Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 24.05.2016
Naslov: Prosilec - Državni izpitni center
Številka: 090-101/2016
Kategorija: Ali gre za delovno področje organa?, Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do informacij, ki jih je prosilec povzel iz javno dostopnega dokumenta organa. Organ se je skliceval, da gre za "zasebno dejavnost" organa, zato niso izpolnjeni kriteriji po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. V pritožbenem postopku je IP primarno ugotovil, da je organ storil bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, ker je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva, zaradi česar se je ne da preizkusiti. IP je zato  izpodbijano odločbo odpravil in vrnil zadevo organu v ponovno odločanje.  IP je poudaril, da »delovno področje organa« ne zajema zgolj informacij, ki jih opredeljujejo področni zakoni ali podzakonski akti, temveč vse, kar je kakorkoli povezano z javnopravnim delovanjem organa. Če so bile torej analize, dokumenti, podatki ipd. izdelani na podlagi podatkov oziroma v povezavi s podatki, s katerimi organ razpolaga zaradi svojih nalog, povezanih z NPZ, brez dvoma sodijo v delovno področje organa.  Stališče organa, da zahtevane informacije sodijo v »zasebno dejavnost« organa, je zato pravno zmotno. IP je ob tem opozoril, da se mora organ v ponovljenem postopku jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih zahteva prosilec, so predmet presoje in ali vsebujejo katero od izjem iz 5. a člena in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-101/2016/2

Datum: 24. 5. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 3. odst. 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 28. 4. 2016, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 26. 4. 2016, št. 090-7/2016, Državnega izpitnega centra, Kajuhova ulica 32 U, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca se ugodi in se odločba Državnega izpitnega centra, z dne 26. 4. 2016, št. 090-7/2016, odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  1.  Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je dne 24. 3. 2016 na organ naslovil zahtevo po ZDIJZ. V zahtevi je navedel, da je na spletu objavljen dokument organa, v katerem piše: "V vseh letih, ko je v Sloveniji NPZ, so bili raziskovalcem posredovani v papirni obliki in/ali na elektronskem mediju različni podatki". Prosilec je zahtevi priložil kopijo objavljenega dokumenta. Glede na navedeno je prosil, da mu organ posreduje kopije anonimiziranih (z zakritimi imeni in priimki) dokumentov in podatkov, o katerih organ piše. Kar je organ posredoval v papirnati obliki, naj mu organ posreduje v fotokopiji (v papirnati obliki), kar pa je organ posredoval na elektronskem mediju, naj mu organ posreduje po elektronskem mediju. Prosilec je navedel, da bo o tem napisal magistrsko nalogo.

 

Organ je prosilca dne 31. 3. 2016 pozval, da sporoči, ali zahtevo vlaga po ZDIJZ ali v skladu z raziskovalno zakonodajo, glede na to, da je napisal, da podatke potrebuje za magistrsko nalogo. Organ je prosilca opozoril, da se postopka razlikujeta. Na poziv organa je prosilec odgovoril, da informacije zahteva na podlagi ZDIJZ.

 

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 26. 4. 2016, št. 090-7/2016, s katero je zahtevo prosilca, da se mu posredujejo kopije dokumentov in podatkov v papirnati obliki oziroma dokumenti v elektronski obliki za nacionalno preverjanje znanja v osnovni šoli, ki so bili v zadnjih petnajstih letih posredovani raziskovalcem, zavrnil.

 

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da kot je razvidno že iz kopije dokumenta, so bili v preteklosti vsi posredovani podatki raziskovalcem pripravljeni na osnovi konkretne individualne vloge oz. raziskovalnega vprašanja, hipoteze in namena posamezne raziskave. Pri organu se je upoštevalo pravilo, da se posreduje minimalno potreben obseg in struktura podatkov glede na utemeljitev raziskave, tudi zaradi varstva osebnih podatkov. Ko so prosilci želeli podatke za raziskovalne namene, je bila podpisana dvostranska pogodba. V pogodbi je bilo določeno: opredelitev vsebine, namena in ciljev raziskovalnega dela, opredelitev prejemnikovega dela v odnosu do raziskovalne institucije, opredelitev zbirk podatkov, opredelitev varovanja tajnih podatkov in gradiv in način dostopa do podatkov ter omejitve za raziskovalce. Osnovno načelo določil pogodbe je bilo upoštevanje zakonodaje s področja raziskovalne dejavnosti, varstva osebnih podatkov in področne šolske zakonodaje. Zahtevane informacije, ki jih je organ v zadnjih letih posredoval drugim posameznim prosilcem v skladu z Zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti in Pravilnikom o dostopu do podatkov Državnega izpitnega centra za znanstvenoraziskovalni namen, ki so predmet zahteve prosilca, niso informacije javnega značaja. Organ je torej zavrnil zahtevo na podlagi 4. člena ZDIJZ, saj je ugotovil, da informacije, ki jih zahteva prosilec, kumulativno ne izpolnjujejo vseh kriterijev, na podlagi katerih se določena informacija šteje za informacijo javnega značaja. Informacije oziroma podatki, ki jih zahteva prosilec niso informacija javnega značaja, ker informacija ne izvira iz delovnega področja organa, ki bi se nanašal na izvajanje javne službe, torej ne gre za informacije, ki bi bile povezane s katerokoli javno ali upravno funkcijo organa. Podatki, analize in dokumenti, ki jih organ izdelal v navedenih raziskovalnih zadevah, so bili narejeni na osnovi prošenj in »po naročilu« posameznikov ali skupin, zato gradiva niso bila izdelana kot uradno oz. obvezno delo organa. Organ je v vsakem posamičnem primeru v smislu zasebnopravne dejavnosti sklepal dogovor oz. pogodbo, ki je v tem odnosu po svojem smislu zaupne narave. V konkretnih zadevah organ dela ni bil dolžan opraviti, lahko bi prošnje zavrnil; v nekaterih primerih je za dodatno delo zahteval plačilo. Zaposleni pri organu so pri izdelavi teh dokumentov opravljali strokovno, raziskovalno delo, ne pa uradnih nalog oz. dolžnosti, niti uradnih nalog na podlagi zakonskih pooblastil, in niso nastopali v vlogi uradnih oseb. Organ je pri pregledu dokumentacije tako ugotovil, da nobeden od zahtevanih dokumentov ni v povezavi z javnopravnim delovanjem organa, zato ne gre za informacijo javnega značaja. Le dokumenti, ki so v povezavi z javnopravnim delovanjem organa, sodijo v delovno področje organa, ki ga 4. člen ZDIJZ opredeljuje kot enega izmed taksativno naštetih pogojev za opredelitev informacije javnega značaja. Organ je zato zahtevo prosilca zavrnil, ker se zahteva nanaša na informacije, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev, ki morajo biti kumulativno podani za obstoj informacije javnega značaja. Organ je navedel, da v kolikor prosilec želi dokumente in podatke, na podlagi katerih bo napisal magistrsko nalogo, lahko prosi za podatke za znanstvenoraziskovalni namen in v svoji pisni vlogi navede: raziskovalno številko uporabnika v SICIRS oziroma mentorja in/ali institucijo, vsebino namen in cilje znanstvenoraziskovalnega dela, opredelitev podatkov in zbirk, iz katerih izhajajo, rok uporabe podatkov in predvideno objavo podatkov.

 

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 3. 5. 2016 pri organu vložil pritožbo, v kateri ugotavlja, da mu je organ zavrnil dostop do zahtevanih informacij, ker: so bili podatki prvotnim prosilcem posredovani na podlagi "namena raziskave", so bili posredovani na podlagi nekakšne pogodbe, je pomembno varovanje osebnih podatkov, ti podatki niso informacije javnega značaja. Prosilec se z odločitvijo ne strinja in navaja, da če tudi nekatere informacije ali podatki, ki so bili poslani prvotnim prosilcem, niso informacije javnega značaja, bi mu organ moral posredovati tisti del podatkov, ki so informacije javnega značaja in pri tem zakriti tiste dele dokumentov, ki niso informacije javnega značaja. Izgovor, da se mu podatki ne posredujejo zaradi varstva osebnih podatkov, je nesprejemljiv, saj je že sam prosil za anonimizirane podatke in bi lahko organ osebne podatke zakril. Utemeljevanje zavrnitve vloge s tem, da so raziskovalci podpisovali pogodbe in da je njihova raziskava imela določen namen, je povsem brez smisla in nima nobene povezave z vlogo. Če so drugi imeli določen namen raziskave ali so podpisali neko pogodbo, s tem informacije niso izstopile iz kroga javnih informacij. Po mnenju prosilca na odločitev o njegovi zahtevi ne more vplivati, kaj so drugi delali ali podpisovali. Podatki, ki so bili poslani prvotnim prosilcem, so statistični podatki o šolah. Ti podatki so informacije javnega značaja.

 

Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 6. 5. 2016, št. 090-6/2016, s prilogami, poslal v odločanje IP.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP je ob preizkusu po uradni dolžnosti zasledil obstoj bistvene kršitve pravil postopka v skladu s 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP, zato se v nadaljevanju obrazložitve primarno opredeljuje glede tega vprašanja. Navedena kršitev je podana, če se odločbe ne da preizkusiti.

 

V obravnavanem primeru ni dvoma, da je organ kot javni zavod zavezanec za dostop do informacij javnega značaja. Sporno pa je vprašanje, ali oziroma v kakšnem obsegu zahtevani dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja, zlasti z vidika obstoja kriterija »materializirane oblike«, torej da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga ter, ali je podana katera od izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP ugotavlja, da je organ zahtevo prosilca v celoti zavrnil, pri tem pa se v obrazložitvi ni opredelil do informacij, ki so predmet zahteve, temveč je le na splošno ugotovil, da te ne izpolnjujejo kriterijev po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Pri tem je organ svojo odločitev utemeljil z argumentom, da zahtevane informacije pri organu niso nastale v okviru delovnega področja organa, temveč v smislu zasebnopravne dejavnosti. Omenjene ugotovitve oziroma navedbe organa so po mnenju IP same s sabo v nasprotju, zato je obrazložitev izpodbijane odločbe nerazumljiva in pomanjkljiva.

 

Glede na določbe 214. člena ZUP obrazložitev odločbe obsega: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Polna obrazložitev pisne odločbe vključuje vrsto elementov, ki omogočajo predvsem presojo o pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju ter pravilni uporabi materialnega prava. Iz prvega odstavka 214. čl., 6. tč., izhaja, da je treba posebej natančno navesti razloge za zavrnilno odločbo oz. za zavrnitev posameznega zahtevka, da bi dosegli namen obrazložitve. Obrazložitev mora biti izčrpna, v njej morajo biti povzete zahteve strank in celotni ugotovitveni in dokazni postopek. Med razlogi za pomembnost jasnosti obrazložitve so dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi (gre za t.i. dialog s stranko), hkrati obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, prav tako pa obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se (bolj kot bi se sicer) poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter v pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.

 

V konkretnem primeru organ ni navedel, kateri določno opredeljeni dokumenti so bili predmet presoje, niti dokumentov ni natančno preučil z vidika izjem od prostega dostopa. Predmet presoje po ZDIJZ so dejansko lahko zgolj že obstoječi dokumenti in organ za potrebe prosilca ni dolžan izdelati informacije. Organ v izpodbijani odločbi ni zanikal obstoja dokumentov, vendar pa se do njih ni opredelil. Samo dejstvo, da organ dokumentov ni izdelal v okviru »zakonskih obveznosti«, kot navaja organ, pa ni mogoče šteti, da organ z dokumenti ne razpolaga oziroma da ne izpolnjujejo kriterijev za informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Kot izhaja iz zahteve prosilca, se vse informacije nanašajo na nacionalno preverjanje znanja (NPZ), ki ga urejata Zakon o osnovni šoli ter Pravilnik o nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli (Ur. l. 30/13, Pravilnik). NPZ predstavlja del obveznega osnovnošolskega izobraževanja. V skladu s 7. členom Pravilnika organ opravlja strokovne, razvojne, organizacijsko-tehnične in druge naloge, povezane z nacionalnim preverjanjem znanja, zato ni mogoče sprejeti stališča, da informacije, ki se nanašajo na NPZ, in organ z njimi razpolaga, ne sodijo v delovno področje organa oziroma med informacije javnega značaja. Organ je javni zavod in je kot tak zavezan po ZDIJZ v svojem celotnem delovanju. Zato je stališče organa, da zahtevane informacije sodijo v »zasebno dejavnost« organa, pravno zmotno.

 

Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa. Kot izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 494/2003, VS15303, odločbe ni mogoče preizkusiti, če nima obrazložitve ali bistvenih delov obrazložitve, ki bi jih po zakonu morala imeti, saj ni mogoče presoditi utemeljenosti izreka odločbe.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP ugotovil, da so v konkretnem primeru podane bistvene kršitve pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, ker je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva, zaradi česar se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. IP je zato moral izpodbijano odločbo odpraviti.

 

IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in zato postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker se izpodbijana odločba ne da preizkusiti, je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo.

 

V ponovljenem postopku mora organ upoštevati zgoraj navedena določila o (konkretni) vsebini obrazložitve odločbe (214. čl. ZUP). Organ je dolžan jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih zahteva prosilec, so predmet presoje. Zahteva prosilca zajema podatke, ki jih je organ posredoval raziskovalcem v papirnati obliki in/ali v elektronski obliki v zvezi z NPZ. IP ugotavlja, da je prosilec zahtevo postavil na način, da je povzel javno dostopen dokument organa, v katerem ta navaja podatke, ki jih je posredoval raziskovalcem. Zato se utemeljeno pričakuje, da organ ve, kateri dokumenti so predmet presoje.

