Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 12.11.2012
Naslov: Prosilec - Državni izpitni center
Številka: 090-186/2012/7
Kategorija: Notranje delovanje organa
Status: Odobreno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:
Pooblaščenec je ugodil pritožbi prosilca, ki je na organ naslovil zahtevo, v kateri je navedel, da je organ na spletni strani objavil tabelo, koliko dijakov se je na slovenskih srednjih šolah udeležilo mature, pri čemer so namesto imen šol v tabeli le zaporedne številke. Prosilec je od organa zahteval podatek, katera šola je predstavljena s številko 1, katera s številko 2, itd. Prosilec je prosil za imena (nazive) vseh šol po vrsti od številke 1 do konca tabele. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, Pooblaščenec pa je presodil, da gre v konkretnem primeru za prosto dostopno informacijo javnega značaja, saj ne vsebuje izjem od prostega dostopa. Organ namreč ni izkazal škode, ki bi mu nastala, če bi bile tovrstne informacije javno razkrite. Prav tako je Pooblaščenec presodil, da podlage za zavrnitev dostopa ne more predstavljati 18. a člen Zakona o maturi, ki prepoveduje zgolj razvrščanje šol ne pa tudi dostopa do surovih podatkov.


ODLOČBA:
Številka: 090-186/2012/7
Datum: 12. 11. 2012

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Državnega izpitnega centra, Ob železnici 16, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1-1/2012-1, z dne 13. 8. 2012, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca se ugodi. Izpodbijana odločba organa št. 090-1-1/2012-1 z dne 13. 8. 2012 se odpravi in se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo dokumenta: Seznam šol, ki so pod zaporednimi številkami objavljene v Letnem poročilu splošne mature 2011.

2. V tem postopku niso nastali posebni stroški.


O B R A Z L O Ž I T E V:

Prosilec je dne 23. 7. 2012 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da je organ na spletni strani objavil tabelo, koliko dijakov se je na slovenskih srednjih šolah udeležilo mature, pri čemer so namesto imen šol v tabeli le zaporedne številke. Prosilec je od organa zahteval podatek, katera šola je predstavljena s številko 1, katera s številko 2, itd. prosilec prosi za imena (nazive) vseh šol po vrsti od številke 1 do konca tabele. Podatek potrebuje, da bo lažje razumel tabelo.

Organ je dne 13. 8. 2012 izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ zapisal, da pripravlja analizo kakovosti splošne mature po šolah v skladu z 18. a členom Zakona o maturi (Ur. l. RS, št. 1/2007-UPB1, v nadaljevanju ZMat) in v skladu z metodologijo za pripravo analize kakovosti mature po posameznih šolah, ki jo je s sklepom št. 6035-89/2008 z dne 22. 5. 2008 določil minister za šolstvo in šport. Letne analize kakovosti splošne mature po posameznih šolah so objavljene v Letnih poročilih za splošno maturo na strani organa in so dostopne vsej zainteresirani javnosti. 18. a člen ZMat v 3. odstavku določa, da se podatki iz letne analize o kakovosti mature ne smejo uporabljati za razvrščanje šol. Zaradi te določbe organ pripravi in objavi analizo s šifrantom, s katerim se zakrije identiteta šol, kar onemogoča njihovo rangiranje. Cilj analize kakovosti dosežkov pri splošni maturi v spomladanskem izpitnem roku na šolah je predstavitev dosežkov splošne mature na različne načine, ki skušajo prikazati posamezne vidike kakovosti. Tako vsekakor ni možno prikazati vseh vidikov kakovosti doseženih rezultatov pri splošni maturi, imajo pa šole možnost relativno neizpostavljeno primerjati svoje dosežke z dosežki drugih šol, iskati vzroke za razlike in usmerjati svoje delo na podlagi teh primerjav, brez javnega pritiska in brez izpostavitve posameznih šol, saj bi to preusmerilo njihovo pozornost od iskanja vzrokov in od uvajanja izboljšav v ščitenje zunanje podobe šole. Organ razpolaga s šifrantom, iz katerega je razvidna identiteta šol. Ta dokument je interne in tajne narave in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti celotnega šolskega sistema. Zaključki o kakovosti posamezne šole, postavljeni samo na osnovi rezultatov splošne mature, niso zadostni in lahko uporabnika privedejo do napačnih zaključkov o delu in kakovosti posamezne šole.

Zoper odločbo organa je prosilec vložil pritožbo, iz katere izhaja, da se prosilcu ne zdi sprejemljivo, da organ zavrnitev dostopa do informacije utemeljuje tudi s tem, da z zakrivanjem podatka prosilcu in drugim celo koristi, saj zavezanec predvideva, da bo prosilec na podlagi teh podatkov v svoji glavi ustvaril mnenje o kakovosti šol, pri čemer zahtevani podatki po mnenju zavezanca niso zadostni za ustvaritev pravilnega mnenja o kakovosti šol in bi prosilca privedle do napačnih zaključkov o kakovosti šol. Organ je torej prosilcu zavrnil dostop do informacij, da prosilec podatkov ne bi uporabil za razmišljanje o kakovosti srednjih šol in da ga razmišljanje o kakovosti šol ne bi privedlo do napačnih zaključkov. Po mnenju prosilca je nezaslišano, da se dostop do podatkov zavrača z obrazložitvijo, da bi si jih prosilec lahko napačno razlagal. 2. odstavek 39. člena Ustave RS državnemu organu ne dovoljuje, da informacijo javnega značaja zadržuje zase, ker morda obstaja verjetnost, da si jo bo posameznik napačno razlagal. Sicer pa prosilec navaja, da je zahteval podatke o nazivih šol za preglednico, ki prikazuje število udeležencev mature, ne prikazuje pa rezultatov mature ali drugih kazalcev kakovosti šol. Organ v obrazložitvi odločbe ne pojasni, od kod mu ideja, da prosilca zanimajo podatki o kakovosti šol. Zanima ga le število udeležencev mature po šolah in ne izidi mature ali kakovost šol. Organ v odločitvi omenja tudi 3. odstavek 18. a člena ZMat, pri čemer prosilec poudarja, da ni želel in ne želi šol razvrščati, pač pa želi le razumeti preglednico. Nadalje pa je to zakonsko določbo mogoče razlagati le tako, da prepoveduje razvrščanje šol državnim organom, ne pa tudi drugim, npr. posameznikom, raziskovalcem, državljanom, tujcem. Vsakdo ima namreč svobodo razmišljanja, primerjanja, razvrščanja. Ustava ne dovoljuje oblasti, da bi ta posamezniku prepovedala, da bi si ta na listu papirja razvrščal karkoli, tudi šole. Tudi iz tega, da ZMat ne predvideva sankcije za kršitev prepovedi razvrščanja, je jasno, da se prepoved nanaša le na državne organe, ne pa tudi na druge osebe. Razlaga zakona, ki bi prepovedovala razvrščanje tudi posameznikom, bi bila protiustavna. Nenazadnje pa, četudi bi se prepoved nanašala tudi na posameznike in s tem tudi na prosilca, organ ne sme zavrniti dostopa do informacije javnega značaja z razloga, ker bi morda prosilec lahko uporabil te informacije za razvrščanje šol. Še posebej, ker prosilec nikoli ni omenil, da želi šole razvrščati. Zakon prepoveduje le razvrščanje, ne prepoveduje pa dostopa do podatkov. Prosilec nadalje opozarja tudi, da kljub temu, da organ navaja, da gre za podatek tajne narave, se dostop v skladu z ZDIJZ lahko zavrne le, če gre za podatek, ki je kot tajen opredeljen na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Prosilec navaja tudi, da organ ni obrazložil, kakšne motnje pri delovanju oziroma dejavnosti šolskega sistema, bi povzročilo razkritje zahtevanega podatka, zato meni, da je odločba nezakonita, ker ni obrazložena.

Ker je bila pritožba poslana neposredno Pooblaščencu kot pritožbenemu organu, jo je z dopisom št. 092-155/2012/2 odstopil organu in ga pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP. Pooblaščenec je dne 6. 9. 2012 prejel s strani organa odstopljeno pritožbo, skupaj z spisovno dokumentacijo zadeve, dopolnjeno dokumentacijo pa je Pooblaščenec s strani organa prejel dne 29. 10. 2012.

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in razjasnitve vseh relevantnih okoliščin primera je Pooblaščenec pri organu dne 6. 11. 2012 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. Na ogledu je organ Pooblaščencu pojasnil, da se tovrstni podatki pri organu smatrajo za tajne in da do njih nima vsakdo dostopa. Niso pa označeni formalno po Zakonu o tajnih podatkih (Ur. l. RS, št. 50/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZTP). Nadalje je organ pojasnil, da se podatki, ki se v konkretnem primeru zahtevajo, ne razkrivajo nikomur, se pa razkrijejo vsaki posamični šoli podatki, ki se nanašajo nanjo. Nekatere šole navedene podatke tudi javno objavijo. Prav tako se podatki (v združeni obliki) razkrijejo ministru, na njegovo osebno zahtevo. Glede nastanka morebitne škode, ki bi nastala z razkritjem zahtevanih podatkov, je organ pojasnil, da bi škoda nastala organu, v smislu poslabšanja odnosa med organom in posamičnimi šolami, ker bi šole organ lahko dojemale kot nek organ nadzora (kar pa ni njegova funkcija). Nadalje je organ pojasnil, da bi razkritje podatkov nedvomno vplivalo na vpis v posamezne šole. Organ pa je opozoril tudi na dejstvo, da bi lahko bili podatki napačno interpretirani, saj se ne bi gledalo ozadja posameznega rezultata šole.

Pritožba je utemeljena.

Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Prosilec je v konkretnem primeru zahteval dokument, iz katerega bi bilo razvidno, katere šole so v preglednici 7.9.1., objavljene v Letnem poročilu - splošna matura 2011, predstavljene pod zaporednimi številkami od 1 do 81. Po vpogledu v tabelo, ki jo prosilec navaja v svoji zahtevi, je Pooblaščenec ugotovil, da gre za tabelo, iz katere so razvidni podatki o številu dijakov, ki so na posameznih šolah (šole so predstavljene z zaporednimi številkami in ne z imeni) opravljali maturo, pri čemer so v tabeli navedeni podatki o številu prijavljenih, odjavljenih in številu na maturi neudeleženih dijakov. Iz besedila nad preglednico izhaja, da so zaradi preglednosti šole enako razvrščene v vseh preglednicah in v vseh grafih v Letnem poročilu, tako da je zaporedna številka šole v vseh preglednicah in v vseh slikah enaka. Za konkreten primer je torej nedvomno pomembno dejstvo, da bi z dostopom do zahtevanega dokumenta prosilec pridobil šifrant, na podlagi katerega se lahko podatki, ki izhajajo iz preglednic in tabel v Letnem poročilu, povežejo z imenom konkretne šole. S pridobljenim dokumentom bi lahko prosilec (posledično pa vsa zainteresirana javnost) prišla tudi do podatkov o deležu uspešnih in deležu odjavljenih kandidatov in splošnega uspeha pozitivnih in negativnih kandidatov po posameznih šolah (te podatke prikazuje preglednica 7.9.4.). Iz odločbe organa pa izhaja, da je prav to razlog (dostop do podatkov, ki prikazujejo uspeh dijakov po posameznih šolah) za zavrnitev dostopa do zahtevanega seznama.
V konkretnem primeru je najprej potrebno ugotoviti, da dokument, ki ga prosilec zahteva, obstaja (kar že v sami odločbi potrdi tudi organ), in sicer gre za Seznam šol, ki so pod zaporednimi številkami objavljene v Letnem poročilu splošne mature 2011. Gre za dokument, ki ga lahko organ, kot je to potrdil tudi na ogledu in camera, prikliče iz svoje baze podatkov. Načeloma sicer velja, da so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah. Kadar se namreč podatki nahajajo v računalniških bazah, mora organ omogočiti dostop do takšnih podatkov, čeprav bi priklic iz zbirke, tehnično gledano, pomenil nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta. Zahtevan dokument torej obstaja in izpolnjuje vse zakonske kriterije za informacijo javnega značaja, kot izhajajo iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa zahtevan dokument vsebuje katero izmed izjem, ki so določene v 6. členu ZDIJZ. Glede na ugotovitve na ogledu in camera je najprej potrebno pojasniti, da ne gre za dokument, ki je skladno z določbami ZTP označen kot tajen, četudi ga organ morda smatra za tajnega. Na podlagi navedenega ne gre za izjemo od prostega dostopa po 1. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ZDIJZ v tej točki od prosto dostopnih informacij izvzema le tiste, ki so na kot tajni opredeljeni na podlagi ZTP. Organ se nadalje v izpodbijani odločbi konkretno ne sklicuje na nobeno izmed v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določenih izjem, pač pa v odločbi opisuje škodo oziroma motnje, ki bi lahko (na splošno) nastale, v primeru, da bi se zahtevan dokument razkril javnosti. Smiselno lahko tovrstne navedbe organa smatramo kot utemeljevanje škode pri izjemi notranjega delovanja organa iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Obstoj navedene izjeme je Pooblaščenec v zvezi z zahtevanim dokumentom presojal v nadaljevanju te odločbe. Navedena izjema namreč določa, da se prosilcu zavrne dostop do dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Pooblaščenec na tem mestu še pojasnjuje, da je v vsebinsko identični zadevi (zahtevani so bili namreč vsebinsko istovrstni podatki) dne 28. 6. 2006 že izdal odločbo št. 021-61/2005/7, v kateri je presojal, ali gre pri podatkih, ki bi razkrili uspešnost dijakov posameznih šol na maturi, za podatke, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, pri čemer je bilo v navedenem primeru odločeno, da gre pri zahtevanih podatkih za prosto dostopne informacije javnega značaja, ki ne vsebujejo izjem od prostega dostopa. V omenjeni odločbi je Pooblaščenec poudaril predvsem naslednje:
- zahtevani podatki niso take narave, da bi lahko varovali proces notranjega razmišljanja organa, podatki ne izvirajo iz dokumentov, ki bi nastali ob oblikovanju politike organa in zato ne ščitijo procesa oblikovanja odločitev organa in z razkritjem ne bi ogrožali prostega pretoka idej pri oblikovanju odločitev ali ukrepov. Organ niti ni pristojen za oblikovanje politike na področju šolstva.
- Zahtevani dokumenti predstavljajo dejstva, zbirne podatke o rezultatih splošne mature. Tudi če bi bili zahtevani podatki v zvezi z notranjim delovanjem, njihovo razkritje organu ne bi moglo povzročiti takšne škode, ki bi resno in konkretno ogrozila njegovo delovanje oziroma dejavnost. Še naprej bi namreč organ lahko opravljal vse svoje naloge, navedene v ZMat, vključno z zbiranjem in analiziranjem podatkov o maturi. Prav tako bi prosilec lahko podatke o posamezni šoli pridobil od vsake šole posebej.
- Pooblaščenec je kot neprepričljivega označil argument, da so zahtevane informacije zgolj zato, ker bi lahko bile predmet napačnih interpretacij in zaključkov, nepravilne informacije (v smislu, da ne izkazujejo dejanske kakovosti šol). Nezanesljivost zahtevanih podatkov namreč ni razlog za zavrnitev dostopa do teh informacij. Skrb organa, da bodo javnosti posredovane nezanesljive, neobdelane informacije, je sicer razumljiva, vendar ne more prerasti v obravnavano izjemo. Zaskrbljenost zaradi nerazumevanja javnosti je mogoče odpraviti na druge načine, ki ne bi ovirali dostopa do zahtevanih informacij. Nevarnost, da bi javnost lahko napačno razumela informacije, ne more sama po sebi predstavljati izjeme od prosto dostopnih informacij.
- Z vidika dostopa do informacij javnega značaja informacij ni mogoče deliti na pravilne in nepravilne, prave in neprave in na ta način seznanjati javnost le s tistimi informacijami, za katere bi organi, zavezanci po ZDIJZ, sami ocenili, da so pravilne. To bi v skrajnem primeru lahko vodilo do prirejanja in manipuliranja z informacijami javnega značaja in povzročilo močan odmik od transparentnega in odprtega delovanja javnega sektorja.
Pri tem je za konkreten primer pomembno, da je bila odločba Pooblaščenca z zgoraj navedenimi argumenti, ki po oceni Pooblaščenca v celoti pridejo v poštev tudi v konkretnem primeru, izdana dne 28. 6. 2006, to pa je še pred sprejemom 18. a člena ZMat na katerega se v izpodbijani odločbi med drugim sklicuje organ. 18. a člen, ki je bil v ZMat vnesen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o maturi (Ur. l. RS, št. 115/2006, v nadaljevanju ZMat-A), v 3. odstavku namreč določa, da se podatki o kakovosti mature (ki izhajajo iz letne analize, ki jo pripravi organ, op. Pooblaščenec) ne smejo uporabiti za razvrščanje šol.
Pooblaščenec pa se na tem mestu strinja s prosilcem, ki v svoji pritožbi navaja, da se naveden člen nanaša na delovanje samega organa in ne na druge morebitne posameznike, ki bi se z zadevnimi podatki lahko seznanili. Organ sam torej na podlagi analiziranih podatkov ne sme razvrščati šol po njihovi kakovosti (pri čemer jih z golim razkritjem »surovih« podatkov tudi ne bi razvrščal), ne more pa biti 18. a člen razlog, da organ zavrne že sam dostop do podatkov, ki prikazujejo uspešnost dijakov posameznih šol na maturi. Navedeni člen ZMat dejansko prepoveduje le razvrščanje, ne prepoveduje pa samega dostopa do podatkov. Z vidika izjem, ki so navedene v 6. členu ZDIJZ, torej (novi) 18. a člen v ničemer ne spreminja dejanskega stanja glede zahtevanih podatkov in tako tudi ne more privesti do zaključka, ki bi v pričujočem primeru narekoval drugačno odločitev od tiste, ki je že bila podana v odločbi Pooblaščenca št. 021-61/2005/7 z dne 28. 6. 2012.
V konkretnem primeru torej ne moremo govoriti o izjemi notranjega delovanja organa, saj škode, ki bi z razkritjem tovrstnih podatkov nastala, organ ni uspel izkazati v zadostni meri. Zagotovo je eden izmed poglavitnejših argumentov za takšno trditev tudi dejstvo, ki ga je na ogledu in camera večkrat zatrdil tudi sam organ, da bi takšne podatke prosilec lahko dobil od vsake posamične šole. Posamični podatki, ki jih prosilec zahteva, sami po sebi torej predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja (pri čemer očitno ne bi nastala nikakršna škoda, če bi jih prosilec pridobival od vsake šole posebej), zato ne more biti sprejemljivo, da bi ti isti podatki, zgolj zaradi dejstva, ker so združeni v seznam, predstavljali izjemo od prostega dostopa.
Kot je Pooblaščenec pojasnil tudi že v odločbi št. 021-61/2005/7 z dne 28. 6. 2012, je prav tako nesprejemljiv argument organa, da bi razkritje podatkov lahko privedlo do napačnih interpretacij in zaključkov glede kakovosti dela na posameznih šolah, saj posamezniki, ki bi se s podatki seznanili, ne bi »videli celotne slike«, ki stoji za posameznim podatkom. Nevarnost, da bi javnost lahko napačno razumela informacije, namreč ne more predstavljati izjeme od prostega dostopa do informacij, zaskrbljenost zaradi nerazumevanja javnosti pa je po oceni Pooblaščenca mogoče odpraviti tudi na druge načine, ki ne bi posegali v ustavno zagotovljeno pravico dostopa do informacij.
Prav tako po mnenju Pooblaščenca organ ni uspel izkazati škode, v smislu, da bi razkritje podatkov vplivalo na vpis v posamezne šole. Domneve in ugibanja o tem, dijaki katerih šol dosegajo boljše (ali slabše) rezultate na maturi, so med splošno javnostjo razširjene že sedaj. Nobenega razloga ni, da bi resnični oziroma verodostojni podatki povzročili več škode v smislu povečanja ali zmanjšanja vpisa na posamezne šole, kot pa neformalni in netočni podatki, ki jih dijaki in njihovi starši upoštevajo sedaj in temeljijo zgolj na raznih govoricah in domnevah.

Na podlagi vsega navedenega je potrebno ugotoviti, da zahtevan dokument ne predstavlja nobene izmed v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ taksativno določenih izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, prav tako pa podlage za zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij nikakor ne more predstavljati 18. a člen ZMat, na katerega se sklicuje organ. Slednji namreč prepoveduje razvrščanje šol (in ne dostopa do »surovih« podatkov, ki so podani v tabelah v letnem priporočilu), nadalje pa takšno ravnanje prepoveduje organu in ne posameznikom, ki si na podlagi predstavljenih podatkov, vedno lahko ustvarijo svoje mnenje. Zato, da posamezniki ne bi prišli do zaključkov, ki se organu morda ne zdijo pravilni, se dostopa do informacij javnega značaja ne more zavračati.

Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi. Na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP je Pooblaščenec odločbo organa odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v izreku te odločbe. Organ je dolžan to izvršiti v roku 31 (enaintrideset) dni od prejema te odločbe.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 
    
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka