Informatik IP je v 27 minutah prepisal poizvedbo v sistem pri organu, ki je vrnila zahtevano informacijo za leto 2015. Ob tem je treba pojasniti, da informatik IP na ogledu in camera dne 12. 4. 2017 ni poznal niti strukture baze niti informacijskega sistema, ki ga organ vsakodnevno uporablja pri svojem rednem delu (na prejšnjem ogledu in camera dne 18. 10 2016 je namreč sodeloval drug informatik, ki ni več zaposlen pri IP). V nadaljnjih 25 minutah je informatik IP na podlagi omenjene poizvedbe, pripravil tudi vse zahtevane podatke za leta od 2002 do 2014, ki jih je shranjeval v tabele v program Microsoft Excel, kot se je glasila zahteva prosilke. Organ je potrdil, da bi lahko na enak način pripravil tudi zahtevane podatke za leto 2016. IP ugotavlja, da je poizvedbo, ki je bila že pripravljena na ogledu in camera št. 090-71/2016/5 z dne 18. 10. 2017, in za katero je bilo ugotovljeno, da ne predstavlja ustvarjanja novega dokumenta z odločbo, informatik IP prilagodil v povprečno 2 minutah za vsako leto (12 poizvedb za leta od 2002 do vključno 2014 v 25 minutah). Vse podatke je informatik IP pripravil v Microsoft Excel tabele, kot jih je zahtevala prosilka. Ob tem IP tudi poudarja, da je organ potrdil, da bi lahko na (izvedbeno) enak način pripravil tudi poizvedbo za leto 2016, kar pomeni, da je princip za prilagoditev poizvedbe, pripravljene na ogledu in camera št. 090-71/2016/5 dne 18. 10. 2016, ki ne predstavlja ustvarjanja novega dokumenta, isti za vse zahtevane podatke od 2002 do 2016.

 

Organ je na ogledu tudi pojasnil, da podatke o rezultatih splošne mature za leta od 1994 do vključno 2001, hrani v drugače strukturirani bazi. Za poizvedbo, ki bi vrnila želeno informacijo za navedena leta, bi bilo treba pripraviti novo poizvedbo »od začetka«, saj poizvedba, ki je uporabljiva za pripravo podatkov za leta od 2002 do 2016, ni prilagodljiva na strukturo »arhivske baze« za leta od 1994 do 2001. Slednje je potrdil tudi informatik IP, ki je ugotovil, da bi bila priprava poizvedbe, ki bi vrnila zahtevano informacijo za obdobje od 1994 do 2001, časovno zahtevna in tehnično zapletena. Ker bi torej šlo za kreiranje nove poizvedbe, s katero organ ne razpolaga, vložek časa in truda s strani organa, ki je za to potreben, pa bi bil nesorazmeren, je IP zaključil, da v tem delu organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga in jih za potrebe prosilke tudi ni dolžan ustvariti.

 

IP je po izvedenem ogledu in camera pri organu dne 12. 4. 2017, ugotovil, da lahko organ relativno enostavno in hitro pripravi zahtevane podatke za vsako leto od 2002 do 2016 – tabele iz katerih izhajajo podatki o nazivu šole, številu dijakov, ki so maturo opravljali, številu dijakov, ki je maturo opravilo, delež uspešnih in splošni pozitivni uspeh, v obliki Microsoft Excel. Iz poizvedbe, ki je bila pripravljena na ogledu in camera, dne, 18. 10. 2016 in za katero je bilo ugotovljeno, da izpolnjuje kriterij »relativno enostaven in hitre priprave« je bilo v 25 minutah izvedenih 12 poizvedb, ki so vrnile zahtevane informacije za leta od 2002 do 2014. Informatik IP je sicer za celoten proces porabil 52 minut, od tega pa je 27 minut porabil za »prepis« poizvedbe v sistem pri organu. Pri tem je treba upoštevati, da se je informatik IP, na ogledu in camera dne 12. 4. 2017, prvič srečal tako s strukturo baze pri organu, kot tudi z računalniškim sistemom, ki ga organ sicer vsakodnevno uporablja v okviru svojega rednega dela (informatik IP, ki je sodeloval na ogledu in camera dne 18. 10. 2016, na ogledu dne 12. 4. 2017 ni sodeloval). Upoštevaje navedeno dejstvo je mogoče sklepati, da bi organ operacijo, ki je bila izvedena s strani informatika IP v 52 minutah, opravil hitreje. Ne glede na navedeno, pa niti 52 minut po mnenju IP ne predstavlja nesorazmernega vložka časa in truda, ki bi ga organ lahko namenil izvajanju svojih zakonitih pristojnosti v zvezi z uresničevanjem ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja. Upoštevaje vse okoliščine IP zaključuje, da priprava dokumenta (tabel, iz katerih izhajajo zahtevani podatki v obliki Microsoft Excel) za leta od 2002 do 2016, ne predstavlja izdelave novega dokumenta v smislu ZDIJZ. Ker pa bi po oceni organa in informatika IP priprava poizvedbe, ki bi vrnila zahtevano informacijo za obdobje od 1994 do 2001, predstavljala napor in trud izven preprostega postopka, ki je potreben za priklic podatkov iz baze podatkov, pa je IP ugotovil, da dokumenti za navedeno obdobje pri organu ne obstajajo.

 

Ob zgoraj navedenem IP še dodaja, da je v preteklosti v zvezi z različnimi zahtevami že večkrat preverjal, kako zahtevna je za isti organ, priprava dokumentov iz iste podatkovne baze z uporabo istih informacijskih orodij. Ugotovljeno je bilo (kar izhaja iz zapisnikov o ogledih in camera v tej in drugih zadevah – zapisnik št. 090-71/2016/5 z dne 18. 10. 2016; št. 090-293/2015/17 z dne 12. 1. 2016; št. 090-214/2012/3 z dne 7. 11. 2012), da organ uporablja isti računalniški sistem za vodenje in obdelavo rezultatov splošne mature in rezultatov nacionalnega preverjanja znanja v osnovnih šolah. O vprašanju, ali priprava zahtevanih dokumentov predstavlja izdelavo novega dokumenta v smislu ZDIJZ (kar bi bilo v nasprotju s kriterijem materializirane oblike, kot konstitutivnem elementu pojma informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ), se je večkrat izreklo že Upravno sodišče RS, zlasti v zadevah IU 1167/2014-12, IU 2052/2014-14 in IU 630/2016-24. V zadevi IU 1167/2014-12, kot tudi v zadevi IU 630/2016-24, je Upravno sodišče potrdilo odločitev IP, da je ta pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje ter pravilno presodil, da priprava zahtevanih podatkov ne predstavlja ustvarjanja novega dokumenta v smislu ZDIJZ, saj je priprava dokumenta za organ relativno enostavna in hitra.

 

IP ob zgoraj navedenem dodaja, da je organ na ogledu in camera dne 12. 4. 2017 zavrnil izvedbo dokaza (da naj na poziv IP pripravi tabele, ki jih je zahtevala prosilka), ker je menil, da bi s pripravo zahtevanih dokumentov kršil šolsko zakonodajo (18. a člen ZMat in 14. člen novele ZOFVI-K, ki prepovedujeta razvrščanje na podlagi podatkov o letni analizi kakovosti mature). IP je zaradi ekonomičnosti postopka dokaz izvedel s svojim informatikom, ki sicer nima specialnega znanja o tem, kako so podatki v bazi pri organu strukturirani niti ne uporablja pri svojem delu informacijskega sistema, ki ga organ vsakodnevno uporablja za izdelavo različnih analiz v okviru rednih nalog. IP ob tem ugotavlja, da je bilo v drugem postopku pred IP (odločba IP št. 090-291/2016, z dne 7. 4. 2017) ugotovljeno, da je organ za raziskovalce in druge vlagatelje (ki podatkov niso zahtevali kot prosilci po ZDIJZ), že pripravil podatke, ki omogočajo razvrščanje šol (npr. v zadevi, ki jo organ vodi pod št. 092-1/2011-36 je na podlagi vloge vlagatelja sklenil pogodbo z dne 7. 7. 2011, s katero je vlagatelju med drugim posredoval tudi podatke o povprečnih dosežkih učencev pri matematiki na nacionalnem preverjanju znanja v posameznem letu, za 3 zaporedna leta, primerjalno med šolami). Na podlagi navedenega IP dvomi v prepričljivost trditev organa na ogledu in camera z dne 12. 4. 2017, da sam meni, da bi že s tem, ko bi v svojem sistemu pripravil zahtevane podatke, kršil šolsko zakonodajo (podobno prepoved razvrščanja, kot jo določa 18. a člen ZMat, vsebuje namreč tudi 64. člen Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13 in 46/16 – ZOFVI-K; v nadaljevanju ZOsn), ki prepoveduje razvrščanje šol na podlagi dosežkov učencev na nacionalnem preverjanju znanja (več o primerljivosti prepovedi razvrščanja po ZMat in ZOsn pod tč. 2. obrazložitve te odločbe)). Ne glede na navedeno pa IP meni, da organ niti s pripravo tabel na ogledu in camera niti s posredovanjem zahtevanih informacij prosilki po ZDIJZ, ne bi kršil določb šolske zakonodaje.

 

Temeljni argument organa, ki izhaja iz izpodbijane odločbe, je da zahtevan dokument ne obstaja (ne izpolnjuje kriterija materializirane oblike kot konstitutivnega elementa 4. člena ZDIJZ), ker kot tak ne sme obstajati, saj že sam obstoj dokumenta krši prepoved razvrščanja iz 18. a člena ZMat. V luči zgornjih ugotovitev, da je organ zunaj postopka dostopa do informacij javnega značaja, že pripravil podatke, ki kažejo na razvrščanje šol, IP ne more sprejeti argumenta, da bi organ že s samo pripravo informacije, kršil šolsko zakonodajo (iz ugotovitev v zadevi IP št. 090-291/2016, z dne 7. 4. 2017, izhaja, da je organ v svoji zadevi št. 092-1/2011-36, s pogodbo z dne 7. 7. 2011 vlagatelju posredoval povprečne dosežke na NPZ po letih, po šolah).[1] IP ob tem razume, da organ s posredovanjem podatkov vlagateljem na podlagi pogodbe, lažje vpliva na to, kako vlagatelji s podatki ravnajo (kako jih obdelujejo in katere informacije nato javno objavijo), vendar pa je z vidika argumenta v izpodbijani odločbi, da informacija ne obstaja, ker kot takšna krši šolsko zakonodajo, povsem irelevantno kako lahko organ vpliva na razširjanje te informacije. Če informacija ne bi smela obstajati, potem bi to moralo veljati vselej (v vseh postopkih pri organu), ne le takrat, ko organ obdrži določeno oblast nad razširjanjem te informacije.

 

IP pa se tudi iz razlogov v nadaljevanju ne strinja s temeljnim argumentom organa, da zahtevan dokument ne obstaja, ker naj kot tak ne bi sme obstajati. V skladu s sodno prakso sta namreč vložek časa in truda za priklic dokumenta iz informacijskega sistema, bistvena elementa za presojo kriterija materializirane oblike, kot enega od treh konstitutivnih elementov pojma informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ (sodbe IU 630/2016-24, odst. 11; IU 2052/2014-14, odst. 12; IU 1167/2014-12, odst. 13). Tolmačenje 4. člena ZDIJZ, da dokument ne obstaja, ker sam obstoj dokumenta krši materialno zakonodajo, ni pravilno, saj sloni na nerazumevanju principa dostopa do informacij javnega značaj. Povsem logično je namreč, da ni mogoče odločati o dopustnosti razkritja informacije, ki ne obstaja. Obstoj dokumenta je torej nujna logična predpostavka za nadaljnjo presojo, ali je dokument dopustno razkriti javnosti, zato se sploh ni mogoče spraševati o dopustnosti razkritja, preden se ne ugotovi, če zahtevan dokument obstaja. Takšen način odločanja po ZDIJZ zagotavlja, prvič, da se po nepotrebnem ne odloča o dopustnosti razkritja informacij, ki ne obstajajo ter drugič, zagotavlja zakonito tehtanje legitimnih interesov, ki je potrebno za ustavno-skladno presojo dopustnosti posega v pravico dostopa do informacij javnega značaja. Interpretacija organa pa v sistem dostopa do informacij javnega značaja vnaša neskladje, ki ne zagotavlja ustreznega varstva človekove pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj nasprotuje konceptu načelnega prostega dostopa do vseh informacij javnega značaja (5. člen ZDIJZ). Slovenska ureditev dostopa do informacij javnega značaja temelji na ravnovesju med načelnim prostim dostopom do vseh informacij javnega sektorja (5. člen ZDIJZ) in varstvom tistih legitimnih interesov (zasebnega in javnega sektorja), ki jim je zakonodajalec pripoznal status »varovanih« podatkov v obliki izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja (prvi odstavek 6. člena in 5.a člen ZDIJZ). Na ta način je zakonodajalec določil mejo med javnimi in nejavnimi podatki, po kriterijih, ki predstavljajo ustavno dopusten (zlasti predvidljiv) poseg v pravico iz drugega odstavka 39. člena Ustave RS. Argument organa, da informacija ne obstaja, ker kot takšna ne sme obstajati, pa vnaša neskladje v sistem odločanja o dostopu do informacij javnega značaja in ruši princip načelnega prostega dostopa do vseh informacij javnega značaja. Takšna argumentacija sloni na kriterijih, ki jih zakonodajalec ni predvidel kot legitimen in dopusten poseg v pravico dostopa do informacij javnega značaja, zato bi se s privzetjem argumenta organa, kršilo načelo pravne varnosti. Samo bistvo načelnega prostega dostopa je namreč v tem, da se izmed vseh informacij javnega značaja, izloči tiste, ki zaradi uzakonjenih legitimnih interesov ne morejo biti javno dostopne. Organ pa zagovarja stališče, da se lahko mimo kriterijev, ki ločijo med vsemi informacijami in javnimi informacijami, že prej izloči tiste informacije, ki »naj ne bi smele obstajati«. S tem, ko se že v začetku odločanja zoži krog »vseh informacij« se seveda krši načelo prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, ki predstavlja temeljni koncept slovenske ureditve dostopa do informacij javnega značaja in samo bistvo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Na ta način bi bila onemogočena nadaljnja presoja dopustnosti razkritja in bi se obšlo kriterije, za katere je zakonodajalec pretehtal, da izpolnjujejo pogoje za ustavno dopusten (nujen, primeren in sorazmeren) poseg v pravico dostopa do informacij javnega značaja.

 

Na ogledu in camera je organ tudi ugovarjal, da iz zahteve ni jasno razvidno, ali je prosilka zahtevala podatke, ki izkazujejo informacijo o uspehu dijakov na posamezni šoli za vsa leta skupaj ali za vsako leto posebej. IP meni, da ugovor organa ni utemeljen. Prosilka se je v zahtevi in pritožbi izrecno sklicevala na odločbo IP št. 090-71/2016/7 z dne 15. 11. 2017, ko je IP odločal o razkritju istovrstnih podatkov za eno leto (2015). Predmet odločanja v zadevi št. 090-71/2016/7 so bili istovrstni podatki, kot so izhajali iz tabele o kakovosti mature za posamezno leto, ki jo je organ objavljal v letnih poročilih splošne mature do leta 2013 (skupaj z nazivi šol). Nobenega dvoma namreč ni, da so tabele o kakovosti mature iz letnih poročil o splošni maturi, poročale o podatkih le za eno leto. Glede na to, da prosilka v predmetni zadevi zahteva istovrstne podatke, ki so bili predmet odločanja v zadevi 090-71/2016/7, pri tem pa se na dotično odločbo IP tudi izrecno sklicuje, ni dvoma, da prosilka ni zahtevala podatkov za vsa leta skupaj, temveč za vsako leto posebej, kot je bilo ugotovljeno na ogledu in camera v predmetni zadevi.

 

2.     Izjeme od prostega dostopa

 

Organ meni, da bi s posredovanjem preglednice prosilki, ki je bila pripravljena na ogledu in camera dne 12. 4. 2017 in zavedena v zapisniku št. 090-21/2017/7, nastopila kršitev tretjega odstavka 18. a člena ZMat, ki prepoveduje razvrščanje šol na podlagi podatkov iz letne analize o kakovosti mature in 14. člena novele ZOFVI-K, ki dopolnjuje 56. člen ZMat (po določbi iz 567. člena ZMat se osebni podatki iz evidenc, ki jih zbira, obdeluje, shranjuje in posreduje Državni izpitni center šolam, ministrstvu, pristojnemu za šolstvo ter univerzam in samostojnim visokošolskim zavodom za izvedbo in analizo mature ter izvedbo vpisa v višje in visoko šolstvo, ne smejo obdelovati, uporabljati in objavljati za namen razvrščanja šol).

 

IP meni, da je tretji odstavek 18. a člena ZMat, ki določa prepoved razvrščanja šol, v postopku dostopa do informacij javnega značaja dopustno presojati zgolj v kontekstu ene izmed taksativno naštetih izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja (po prvem odstavku 6. člena oziroma 5.a členu ZDIJZ). Določba 56. člena ZMat, ki jo je dopolnil 14. člen novele ZOFVI-K, pa ni uporabljiva v konkretnem primeru, saj se nanaša na osebne podatke (dosežki posameznega dijaka) in ne na statistične podatke o rezultatih mature, ki so predmet zahteve v konkretnem primeru. Tudi določbe tretjega odstavka 18. a člena ZMat ni mogoče šteti za samostojno izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja (takšno izjemo npr. predstavlja drugi odstavek 45. a člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03-UPB1, s sprem. in dop.; ZZZ-1), kadar gre za odločanje o zahtevi po ZDIJZ glede specifičnih dokumentov, ki so namenjeni izvajanju zunanje politike Republike Slovenije). ZMat se za razliko od ZZZ-1 izrecno ne sklicuje na ZDIJZ, niti ne opredeljuje, da rezultati mature posamezne šole ne predstavljajo prosto dostopnih informacij javnega značaja. Prepovedi razvrščanja iz 18. a člena ZMat zaradi svoje nedoločnosti ne bi bilo dopustno upoštevati kot samostojne izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Izjeme namreč predstavljajo omejitev človekove pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki morajo biti urejene jasno in določno, da zadostijo potrebam po pravni varnosti kot temeljnemu elementu pravne države. Posledično IP zaključuje, da je prepoved tretjega odstavka 18. a člena ZMat dopustno presojati le v kontekstu ene izmed izjem, kot jih opredeljuje ZDIJZ (v konkretnem primeru izjeme notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar izhaja iz več primerov zadev s podobnim dejanskim stanjem, tako iz prakse IP (npr. 090-94/2016, 090-293/2015), kot tudi prakse Upravnega sodišča RS (IU 44/2013-14, IU 1863/2012-24, IU 827/2013-10).

 

Za obstoj izjeme notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

-       podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa,

-       razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (specifični škodni test).

Iz dosedanje prakse Upravnega sodišča v zvezi z rezultati mature in nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) (IU 44/2013-14, IU 1863/2012-24, IU 827/2013-10), izhaja, da ti podatki predstavljajo dokumente v zvezi z notranjim delovanjem organa, torej izpolnjujejo prvi pogoj izjeme notranjega delovanja. Posledično je treba tudi v konkretnem primeru slediti sodni praksi in ugotoviti, da zahtevane informacije sodijo med informacije v zvezi z notranjim delovanjem organa.

 

Glede drugega pogoja izjeme notranjega delovanja velja, da morajo biti motnje v delovanju izkazane konkretno in onkraj dvoma, breme dokazovanja pa je na organu (sodba IU 1875/2012-12 z dne 9. 10. 2013, sodba IU 1176/2010-13 z dne 30. 11. 2011). Organ v obrazložitvi ne utemeljuje konkretnih motenj, ki bi mu lahko z razkritjem nastale. Organ svojo odločbo naslanja na razloge, da dokument pri organu ne obstaja (niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ), ker mu obstoj takšnega dokumenta prepoveduje materialno-pravna zakonodaja. Iz izpodbijane odločbe torej ne izhaja utemeljitev drugega pogoja izjeme notranjega delovanja, zato je treba v pritožbenem postopku nanje sklepati iz vsebine utemeljitve izpodbijane odločbe in drugih ugotovljenih okoliščin v okviru odločanja po uradni dolžnosti.

 

Ker organ v izpodbijani odločbi navaja, da bi s posredovanjem (in s že s samo pripravo zahtevanega dokumenta) nastopila kršitev tretjega odstavka 18. a člena ZMat, se IP do te navedbe opredeljuje v okviru odločanja o morebitnem obstoju drugega pogoja izjeme notranjega delovanja. IP ugotavlja, da pri uresničevanju pravice dostopa do informacij javnega značaja niti organ (ki bi dokumente posredoval) niti prosilka (ki bi se z dokumenti seznanila), ne bi kršila prepovedi razvrščanja iz tretjega odstavka 18. a člena ZMat. Prosilka v predmetni zadevi namreč ni zahtevala, da organ podatke o dosežkih dijakov na maturi razvrsti, temveč, da posreduje zgolj številčne vrednosti. S tem pa, ko bi organ zahtevane podatke prosilki posredoval, po mnenju IP, organ ne bi opravil prepovedane razvrstitve iz tretjega odstavka 18. a člena ZMat, temveč bi zgolj posredoval vrednosti, ki jih prosilka zahteva. S kakšnim namenom je prosilka zahtevala navedene vrednosti, pa v predmetnem postopku ni relevantno, saj 5. člen ZDIJZ določa načelo prostega dostopa. Enako je ugotovilo Upravno sodišče v zadevi IU 630/2016-24, ko je prosilec zahteval aritmetične sredine dosežkov učencev na NPZ po osnovnih šolah. Ker ZMat in ZOsn podobno urejata prepoved razvrščanja dosežkov učencev (NPZ in mature), IP meni, da je v konkretnem primeru treba upoštevati argumente, ki jih je sodišče navedlo v zadevah IU 44/2013-14 in IU 630/2016-24. V navedenih zadevah je sodišče presojalo, ali bi posredovanje podatkov, ki izkazujejo aritmetično sredino dosežkov učencev na NPZ po osnovnih šolah, predstavljalo kršitev osmega odstavka 64. člena Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13 in 46/16 – ZOFVI-K; v nadaljevanju ZOsn), po katerem se podatki in analize o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja ne smejo uporabiti za razvrščanje šol. Podobno namreč določa tretji odstavek 18. a člena ZMat, po katerem se podatki iz letne analize o kakovosti mature ne smejo uporabiti za razvrščanje šol. Z vidika zakonske prepovedi razvrščanja po ZOsn in ZMat, IP ne vidi nikakršne razumne razlage, zakaj bi odločal drugače glede dostopa do podatkov o vrednostih NPZ in rezultatov splošne mature. Sodišče je v zadevi IU 44/2013-14 tolmačilo prepoved razvrščanja iz 64. člena ZOsn glede na umeščenost prepovedi v zakonu. Iz obrazložitve sodišča v zadevi IU 44/2013-14 izhaja, da umeščenost določbe 64. člena ZOsn, kaže na to, da gre za naloge, za katere Vlada ustanavlja javne zavode. Po mnenju IP umeščenost določbe 18. a člena v ZMat še bolj jasno kaže na to, da poglavje opredeljuje javne naloge, za katere so ustanovljeni javni zavodi – zato prepoved razvrščanja velja le za javne zavode in ne za uporabnike izobraževalnih storitev. Določba 18. a člena ZMat se nahaja v poglavju III., MATURITETNI ORGANI IN DRŽAVNI IZPITNI CENTER, ki ureja javnopravne naloge maturitetnih organov in Državnega izpitnega centra. Po prvem odstavku 10. člena ZMat maturitetni organi in Državni izpitni center v skladu s svojimi pooblastili skrbijo za pripravo in izvedbo mature, kar nedvomno predstavlja javnopravne naloge, ki ne morejo biti v domeni posameznikov. Posledično se tudi določbe iz III. poglavja ZMat nanašajo le na delovanje javno pravnih subjektov, ki lahko skrbijo za pripravo in izvedbo mature. Dodaten argument, da prepoved razvrščanja predstavlja obveznost javnih zavodov je tudi ta, da za kršitev prepovedi po tretjem odstavku 18. a člena ni predpisane nobene sankcije, kar kaže na to, da gre za prepoved, ki veže državo in ne za prepoved, ki bi vezala posameznike.

 

Da se s posredovanjem zahtevanih podatkov prosilcu po ZDIJZ v konkretnem primeru ne bi kršilo določbe tretjega odstavka 18. a člena ZMat, pa izhaja še zlasti iz namena prepovedi razvrščanja. Organ v izpodbijani odločbi namen zakonodajalca v zvezi s prepovedjo razvrščanja utemeljuje z obrazložitvijo k 14. členu predloga novele ZOFVI-K. IP ob tem poudarja, da je novela ZOFVI-K dopolnila 56. člen ZMat, ki se, kot zgoraj navedeno, nanaša na osebne podatke, ki niso predmet odločanja v konkretnem primeru. Po mnenju IP je pravilno tolmačenje namena prepovedi razvrščanja, ki ga je sprejelo Upravno sodišče v sodbi IU 630/2016-24 glede 64. člena ZOsn, ko je navedlo, da je namen prepovedi razvrščanja v »preprečevanju izkoriščanja institucionalnega položaja določenega subjekta za umetno ustvarjanje konkurence med osnovnimi šolami, pri čemer prosilec po ZDIJZ ne uživa takšnega institucionalnega varstva«. Enako velja glede prepovedi razvrščanja na podlagi določbe tretjega odstavka 18. a člena ZMat. Razvrščanje je prepovedano za tiste subjekte, ki razvrstitev lahko opravijo, ker bi to prinašalo določene posledice (npr. ustvarjanje umetne konkurence med šolami). Prosilec po ZDIJZ pa ne uživa institucionalnega položaja subjekta, za katerega bi veljala prepoved. Po mnenju IP lahko posameznik svoje mnenje o kvaliteti različnih šol javno in brez zadržkov razširja in pri tem uporablja katerekoli kriterije, ki se mu zdijo primerni. V nasprotnem primeru bi, kot poudarja sodišče v zadevi IU 44/2013-14, preveč posegli v svobodo ravnanja iz 35. člena Ustave RS.

 

Ob zgoraj navedenem IP še pripominja, da ZMat ne prepoveduje, da bi šole same (tiste, ki želijo), objavile rezultate, ki kažejo na uspeh njihovih dijakov na maturi. Sami podatki, ki jih zahteva prosilka, po slovenskem pravnem redu namreč niso opredeljeni kot posebna kategorija zaupnih podatkov. Za kršitev prepovedi razvrščanja po tretjem odstavku 18. a člena tudi ni predpisane nobene sankcije. Rezultate povprečnega števila točk njihovih dijakov so npr. objavili na Gimnaziji Celje-Center (http://www.gcc.si/dijaki-in-starsi/uspesnost-na-maturi/). Istovrstni podatki so bili objavljeni tudi na nekaterih drugih portalih (Rezultati mature 2015 v katoliških gimnazijah, http://katoliska-cerkev.si/rezultati-mature-2015-v-katoliskih-gimnazijah). Po mnenju IP bi bilo nerazumno trditi, da se lahko javnost seznani s parcialnimi informacijami (prek tistih podatkov, ki jih npr. šole same želijo objaviti), do celovite informacije pa nima dostopa, ker bi se lahko seznanila s prepovedano razvrstitvijo.

 

Ker torej s posredovanjem zahtevanih podatkov o rezultatih splošne mature, ne nastopi kršitev 18. a člena ZMat, tudi ni razloga, da bi to kakorkoli opravičevalo nastanek motenj za delovanje organa kot drugega pogoja izjeme notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

IP še ugotavlja, da je iz zahtevanih dokumentov izhajajo tudi podatki, ki predstavljajo varovane osebne podatke v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). Na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. V skladu s 6. členom ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov je v javnem sektorju praviloma dopustna le na podlagi zakona (prvi odstavek 9. člena ZVOP-1).

 

V konkretnem primeru iz posameznih vrstic zahtevane tabele izhaja, da je v določenih letih pri posamezni šoli le en dijak opravljal oziroma opravil maturo. V teh vrsticah izhaja v stolpcu »splošni uspeh pozitivni« tudi doseženo število točk dotičnega dijaka. Ko je iz rubrik razvidno, da je pri določeni šoli v določenem šolskem letu, maturo opravljal oziroma opravil le en dijak, IP šteje, da je ta posameznik določljiv, zato so vsi podatki iz te vrstice tabele (naziv šole, število dijakov, ki je maturo opravljalo, število dijakov, ki mature ni opravilo, splošni pozitivni uspeh) v zvezi s določljivim posameznikom in predstavljajo njegove osebne podatke. Za razkritje osebnih podatkov mora obstajati ustrezna pravna (zakonska) podlaga, ki pa je IP v konkretnem primeru ni našel. Organ mora zato v skladu s prvo točko izreka te odločbe prekriti v celoti vse vrstice v zahtevani tabeli (naziv šole, število dijakov, ki je maturo opravljalo, število dijakov, ki mature ni opravilo, splošni pozitivni uspeh), povsod kjer izhaja, da je maturo v določenem letu opravljal le en dijak in tudi kjer izhaja, da je maturo opravil (dosegel pozitivni uspeh) le en dijak.

 

3.     Sklepno

 

Skladno z vsem zgoraj navedenim IP zaključuje, da je organ napačno uporabil materialno pravo. Ker organ ni upošteval pravno relevantnih dejstev, tudi ni pravilno in popolno ugotovil dejanskega stanja. V pritožbenem postopku je IP nato popolno in pravilno ugotovil dejansko stanje in pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP odločbo delno odpravil ter odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je prosilka zahtevala dostop do podatkov za leta od 1994 do vključno 2001 in glede dostopa do podatkov, ki jih mora organ zaradi varstva osebnih podatkov prekriti, pa je IP pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 24. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodil:

Anže Novak, univ. dipl. prav.

asistent svetovalca Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka


[1] da gre pri vprašanju prepovedi razvrščanja rezultatov mature (18. a člen ZMat) in dosežkov učencev na NPZ (64. člen ZOsn) za podobno pravno vprašanje trdi že organ v izpodbijani odločbi, IP pa se do tega opredeljuje v tč. 2 obrazložitve te odločbe.