Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 27.10.2016
Naslov: Prosilec - Državni izpitni center
Številka: 090-94/2016
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Notranje delovanje organa
Status: Odobreno


POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil zahtevo prosilke katera šola predstavlja številko od 1 do 5, v »Preglednici 7.8.1.1.«, objavljeni na spletni strani organa v dokumentu »Letno poročilo – splošna matura 2015«. V pritožbenem postopku je IP primarno ugotovil, da ni dvoma, da organ z informacijami, ki jih zahteva prosilka, razpolaga v materializirani obliki v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj jih je, kot izhaja iz zapisnika o ogledu in camera, zmožen priklicati iz svoje računalniške baze podatkov enostavno in hitro. IP je tudi ugotovil, da izjema notranjega delovanja ni podana, saj  motnje, ki bi z razkritjem zahtevanih podatkov nastala, organ ni uspel izkazati v zadostni meri. Glede zatrjevanja, da zahtevane informacije pomenijo "razvrščanje šol", kar bi bilo v nasprotju z določbo 18.a člena ZMat, pa je IP navedel, da informacije nedvomno ne izkazuje kakovost mature niti kakovosti šol, temveč izključno število kandidatov po posamezni šoli. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v istovrstnem primeru.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-94/2016/11

Datum: 28. 10. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06–ZUS-1, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilka) z dne 21. 4. 2016 zoper odločbo Državnega izpitnega centra, Kajuhova ulica 32U, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ) št. 090-2/2016 z dne 18. 4. 2016 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

1. Pritožbi prosilke z dne 21. 4. 2016 se ugodi in se odločba Državnega izpitnega centra 090-2/2016 z dne 18. 4. 2016 odpravi ter se odloči, da mora organ prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe iz elektronske baze podatkov SMIIS, v elektronski obliki posredovati podatke o šoli, ki predstavljajo številko 1, 2, 3, 4 in 5, v »Preglednici 7.8.1.1.«, objavljeni na spletni strani organa v dokumentu »Letno poročilo – splošna matura 2015«.

 

2. V tem postopku niso nastali posebni stroški.

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilka je dne 21.3.2016 na organ naslovila zahtevo, katera šola predstavlja številko 1, katera 2, katera 3, katera 4 in katera 5, v »Preglednici 7.8.1.1.«, objavljeni na spletni strani organa v dokumentu »Letno poročilo – splošna matura 2015«.

 

Organ je zahtevo prosilke z odločbo št. 090-2/2016 z dne 18. 4. 2016, zavrnil. V obrazložitvi odločbe se je organ skliceval na izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ lahko zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju organa. Preglednica 7.8.1.1. - število udeleženih, prijavljenih, odjavljenih in neudeleženih kandidatov po posameznih šolah, ki jo želi prejeti prosilka z izpisanimi imeni šol, se v objavljenem Letnem poročilu - splošna matura 2015, nahaja na strani 187 in je prva preglednica v poglavju Analiza kakovosti splošne mature po šolah. Celotno poglavje je pripravljeno v skladu z metodologijo, ki jo v skladu z 18.a členom Zakona o maturi sprejme Državna komisija za splošno maturo. Zakon o maturi, v 18.a členu, tudi določa, da se podatki iz letne analize o kakovosti mature ne smejo uporabiti za razvrščanje šol. Glede na dejstvo, da se razpredelnica in podatki nahajajo v citiranem poglavju, organ prosilki navedenih podatkov ne more posredovati z izpisanim imenom šol, ker bi to že neposredno pomenilo razvrščanje šol, ki je v skladu z Zakonom o maturi prepovedano. Podatki, ki so pridobljeni in objavljeni v citiranem poglavju so namenoma objavljeni z zakrito identiteto šol in so bili pripravljeni za ugotavljanje kakovosti šol v šolskem sistemu in bi razkritje teh podatkov povzročilo motnje v delovanju šolskega sistema. Organ je navedel, da je bil namen zakonodajalca, pri sprejemanju 18. a člena, da se zagotovi zakonska podlaga za spremljanje kakovosti mature. Letna poročila o maturi obravnavajo rezultate na maturi, obdelane na podlagi Metodologije za pripravo analize kakovosti mature po posameznih šolah

(http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/zakonodaja/Veljavni/Sklep_metodologija_kakovost_mature_28_5_08.pdf), ki jo določi minister in s katero naj bi se zagotovili bolj korektni podatki za ustrezne strokovne analize oziroma obdelave maturitetnih rezultatov tudi za širšo javnost. V metodologiji je izrecno zapisano, da so šole predstavljene brez oznak. S tem je zagotovljeno, da se bodo tudi statistični podatki v zvezi z rezultati mature po posameznih šolah lahko uporabljali predvsem za pripravo strokovnih analiz in ustreznih ukrepov v zvezi z maturo. Na podlagi 18. a člena Zakona o maturi je letna analiza kakovosti splošne mature po posameznih šolah sestavni del maturitetnega letnega poročila. Analiza kakovosti splošne mature po šolah je homogen dokument, ki je sestavljen iz več poglavij. Dokument za prikaz analize vsebuje več tabel in grafičnih prikazov. Šole so v grafih in tabelah prikazane pod zaporednimi številkami, tako da njihova identiteta ni znana, saj razvrščanje šol na podlagi 18. a člena Zakona o maturi ni dovoljeno. Razlog za tako odločitev zakonodajalca je predvsem, da analiza kakovosti splošne mature na ravni države in ravni posamezne šole na podlagi zapisane metodologije ne more prikazati vseh pestrosti informacij. Lahko pa posamezni šoli omogoči, da na podlagi analize pripravi samostojni grafični prikaz in tako analize vzrokov doseženih uspehov in analizo kakovosti splošne mature vključi v koncept ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti pouka in šole kot celote. Če bi objavljena analiza kakovosti vsebovala imena šol, bi na nivoju šol sprožila primerjanje in z njim povezane procese, ki ne spodbujajo kakovosti. Iz navedenega izhaja, da je Analiza kakovosti splošne mature po šolah namenjena kot povratna informacija šolam in kot taka namenjena širši javnosti le v obliki, v kakršni je javno objavljena. Iz namena zapisanega člena izhaja, da je razvrščanje šol prepovedano, to pomeni tako javno  razvrščanje, kot razvrščanje, ki ga posameznik ali zainteresirana javnosti na podlagi razkritih podatkov naredi zase. Zahteva prosilke tudi ne izkazuje v zakonu utemeljenega pravnega interesa (39. člen Ustave RS), pač pa jasno izkazuje ravno nasprotno, interes, ki je v direktnem nasprotju z Zakonom o maturi, ki v 18. a členu določa, da se podatki iz letne analize o kakovosti mature ne smejo uporabiti za razvrščanje šol. Ustvarjanje novega dokumenta in izračun podatkov, kot jih zahteva prosilka, bi v konkretnem primeru že pomenilo razvrščanje šol v smislu tretjega odstavka 18. a. člena Zakona o maturi.

 

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilka dne 26. 4. 2016 pri organu vložila pritožbo, v kateri je navedla, da se z odločitvijo organa ne strinja, saj gre za podatke, ki so po ustaljeni sodni praksi javni podatki. Poleg tega je po mnenju Upravnega sodišča utemeljen razlog za zavrnitev lahko le, če podatkov ni mogoče pridobiti »hitro in enostavno«. Po mnenju prosilke ta razlog ni podan, saj gre zgolj za imena petih šol. Ob tem je prosilka opozorila, da ni zahtevala »preglednice«, temveč le podatke, katera šola je pod številko od 1 do 5. Prosilka je mnenja, da je organ s tem, ko ji je prepovedal razvrščanje šol, presegel svoja pooblastila in presegel namen okvira tega postopka.

 

Organ je pritožbo prosilke kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 4. 5. 2016, št. 090-2/2016, s prilogami, poslal v odločanje IP.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnica oziroma prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP je z dopisom z dne 13.9.2016 pozval organ, da posreduje informacijo, ki je predmet zahteve. Organ je odgovoril z dopisom z dne 20.9.2016, št. 090-2/2016, v katerem je navedel, da je zahtevana Preglednica 7.8.1.1., objavljena na spletni strani organa, v dokumentu »Letno poročilo - splošna matura 2015«, v eni sami - izvorni obliki. Pri organu ne obstaja druga oblika, da bi bilo iz nje kaj »izločeno«, tako pri organu tudi ne obstaja dokument v obliki, da je vidno, katera šola predstavlja številko 1, katera 2, katera 3, katera 4 in katera 5. Organ je zaključil, da informacije, ki jih je zahtevala prosilka in jo IP zahteva s pozivom, pri organu ne obstaja, zato je ne more posredovati.

 

IP ugotavlja, da je organ sicer zahtevo prosilke zavrnil s sklicevanjem na izjemo notranjega delovanja organa, vendar pa je v odgovoru na poziv IP za posredovanje informacije navedel, da zahtevane informacije ne more posredovati, ker ne obstaja v materializirani obliki. Zaradi navedenega je bilo treba v obravnavani zadevi primarno razjasniti vprašanje, ali zahtevana informacija javnega značaja obstaja.

 

Iz definicije informacije javnega značaja je (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati in

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. V duhu namena zakona, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacijo javnega značaja, je torej pri dokumentih ali podatkih, ki se nahajajo v informacijskih bazah organa, potreben relativiziran pristop oz. je treba uporabiti strožji kriterij presoje, kdaj gre za izdelavo novega dokumenta. V praksi IP se je tako izoblikovalo stališče, da mora organ zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, ki se nahajajo v informatiziranih podatkovnih zbirkah, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, vedno pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta. Določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je torej treba pri informacijah, ki izhajajo iz podatkovnih zbirk, interpretirati cum grano salis. IP se zaveda, da je v določenih primerih za priklic podatkov iz informatizirane podatkovne zbirke lahko potreben določen čas. Vendar je pri tem treba upoštevati, da mora organ narediti vse, kar je razumno mogoče pričakovati od njega, da zadosti zahtevam za dostop do informacij javnega značaja. Organi so po ZDIJZ dolžni prosilcu posredovati zahtevane informacije v zahtevani obliki ob predpostavki, da razpolagajo tako z informacijo kot tudi z ustreznimi napravami ter strokovnim znanjem, da je takšen priklic informacij mogoč. Pri tem ni pomembno, ali organi z zahtevanimi podatki že razpolagajo v obliki datoteke, pač pa je pomembno, ali informacijo lahko prikličejo iz svojega informacijskega sistema. Takšen priklic informacij pa ne pomeni nastanka novega dokumenta.

 

Kot izhaja iz zgornje opredelitve informacije javnega značaja, je s pojmom informacija javnega značaja praviloma mišljena le informacija, ki že obstaja, tako da zavezanemu organu ni treba vložiti pretiranega dodatnega dela in truda pri seznanitvi prosilca z njo. Preizkus, ali pridobitev informacije, ki je del širšega sistema, od organa terja pretiran ali le razumen delovni vložek, ostaja stvar presoje v vsakem primeru posebej. Organ mora torej ob vsaki zahtevi znova oceniti, kakšen delovni vložek terja pridobitev podatka, ki »plava« v sistemu.

 

IP ugotavlja, da se je Upravno sodišče RS o zadevah s področja dostopa do informacij javnega značaja že večkrat opredelilo do vprašanja, ali priklic informacije iz baze podatkov, predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Gre za primere, ki so povsem primerljivi obravnavani zadevi, saj gre za istovrstne informacijske baze podatkov, ki jih vodi oziroma z njimi upravlja organ.

 

V zadevi iz sodbe IU 630/2016-24 z dne 7. 9. 2016 je sodišče odločalo o dopustnosti posredovanja podatkov o srednji vrednosti pri angleškem jeziku, slovenščini in matematiki na nacionalnem preverjanju znanja (v nadaljevanju NPZ) v 6. in 9. razredu, v letu 2015, po osnovnih šolah, za vse osnovne šole, ki so opravljale NPZ. V tej zadevi je IP v pritožbenem postopku opravil ogled in camera, na katerem je ugotovil, da je zahtevane dokumente mogoče pripraviti z uporabo obstoječega računalniškega sistema (ni potreben razvoj posebne programske opreme), na način, da je informatik IP prilagodil poizvedbe, ki so vrnile zahtevane podatke v 20 minutah. Upravno sodišče je na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja v tej zvezi odločilo, da priklic obstoječih podatkov iz računalniške baze še ne pomeni ustvarjanje novega dokumenta, če je to mogoče opraviti zelo enostavno in hitro, tožena stranka (IP) pa je dovolj prepričljivo obrazložila, da je to mogoče, s tem, ko je navedla, da je zahtevane dokumente mogoče pripraviti z uporabo obstoječega računalniškega sistema, da jih je mogoče hitro pridobiti in da je priprava zahtevanega dokumenta za tožečo stranko (organ) tudi relativno enostavna in vanjo ni potrebno vložiti nesorazmernega napora.

 

Nadalje IP opozarja tudi na sodbo Upravnega sodišča RS z opr. št. IU 1167/2014-12 z dne 28. 8. 2015. V tej zadevi je glede ustvarjanja novega dokumenta sodišče ugotovilo, da je imel IP »zadostno podlago za dokazno oceno, da tožnik (organ) lahko iz svoje računalniške baze, z znanjem, s katerim razpolaga, relativno hitro in enostavno, prikliče tudi podatke o povprečni uspešnosti, pri NPZ, za predmete in za šolska leta, za vse osnovne šole, kot je to zahteval prosilec… Tak priklic (obstoječih) podatkov iz računalniške baze po presoji sodišča v pravnem smislu ZDIJZ ne pomeni ustvarjanja novega dokumenta… Ker je bila torej odločilna okoliščina v obravnavanem primeru, da priklic podatkov iz računalniške baze ne pomeni ustvarjanja novega dokumenta v smislu ZDIJZ, po presoji sodišča pravilno ugotovljena, v postopku ni bilo potrebe za pritegnitev izvedenca, saj gre glede na znana dejstva v upravnem spisu za pretežno pravno, ne pa dejansko vprašanje. Tožnik torej s svojim ključnim tožbenim ugovorom, da zahtevani dokument ne obstaja, ne more uspeti.«

 

Primerljiva je tudi odločitev sodišča v sodbi z opr. št. IU 44/2013-14 z dne 16. 10. 2013, v kateri se sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem ustvarjanja novega dokumenta (saj je IP v pritožbenem postopku opravil ogled in camera dne 7. 11. 2012, kjer je ugotovil, da lahko organ zahtevane dokumente relativno hitro in enostavno prekliče iz informacijske baze, kar ne predstavlja ustvarjanja novega dokumenta v smislu ZDIJZ), temveč je implicitno štelo, da je ta pogoj izpolnjen ter tožbo zavrnilo, ker razkritje zahtevanega dokumenta ne more povzročiti motenj v delovanju organa (ni izpolnjen drugi pogoj izjeme notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

 

Glede na navedeno je po oceni sodišča za kriterij materializirane oblike torej obstoja informacije, ki je del informacijske baze podatkov, ključno relevantno dejstvo, da se v vsakem primeru posebej ugotovita čas in trud, ki bi ju organ moral vložiti v pripravo zahtevanega dokumenta. IP je v obravnavanem primeru navedena dejstva ugotavljal na ogledu in camera na podlagi 11. čl. ZInfP, dne 18.10.2016. Organ je pojasnil, da so podatki, iz katerih se pripravi vsakoletno poročilo o splošni maturi, zbrani v relacijski podatkovni bazi SMIIS. V tej bazi so podatki o šolah, ki izvajajo splošno maturo, o prijavljenih kandidatih po posamezni šoli, ter podatki o rezultatih za posameznega kandidata. Ti podatki so medsebojno povezani. Podatki o šoli so povezani s podatki o kandidatih. Natančneje je kandidat povezan s kodo šole, ki je povezana s tabelo šol. Glede preglednice 7.8.1.1. iz letnega poročila o splošni maturi za leto 2015 je organ pojasnil, da je pripravljena kot EPS datoteka, ki jo potem vključi v MS Word različico poročila. Navedeno EPS datoteko pripravi s programsko opremo LaTeX. Za pripravo te in drugih tabel, slik, idr. je poskrbljeno na sistematičen način, in sicer tako, da je organ izdelal posebno skripto v programskem jeziku R, ki iz podatkovne baze SMIIS pridobi vse potrebne podatke in potem na njih požene ustrezne obdelave, ter jih končno vizualizira s pomočjo LaTeX skript. Organ je na prošnjo informatika IP iz navedene R skripte, pridobil SQL poizvedbo, s katero se izdela navedena preglednica št. 7.8.1.1. Organ je na prošnjo informatika IP navedeno poizvedbo vnesel v program Atlantis SQL Everwhere in jo izvršil neposredno na podatkovni bazi SMIIS. Pred izvršitvijo je poizvedbo ustrezno popravil, tako da je parametre, vnesel ročno. Poizvedba je praktično takoj izpisala podatke o številu kandidatov, ki so opravljali, bili prijavljeni, se odjavili, oz. niso bili udeleženi na spomladanskem izpitnem roku splošne mature v šolskem letu 2014/2015, pri vseh udeleženih šolah, vse grupirano in sortirano po internem identifikatorju posamezne šole. Organ je na podlagi prošnje informatika IP navedeno poizvedbo prilagodil na način, da izpiše podatke, ki so predmet zahteve v dani zadevi. Konkretno je poizvedbo spremenil tako, da izpiše tudi naziv šole, da se podatki uredijo po številu prijavljenih, ter da se izpiše samo prvih 5 šol z največ prijavljenimi. Iz tega izpisa torej izhajajo nazivi šol, ki ustrezajo zahtevi prosilke (katera šola je pod št. 1,2,3,4 oz. 5.) v prvih 5 vrsticah preglednice 7.8.1.1. v letnem poročilu o splošni maturi za 2015). Organ se je strinjal, da je bilo vse zgoraj opisano delo s pridobitvijo podatkov izvedeno v roku 15 minut.

 

Glede na navedeno IP v konkretnem primeru ne dvomi, da organ z informacijami, ki jih zahteva prosilka, razpolaga v materializirani obliki v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj jih je, kot izhaja iz zapisnika o ogledu in camera z dne 18. 10. 2016, zmožen priklicati iz svoje računalniške baze podatkov enostavno in hitro. Takšno presojo potrjuje ugotovitev, da je za izvedbo zahtevanih podatkov informatik IP potreboval 15 minut, kar ustreza standardu »hitro«. Ob tem velja poudariti, da informatik IP vsakodnevno ne upravlja s podatkovno bazo organa. Po oceni IP je priprava zahtevanega dokumenta za organ tudi relativno enostavna (organ za pripravo zahtevanih podatkov ne bi vložil nesorazmernega napora). Organ namreč podatke o rezultatih splošne mature spomladanski rok hrani znotraj baze podatkov, ki ima že izdelano posebno skripto v programskem jeziku, ki jo organ uporablja za opravljanje nalog v okviru zakonitih pristojnosti (npr. za pripravo letnega poročila - splošna matura). Prav tako organ razpolaga z ustreznimi napravami ter strokovnim znanjem, zato je priklic informacij, ki so predmet zahteve, relativno enostaven.

 

IP zaključuje, da zahtevane informacije izpolnjujejo vsi tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Izpodbijana odločba je torej po mnenju IP nezakonita zaradi napačne uporabe materialnega prava, zato je IP odločbo, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe.

 

V nadaljevanju je IP presojal še dopustnost razkritja zahtevanih informacij z vidika izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je skliceval organ.

 

Za obstoj izjeme notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa, razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (specifični škodni test).

 

Obstoj izjeme notranjega delovanja je v povsem istovrstnem primeru (različno je le leto splošne mature in omejitev na prvih pet šol) presojalo Upravno sodišče RS že v sodbi z opr. št. IU 1863/2012-24 z dne 4.12.2013, v kateri je sodišče navedlo, da je treba šteti, da informacija, katera šola je predstavljena pod posamezno številko, predstavlja dokument v zvezi z notranjim delovanjem organa (sodišče je priznalo obstoj prvega pogoja izjeme). Ker gre po mnenju IP v konkretni zadevi za povsem primerljivo dejansko stanje, IP meni, da je treba tudi v konkretnem postopku upoštevati sodno prakso in ugotoviti, da je prvi pogoj izjeme notranjega delovanja v konkretnem primeru podan.

 

Glede drugega pogoja izjeme notranjega delovanja, pa je sodišče v zgoraj citirani sodbi z opr. št. IU 1863/2012-24 z dne 4.12.2013 ugotovilo, da organ ni v zadostni meri izkazal, da bi mu z razkritjem spornih podatkov nastala škoda. Prav tako ni izkazal, da bi razkritje povzročilo motnje v njegovem delovanju. Ob tem je sodišče navedlo, da je organ nepravilno uporabil materialno določbo, in sicer 18. a člen ZMat. Po mnenju sodišča ta določba sicer res vsebuje prepoved razvrščanja šol, vendar po oceni sodišča, v obravnavani zadevi ne gre za razvrščanje šol, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti rezultate mature ali druge kazalce kakovosti posamezne šole. Sporna preglednica vsebuje le število udeleženih, prijavljenih, odjavljenih in neudeleženih kandidatov, opredeljenih z zaporedno številko. Posredovanje podatka, katera šola je umeščena pod posamezno številko, pa po oceni sodišča, ne omogoča razvrščanje šol, kar bi bilo v nasprotju z določbo 18. a člena ZMat.

 

IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru organ pri izkazovanju motnje, ki bi nastala z razkritjem zahtevanih informacij zgolj navedel, da bi na nivoju šol podatek o šoli sprožil primerjanje in z njim povezane procese, ki ne spodbujajo kakovosti. Po oceni IP so argumenti organa povsem pavšalni, zato tudi v konkretnem primeru ne moremo govoriti o izjemi notranjega delovanja organa, saj motnje, ki bi z razkritjem tovrstnih podatkov nastala, organ ni uspel izkazati v zadostni meri.

 

Glede na zgoraj navedeno jasno stališče sodišča IP ne vidi utemeljenega razloga, da bi v obravnavanem primeru, ki je kot rečeno povsem identičen zadevi, v zgoraj citirani sodbi, odločil drugače, kot je odločilo sodišče s tem, ko je potrdilo odločitev IP, da mora organ prosilcu posredovati »seznam šol, ki so pod zaporednimi številkami objavljene v letnem poročilu splošne mature 2011«.

 

Ker se je organ pri zavrnitvi dostopa do zahtevanih informacij v glavnem skliceval na 18.a člen ZMat, ki prepoveduje razvrščanje šol, se je IP v nadaljevanju opredelil tudi do vprašanja »razvrščanja šol«.

 

IP poudarja, da v postopku dostopa do informacij javnega značaja ni relevantno, s kakšnim namenom je prosilka zahtevala podatke, saj 5. člen ZDIJZ določa načelo prostega dostopa. V obravnavanem primeru prosilka ni zahtevala, da ji organ predloži razvrstitev šol, ampak je zahtevala zgolj podatke katera šola predstavlja številko 1 do 5 v preglednice 7.8.1.1. v letnem poročilu o splošni maturi za 2015 v povezavi s podatki: opravljali, prijavljeni, odjavljeni in neudeleženi kandidati, kar nedvomno ne izkazuje kakovost mature, niti kakovosti šol, temveč izključno število kandidatov po posamezni šoli. Zato nedvomno ne gre za podatke, ki bi omogočali razvrščanje šol, kar bi bilo v nasprotju z določbo 18.a člena ZMat in kar pravno zmotno zatrjuje organ. Kot rečeno je takšno stališče zavzelo tudi sodišče v sodbi z opr. št. IU 1863/2012-24 z dne 4.12.2013. Zahtevana informacija je primerljiva s podatkom, koliko kandidatov (dijakov) se vpiše na posamezno šolo v določenem šolskem letu, ki pa je prosto dostopen, saj vsaka šola vsako leto objavi razpisana prosta mesta novincev (obseg vpisa)[1]. Glede na stališče, ki ga zagovarja organ, bi tudi navedeni podatki predstavljali »razvrščanje šol«, pa so kljub temu prosto dostopni. Po oceni IP je namreč treba izhajati iz vsebine informacije, ki je predmet zahteve, ne pa, v katerem »poglavju letnega poročila« se podatek nahaja«, na kar se v izpodbijani odločbi sklicuje organ. Povedano drugače, zgolj zato, ker se preglednica 7.8.1.1 nahaja v okviru poglavja »Analiza kakovosti splošne mature«, to še ne pomeni, da zahtevana informacija pomeni razvrščanje šol, saj je bistvena sama vsebina informacije. Poleg navedenega pa iz 18.a člena ZMat, ki določa »Podatki iz letne analize o kakovosti mature se ne smejo uporabiti za razvrščanje šol«, ni razvidno, na koga se ta norma nanaša. Iz tega določila ne izhaja, kdo je tisti, ki naj ne bi smel uporabiti teh podatkov za razvrščanje šol. V obrazložitvi vladnega predloga o spremembah in dopolnitvah Zakona o maturi[2] (EVA: 2006-3311-0050 z dne 26.07.2006) je k 18.a členu navedeno: »Statistični podatki o rezultatih mature bodo strokovno obdelani tako, da bodo odražali dejansko stanje glede na vse relevantne pokazatelje kakovosti in bodo prav tako obravnavani v okviru letnih poročil o maturi. Ti podatki po posameznih šolah se bodo lahko uporabljali predvsem za pripravo strokovnih analiz in ustreznih ukrepov v zvezi z maturo. S tem se zagotovi ustreznejša zakonska podlaga za javno objavo rezultatov kakovosti mature v smislu odločbe informacijske pooblaščenke (št. 021-61/2005/7 z dne 28. 2. 2006)«.….in...»Letna poročila o maturi bi obravnavala rezultate na maturi, obdelane na podlagi metodologije, ki jo določi minister in s katero naj bi se zagotovili bolj korektni podatki za ustrezne strokovne analize oziroma obdelave maturitetnih rezultatov tudi za širšo javnost. S tem je zagotovljeno, da se bodo tudi statistični podatki v zvezi z rezultati mature po posameznih šolah lahko uporabljali predvsem za pripravo strokovnih analiz in ustreznih ukrepov v zvezi z maturo«. Navedeno kaže, da je norma, ki prepoveduje razvrščanje šol, namenjena institucijam, ki bi lahko imela možnost, da tako razvrščanje opravijo[3]. IP vidi namen zakonodajalca v tem, da je torej razvrščanje prepovedano za institucije (npr. javne zavode), ker njihovo mnenje v javnosti pomeni več, kot mnenje posameznika. Prepoved torej preprečuje izkoriščanje oziroma uporabo institucionalnega položaja za (umetno) ustvarjanje konkurenčnega položaja med šolami. Predstavnik javnosti (prosilka po ZDIJZ) pa ne uživa takšnega institucionalnega položaja, kot npr. javni zavodi, za katere prepoved velja. Posameznik namreč lahko svoje mnenje o kvaliteti različnih šol javno in brez zadržkov razširja in pri tem uporablja katerekoli kriterije, ki se mu zdijo primerni. Kot izhaja tudi iz obrazložitve vladnega predloga ZMat k 18. a členu, so podatki, ki jih zbira in obdeluje organ, namenjeni tudi širši javnosti, ki si na podlagi predstavljenih podatkov, vedno lahko ustvari svoje mnenje. Zato, da posamezniki ne bi prišli do zaključkov, ki se organu morda ne zdijo pravilni, pa se dostop do informacij javnega značaja ne more zavračati. V nasprotnem primeru bi, kot poudarja Upravno sodišče RS v sodbi z opr. št. IU 44/2013-14, preveč posegli v svobodo ravnanja iz 35. člena Ustave RS. Posledično pa prosilcu po ZDIJZ ne more biti zavrnjen dostop do podatkov, ker omogočajo razvrščanje šol na podlagi strokovno oporečnih kriterijev. Posameznik, kot predstavnik javnosti, namreč ni zavezan k strokovnim standardom in se lahko svobodno odloči o tem, v kakšni meri bo informacije, s katerimi se seznani, štel za relevantne pri določanju kvalitete šol.

 

Skladno z zgoraj navedenim IP zaključuje, da organ v izpodbijani odločbi ni izkazal konkretnih motenj, ki bi nastale z razkritjem zahtevanih informacij, zato drugi pogoj izjeme notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podan.

 

Na podlagi navedenega je IP ugotovil, da zahtevane informacije obstajajo in izpolnjujejo vse zakonske kriterije za informacijo javnega značaja, kot izhajajo iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. IP je ugotovil tudi, da zahtevane informacije ne predstavljajo izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Izhajajoč iz vsega navedenega je IP odločil, da je treba pritožbi prosilke ugoditi. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP je IP odločbo organa odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je prosilki dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

svetovalka informacijske pooblaščenke           

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

 


[1] Npr. http://url.sio.si/rFn - Razpis za vpis v programe nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja in gimnazij 

[2] http://url.sio.si/rF9

[3] Smiselno podobno stališče je Upravno sodišče RS zavzelo v sodbi z opr. št. IU 630/2016-24 z dne 7.9.2016