 

Če pa organ kljub vsemu navedenemu ocenjuje, da je zahteva prosilca nepopolna in je zaradi tega ne more obravnavati, mora prosilca pozvati, da jo v roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, dopolni (prvi odstavek 18. člena ZDIJZ). IP poudarja, da drugi odstavek 18. člena ZDIJZ zavezuje uradno osebo, ki je pri organu imenovana za posredovanje informacij javnega značaja, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudi ustrezno pomoč. Navedena določba je specifičen izraz načela varstva pravic strank, ki ga določa 7. člen ZUP in v skladu s katerim morajo organi pri postopanju in odločanju strankam med drugim omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Ob generalni zahtevi po »ustrezni pomoči« ZDIJZ ali ZUP ne določata konkretno, na kakšen način, v kakšni obliki ter v kakšnem obsegu mora organ prosilcu nuditi pomoč. Kljub temu ni nobenega dvoma, da je organ v primeru, ko meni, da zahteva ni dovolj opredeljena, da bi jo bilo mogoče obravnavati, zavezan na formalen (npr. pisno ali z vabilom, da prosilec pride v prostore organa) ali manj formalen (npr. po telefonu) način vzpostaviti stik s prosilcem in mu pojasniti vse okoliščine, povezane z zahtevanimi informacijami in dokumentarnim gradivom, s katerim organ razpolaga, ki bi lahko pripomogle k določnejši opredelitvi prosilčeve zahteve.

 

Ko bo organ razčistil, kateri dokumenti so predmet zahteve prosilca, mora v obrazložitvi odločbe natančno pojasniti, s katerimi dokumenti organ dejansko razpolaga in s katerimi ne ter navesti razloge za takšno dejansko stanje. Če organ ugotovi, da zahtevana informacija javnega značaja sploh ne obstaja, mora v tem delu zahtevo prosilca zavrniti z odločbo (drugi odstavek 22. člena ZDIJZ), pri čemer mora tako v obrazložitvi kot v izreku določno opredeliti, na kateri del zahteve se nanaša ta del odločitve organa. IP pojasnjuje, da je organ po ZDIJZ zavezan izključno k presoji oziroma posredovanju obstoječih dokumentov, torej zgolj tistih informacij, s katerimi razpolaga. Pri tem, kot je bilo že pojasnjeno, ni relevantno, na kakšni podlagi oziroma za kakšen namen je organ informacijo izdelal/pridobil, ključno je, da z njo razpolaga. Ker je prosilec zahteval zgolj informacije, ki so povezane z NPZ, ni nobenega dvoma, da te sodijo v delovno področje organa, saj organ z drugimi informacijami kot tistimi, ki jih je pridobil oz. ustvaril pri izvajanju svojih pristojnosti oziroma nalog, niti ne more razpolagati. Dejstvo je, da »delovno področje organa« ne zajema zgolj informacij, ki jih opredeljujejo področni zakoni ali podzakonski akti, temveč vse, kar je kakorkoli povezano z javnopravnim delovanjem organa. Če so bile torej analize, dokumenti, podatki ipd. izdelani na podlagi podatkov oziroma v povezavi s podatki, s katerimi organ razpolaga zaradi svojih nalog, povezanih z NPZ, brez dvoma sodijo v delovno področje organa.  

 

Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti, s katerimi razpolaga, vsebujejo katero od izjem iz 5. a člena in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, mora natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo oziroma zavrnejo in na podlagi katere izjeme.

 

Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, ki predstavljajo katero izmed izjem od prostega dostopa, mora nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu, če je to mogoče, omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Pri tem IP pripominja, da se pri izvedbi delnega dostopa prekrijejo samo podatki, ki so izjema od prostega dostopa, ne pa celotni odstavki besedila ali celotni dokument. V primeru izvedbe delnega dostopa mora organ tako v izreku kot tudi v obrazložitvi določno navesti, katero informacije je prekril in kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.) in katero izjemo predstavljajo.

 

Iz drugega odstavka 27. člena ZDIJZ izhaja, da ima prosilec pravico izbrati obliko, v kateri se želi seznaniti z zahtevano informacijo (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis), zato je organ v ponovljenem postopku dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevane dokumentacije v obliki, ki jo je ta navedel v zahtevi.

 

IP posebej poudarja, da bo organ na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka, kot izhaja iz zgornjih navodil, lahko določno opredelil izrek odločbe na način, da bo skladen z 213. členom ZUP. V izreku odločbe mora organ jasno navesti, kako je odločil o vsakem posameznem delu zahteve prosilca in v katerem delu dokumentov, do katerih se prosilcu omogoči dostop, se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen.

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je bila storjena bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v celoti odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor.

 

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

svetovalka informacijske pooblaščenke

 

 

 

Informacijski Pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka