Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 04.12.2012
Naslov: Prosilec - Državni izpitni center
Številka: 090-214/2012/4
Kategorija: Notranje delovanje organa
Status: Odobreno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

Prosilec je zahteval Letno poročilo o izvedbi NPZ (nacionalno preverjanje znanja) v šolskem letu 2010/2011, bolj natančno podatke o povprečnih dosežkih učencev in učenk na preizkusu znanja angleščine in slovenščine po šolah poimensko za vse osnovne šole. Organ je izdal odločbo s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil s sklicevanjem na izjemo notranjega delovanja organa ter na 64. člen Zakona o osnovni šoli (UL RS št. 81/2006 in spremembe). Prosilec je vložil pritožbo. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da sklicevanje na navedeno izjemo ni bilo utemeljeno, zato je pritožbi prosilca ugodil in organu naložil, da prosilcu posreduje zahtevane podatke.

ODLOČBA:
Številka: 090-214/2012/4
Datum: 4. 12. 2012

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………….. (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Državnega izpitnega centra, Ob železnici 16, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1-1/2012-5 z dne 12. 9. 2012, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca z dne 27. 9. 2012 se ugodi in se odločba Državnega izpitnega centra št. 090-1-1/2012-5 z dne 12. 9. 2012 odpravi in odloči, da je organ dolžan prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe iz baze podatkov vseh osnovnih šol, ki jo vodi, posredovati podatke o povprečnih dosežkih učencev in učenk pri nacionalnem preverjanju znanja v šolskem letu 2010/2011 na preizkusu znanja iz angleščine in slovenščine poimensko po šolah za vse osnovne šole.

2.    V tem postopku niso nastali posebni stroški.


O B R A Z L O Ž I T E V:

Prosilec je dne 27. 8. 2012 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da Letno poročilo o izvedbi NPZ (nacionalno preverjanje znanja) v šolskem letu 2010/2011 vsebuje nekaj grafičnih prikazov – prosilec je prosil za podatke, na podlagi katerih so narejeni grafični prikazi na straneh 72, 77 in 133. Prosilec navaja, da prosi za podatke o povprečnih dosežkih učencev in učenk na preizkusu znanja angleščine in slovenščine po šolah poimensko za vse osnovne šole. Zahtevi je prosilec priložil grafične prikaze in besedilo poročila, na katerega se sklicuje. Podatke je prosilec želel prejeti po elektronski pošti.

Organ je dne 12. 9. 2012 izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ zapisal, da organ pripravlja analizo dosežkov nacionalnega preverjanja znanja v skladu s 64. členom Zakona o osnovni šoli (UL RS št. 81/2006 in spremembe), v katerem je določeno, da so dosežki nacionalnega preverjanja znanja dodatna informacija o znanju učencev ter da se podatki in analize o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja ne smejo uporabiti za razvrščanje šol. Iz vloge prosilca, navaja organ, neposredno izhaja, da želi zahtevane podatke ravno za razvrščanje in ugotavljanje uspešnosti posameznih osnovnih šol in njihovo primerjavo, kar v skladu z navedenim zakonom ni dovoljeno.

Organ pojasnjuje, da razpolaga s šifrantom, iz katerega je razvidna identiteta šol. Ta dokument je interne in tajne narave, njegovo razkritje bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti šolskega sistema. Ocenjevanje uspešnosti ali kakovosti šol samo na podlagi dosežkov NPZ ni objektivno. Dosežki zunanjih preizkusov znanja so namreč le ena od informacij, ki lahko osvetlijo delovanje in kakovost šole. Podatki so namenjeni šolam, da z analizo dosežkov svojih učencev prispeva k izboljšanju učnega procesa na šoli. Prosilec kot učitelj in starš lahko na svoji šoli, po mnenju organa, pridobi vse podrobne informacije o uspešnosti šole na nacionalnem preverjanju znanja.

Zoper odločbo organa je prosilec vložil pritožbo, iz katere izhaja, da se prosilcu ne zdi sprejemljivo, da organ zavrnitev dostopa do informacije utemeljuje s tem, da z zakrivanjem podatka prosilcu in drugim koristi, saj organ predvideva, da bo prosilec na podlagi teh podatkov v svoji glavi ustvaril mnenje o kakovosti šol, pri čemer zahtevani podatki po mnenju organa niso zadostni za ustvaritev pravilnega mnenja o kakovosti šol in bi prosilca privedle do napačnih zaključkov o kakovosti šol. Organ je torej prosilcu zavrnil dostop do informacij, da prosilec podatkov ne bi uporabil za razmišljanje o kakovosti šol in da ga razmišljanje o tem ne bi privedlo do napačnih zaključkov. Po mnenju prosilca je nezaslišano, da se dostop do podatkov zavrača z obrazložitvijo, da bi si jih prosilec lahko napačno razlagal 2. odstavek 39. člena Ustave RS, ki državnemu organu ne dovoljuje, da informacijo javnega značaja zadržuje zase, ker morda obstaja verjetnost, da si jo bo posameznik napačno razlagal. Glede zavrnilnega argumenta organa glede razvrščanja šol prosilec poudarja, da je zakonsko določbo 64. člena Zakona o osnovni šoli zakonsko mogoče razlagati le tako, da prepoveduje razvrščanje šol državnim organom, ne pa tudi drugim, npr. posameznikom, raziskovalcem, državljanom, tujcem. Vsakdo ima namreč svobodo razmišljanja, primerjanja, razvrščanja. Ustava ne dovoljuje oblasti, da bi ta posamezniku prepovedala, da bi si ta na listu papirja razvrščal karkoli, tudi šole. Tudi iz tega, da Zakon o osnovni šoli ne predvideva sankcije za kršitev prepovedi razvrščanja, je jasno, da se prepoved nanaša le na državne organe, ne pa tudi na druge osebe. Razlaga zakona, ki bi prepovedovala razvrščanje tudi posameznikom, bi bila protiustavna. Nenazadnje pa, četudi bi se prepoved nanašala tudi na posameznike in s tem tudi na prosilca, organ ne sme zavrniti dostopa do informacije javnega značaja z razloga, ker bi morda prosilec lahko uporabil te informacije za razvrščanje šol - še posebej, ker prosilec nikoli ni omenil, da želi šole razvrščati. Zakon prepoveduje le razvrščanje, ne prepoveduje pa dostopa do podatkov. Prosilec nadalje opozarja tudi, da kljub temu, da organ navaja, da gre za podatek tajne narave, se dostop v skladu z ZDIJZ lahko zavrne le, če gre za podatek, ki je kot tajen opredeljen na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Prosilec navaja tudi, da organ ni obrazložil, kakšne motnje pri delovanju oziroma dejavnosti šolskega sistema, bi povzročilo razkritje zahtevanega podatka.

Ker je bila pritožba poslana neposredno Pooblaščencu kot pritožbenemu organu, jo je z dopisom št. 092-179/2012/2 odstopil organu in ga pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP. Pooblaščenec je dne 16. 10. 2012 prejel s strani organa odstopljeno pritožbo, skupaj z spisovno dokumentacijo zadeve.

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in razjasnitve vseh relevantnih okoliščin primera je Pooblaščenec pri organu dne 7. 11. 2012 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.

Pritožba je utemeljena.

Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Prosilec je v konkretnem primeru zahteval dokumente, iz katerih bodo razvidni rezultati preizkusa znanja (NPZ) iz angleščine in slovenščine poimensko po šolah v letu 2010/2011 – na podlagi teh podatkov je organ tudi oblikoval grafe, ki jih je prosilec priložil zahtevi. Pooblaščenec je sam vpogledal v letno poročilo organa na spletni strani www.ric.si/preverjanje_znanja/statisticni_podatki/2006070512031607/ in ugotovil, da iz samega grafa na strani 72, 77 in 133 prosilec ne more pridobiti podatkov, ki ga zanimajo in jih je zahteval. Tudi iz besedila ob grafih podatki, ki jih zahteva prosilec, ne izhajajo.

V konkretnem primeru organ v odločbi ne zanika obstoja zahtevanih dokumentov, temveč je zavrnilno odločbo oprl na dejstvo, da gre za interne in tajne podatke – dokumente, njihovo razkritje pa bi povzročilo motnje pri delovanju organa.

Dokumentov, iz katerih izhajajo zahtevani podatki, organ ob odstopu pritožbe ni priložil, zato je Pooblaščenec dne 7. 11. 2012 pri organu opravil ogled in camera. Na ogledu je Pooblaščenec organ prosil, naj na konkretnem primeru – torej za naključno izbrano konkretno osnovno šolo, pokaže podatke, ki jih prosilec zahteva. Organ je povedal, da konkretnega dokumenta oziroma podatka, iz katerega izhaja povprečna uspešnost konkretne osnovne šole pri NPZ pri slovenščini (oziroma angleščini) nima, da pa ga lahko na osnovi računalniških operacij prikliče iz svoje baze podatkov. Organ je zelo hitro pridobil (priklical) podatek o povprečni uspešnosti določene šole pri NPZ pri slovenščini v letu 2010/2011. Enake podatke lahko organ prikliče tudi za angleščino. Načeloma sicer velja, da so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah. Kadar se namreč podatki nahajajo v računalniških bazah, mora organ omogočiti dostop do takšnih podatkov, čeprav bi priklic iz zbirke, tehnično gledano, pomenil nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta. Zahtevani dokumenti torej obstajajo in izpolnjujejo vse zakonske kriterije za informacijo javnega značaja, kot izhajajo iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa zahtevan dokument vsebuje katero izmed izjem, ki so določene v 6. členu ZDIJZ.

Glede na ugotovitve na ogledu in camera je najprej potrebno pojasniti, da ne gre za dokumente, ki bi naj bili skladno z določbami ZTP označeni kot tajni, čeprav organ v odločbi navaja, da gre za dokumente »tajne narave«. Pooblaščenec je ugotovil, da dokumenti niso označeni kot tajni, niti mu o tem organ ni predložil sklepa  o taki označitvi ali drugega dokumenta. Dokumenti niso označeni formalno po Zakonu o tajnih podatkih (UL RS, št. 50/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZTP). Na podlagi navedenega ne gre za izjemo od prostega dostopa po 1. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ZDIJZ v tej točki od prosto dostopnih informacij izvzema le tiste, ki so na kot tajni opredeljeni na podlagi ZTP.

Organ se nadalje v izpodbijani odločbi konkretno ne sklicuje na nobeno izmed v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določenih izjem, pač pa v odločbi opisuje škodo oziroma motnje, ki bi lahko (na splošno) nastale, v primeru, da bi se zahtevan dokument razkril javnosti. Ob tem navaja 64. člen Zakona o osnovni šoli, ki določa da se podatki, ki jih zahteva prosilec, ne smejo uporabljati za razvrščanje šol. Tudi na ogledu in camera je organ ponovno poudaril, da gre pri zahtevanih podatkih za podatke, ki bi organu, če bi postali javni, povzročili škodo. Organ bi, po njegovem mnenju, izgubil zaupanje šol, s katerimi vsakodnevno sodeluje. Na podlagi izkušenj organ zatrdi, da bi pri prostovoljnem preverjanju v 6. razredu prišlo do nižje udeležbe učencev. Organ meni, da bi v trenutku, ko bi objavili zahtevane podatke po šolah, prišlo do spremembe vloge preverjanja znanja v šolskem prostoru. NPZ ima izrazito informativno vlogo – ni ga potrebno pisati, je prostovoljen. V primeru, da pa bodo podatki javni, pa bi šole lahko pritiskale na učence naj se za NPZ učijo, rezultat pa zato ne bo realen – NPZ je namenjen povratni informaciji, kje je v tistem trenutku znanje učencev. Namen NPZ namreč ni ocenjevati znanja posameznih učencev. Organ želi z nacionalnim preverjanjem znanja (NPZ) dobiti vpogled, koliko v Sloveniji uresničujejo cilje, ki so jih postavili z učnimi načrti.

Smiselno lahko tovrstne navedbe organa smatramo kot utemeljevanje škode pri izjemi notranjega delovanja organa iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Zato bo Pooblaščenec obstoj navedene izjeme glede zahtevanih dokumentov presojal v nadaljevanju te odločbe. Navedena izjema namreč določa, da se prosilcu zavrne dostop do dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.

Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
-    podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
-    specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).

Glede vprašanja izpolnjevanja prvega kriterija za obstoj navedene izjeme, to je, ali gre za dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa, Pooblaščenec pojasnjuje, da so s to izjemo varovani dokumenti, ki so namenjeni interni komunikaciji znotraj organa, kamor štejemo vso korespondenco med funkcionarji in uradniki organa, ki je namenjena pripravi odločitev organa. V okvir interne komunikacije organa spadajo dopisi, zapisniki, mnenja, navodila, smernice in drugi interni dokumenti, torej dokumenti, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. V to skupino izjem zato sodijo različna notranja splošna navodila za izvajanje preiskav, policijska navodila za identifikacijo prestopnikov, pa tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora, navodila v zvezi s prevozom zapornikov, seznami opremljenosti z orožje in drugo obrambno opremo (za več glej Urška Prepeluh: Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 300). Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo organa.

Za obstoj te izjeme morata biti nujno podana oba pogoja skupaj. V drugem delu te izjeme, v katerem se zahteva škoda oz. povzročanje motenj pri delovanju organa, je vsebovan test, v teoriji imenovan škodni test. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije je zato mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo oziroma motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena delovanju organa, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri tej izjemi se zahteva zelo strog škodni test, saj mora razkritje dokumenta ne samo ogroziti varovano pravno dobrino, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil.

Tudi Upravno sodišče RS je v zvezi z izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v sodbi št. I U 1176/2010-13 z dne 30. 11. 2011 navedlo, da je zakonodajalec v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem do dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«.

Najprej Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani podatki niso take narave, da bi lahko varovali proces notranjega razmišljanja organa, podatki ne izvirajo iz dokumentov, ki bi nastali ob oblikovanju politike organa in zato ne ščitijo procesa oblikovanja odločitev organa in z razkritjem ne bi ogrožali prostega pretoka idej pri oblikovanju odločitev ali ukrepov. Organ niti ni pristojen za oblikovanje politike na področju šolstva. Zahtevani podatki predstavljajo dejstva, zbirne podatke o rezultatih NPZ. Tudi če bi bili zahtevani podatki v zvezi z notranjim delovanjem, njihovo razkritje organu ne bi moglo povzročiti takšne škode, ki bi resno in konkretno ogrozila njegovo delovanje oziroma dejavnost. Še naprej bi namreč organ lahko opravljal vse svoje zakonite pristojnosti, vključno z zbiranjem in analiziranjem podatkov o rezultatih NPZ.

Pooblaščenec je kot neprepričljiv označil argument organa, da so zahtevane informacije zgolj zato, ker bi lahko bile predmet napačnih interpretacij in zaključkov, nepravilne informacije (v smislu, da ne izkazujejo dejanske kakovosti šol). Nezanesljivost zahtevanih podatkov namreč ni razlog za zavrnitev dostopa do teh informacij. Skrb organa, da bodo javnosti posredovane nezanesljive, neobdelane informacije, je sicer razumljiva, vendar ne more prerasti v obravnavano izjemo. Zaskrbljenost zaradi nerazumevanja javnosti je mogoče odpraviti na druge načine, ki ne bi ovirali dostopa do zahtevanih informacij. Nevarnost, da bi javnost lahko napačno razumela informacije, ne more sama po sebi predstavljati izjeme od prosto dostopnih informacij. Z vidika dostopa do informacij javnega značaja informacij ni mogoče deliti na pravilne in nepravilne, prave in neprave in na ta način seznanjati javnost le s tistimi informacijami, za katere bi organi, zavezanci po ZDIJZ, sami ocenili, da so pravilne. To bi v skrajnem primeru lahko vodilo do prirejanja in manipuliranja z informacijami javnega značaja in povzročilo močan odmik od transparentnega in odprtega delovanja javnega sektorja. Pooblaščenec se strinja z navedbami prosilca v pritožbi, da je nesprejemljivo, da državni organ predvideva, katere informacije bo prosilec upošteval in zavrača dostop do podatkov z obrazložitvijo, da bi si jih prosilec lahko napačno razlagal. Prosilec navaja, da ima vsakdo pravico, da si podatke, s katerimi se seznani, razlaga po svoje. Drugi odstavek 39. člena Ustave RS državnemu organu ne dovoljuje, da informacijo javnega značaja zadržuje zase, ker morda obstaja verjetnost, da si jo bo posameznik napačno razlagal.

Pooblaščencu se zdi potrebno omeniti dejstvo, da organa ne moti, če prosilec podatke o uspešnosti NPZ pridobi od vsake posamezne šole, torej ga ne moti sama javnost teh podatkov –  le sam jih ne želi posredovati, ker meni, da bi tako šole razvrstil in s tem kršil 64. člen Zakona o osnovni šoli.

Pooblaščenec se na tem mestu strinja s prosilcem, ki v svoji pritožbi navaja, da se naveden člen nanaša na delovanje samega organa ter drugim državnim organom (zavezancem po Zakonu o osnovni šoli) in ne na druge morebitne posameznike, ki bi se z zadevnimi podatki lahko seznanili. Vsakdo ima namreč svobodo razmišljanja, primerjanja, razvrščanja… Organ sam torej na podlagi analiziranih podatkov ne sme razvrščati šol po njihovi kakovosti - pri čemer jih z golim razkritjem »surovih« podatkov tudi ne bi razvrščal, ne more pa biti 64. člen razlog, da organ zavrne že sam dostop do podatkov, ki prikazujejo uspešnost posameznih osnovnih šol pri NPZ. Navedeni člen dejansko prepoveduje le razvrščanje, ne prepoveduje pa samega dostopa do podatkov. Z vidika izjem, ki so navedene v 6. členu ZDIJZ, 64. člen Zakona o osnovni šoli v ničemer ne spreminja dejanskega stanja glede zahtevanih podatkov in tako tudi ne more privesti do zaključka, ki bi v konkretnem primeru narekoval zavrnitev dostopa do zahtevanih podatkov.

V konkretnem primeru torej ne moremo govoriti o izjemi notranjega delovanja organa, saj škode, ki bi z razkritjem tovrstnih podatkov nastala, organ ni uspel izkazati »onkraj dvoma«.

Zagotovo je eden izmed poglavitnejših argumentov za takšno trditev tudi dejstvo, ki ga je na ogledu in camera večkrat zatrdil tudi sam organ, da bi takšne podatke prosilec lahko dobil od vsake posamične šole. Posamični podatki, ki jih prosilec zahteva, sami po sebi torej predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja (pri čemer očitno ne bi nastala nikakršna škoda, če bi jih prosilec pridobival od vsake šole posebej), zato ne more biti sprejemljivo, da bi ti isti podatki, zgolj zaradi dejstva, ker so združeni v nekak »skupek dokumentov«, predstavljali izjemo od prostega dostopa.

Razlaga organa, da bi razkritje podatkov lahko privedlo do napačnih interpretacij in zaključkov glede kakovosti dela na posameznih šolah, saj posamezniki, ki bi se s podatki seznanili, ne bi »videli celotne slike«, ki stoji za posameznim podatkom je nesprejemljiva. Nevarnost, da bi javnost lahko napačno razumela informacije, namreč ne more predstavljati izjeme od prostega dostopa do informacij, zaskrbljenost zaradi nerazumevanja javnosti pa je po oceni Pooblaščenca mogoče odpraviti tudi na druge načine, ki ne bi posegali v ustavno zagotovljeno pravico dostopa do informacij.

Prav tako po mnenju Pooblaščenca organ ni uspel izkazati škode, v smislu, da bi razkritje podatkov vplivalo na vpis v posamezne šole. Domneve in ugibanja o tem, katere osnovno šole dosegajo boljše (ali slabše) rezultate na NPZ, so med splošno javnostjo razširjene že sedaj. Kot dodaten argument naj Pooblaščenec navede še dejstvo, da nekatere šole že same javno objavijo svoje rezultate NPZ. Nobenega razloga ni, da bi resnični oziroma verodostojni podatki povzročili več škode v smislu povečanja ali zmanjšanja vpisa na posamezne šole, kot pa neformalni in netočni podatki, ki jih dijaki in njihovi starši upoštevajo sedaj in temeljijo zgolj na raznih govoricah in domnevah.

Na podlagi vsega navedenega je potrebno ugotoviti, da zahtevani dokumenti ne predstavlja nobene izmed v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ taksativno določenih izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, prav tako pa podlage za zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij nikakor ne more predstavljati 64. člen Zakona o osnovni šoli, na katerega se sklicuje organ. Slednji namreč prepoveduje razvrščanje šol (in ne dostopa do »surovih« podatkov kot jih zahteva prosilec), nadalje pa takšno ravnanje prepoveduje organu in ne posameznikom, ki si na podlagi predstavljenih podatkov, vedno lahko ustvarijo svoje mnenje.

Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi. Na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP je Pooblaščenec odločbo organa odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v izreku te odločbe. Organ je dolžan to izvršiti v roku 31 (enaintrideset) dni od prejema te odločbe.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca                              
                     
                                     


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka