Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 13.02.2020
Naslov: prosilec - Družba za upravljanje terjatev bank d.d.
Številka: 090-27/2020
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Osebni podatek
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje fotokopije sklepa preiskovalne komisije o dopolnitvi Sklepa o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj in zahtevek R 2974/2019, v katerem naj bi bili vidni vsi podatki od izposoje. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ razpolaga z  zahtevkom R 2974/2019, da pa vsebuje varovane osebne podatke, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in organu naložil, da prosilcu posreduje zahtevan dokument, na način, da v dokumentih prekrije varovane osebne podatke. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca zavrnil, ker organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-27/2020/4

Datum: 13. 2. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 251. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi , (v nadaljevanju prosilec), z dne 28. 1. 2020, zoper odločbo Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d., Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), brez številke, z dne 13. 1. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 28. 1. 2020 zoper odločbo Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d. z dne 13. 1. 2020 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati kopijo zahtevka R 2974/2019, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek za besedilom »vnesel uporabnik« in na koncu zahtevka.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilca z dne 28. 1. 2020 zavrne, in sicer glede prekritih osebnih podatkov ter glede posredovanja fotokopije sklepa preiskovalne komisije o dopolnitvi Sklepa o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj, ki je bil osnova za odobritev vpogleda v arhivsko enoto, z bar kodo 4008 z dne 3. 10. 2019.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 10. 12. 2019 od organa zahteval posredovanje fotokopije sklepa preiskovalne komisije o dopolnitvi Sklepa o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj, ki je bil osnova za odobritev vpogleda v arhivsko enoto, z bar kodo 4008 z dne 3. 10. 2019, in zahtevka R 2974/2019, v katerem naj bi bili vidni vsi podatki od izposoje.

 

Zahtevo prosilca je organ v celoti zavrnil z odločbo brez številke, z dne 13. 1. 2020. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da zahtevane informacije ne spadajo v delovno področje organa, zato organ z njimi ne razpolaga, kar pomeni, da zahtevani dokumenti ne izpolnjujejo kriterijev za opredelitev informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Organ je pojasnil, da preiskovalni komisiji posreduje dokumentacijo, na podlagi prejetih zahtev za dostavo dokumentacije, vezane na akt o odreditvi parlamentarne preiskave in sklepe o dopolnitvi Sklepa o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj in z njimi določen obseg kroga dokumentov. Omenjene zahteve za dostavo dokumentacije predstavljajo podlago, na kateri mora organ posredovati zahtevane informacije oziroma omogočiti Preiskovalni komisiji vpoglede v zahtevane informacije.

 

Dne 28. 1. 2020 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa brez številke, z dne 13. 1. 2020 in navedel, da izpodbija izdano odločbo v celoti, iz vseh pritožbenih razlogov. Prosilec je navedel, da organ v izpodbijani odločbi ni določno navedel dokumentov, na katere se nanaša zavrnilni del izreka odločbe, saj sta bila zahtevana dva dokumenta, in sicer dokument (sklep) preiskovalne komisije in interni dokument organa (zahtevek R 2974/2019). Prosilec meni, da je odločba v celoti nepravilna in nezakonita, ker vse zahtevane informacije izvirajo iz delovnega področja organa, saj je organ na podlagi ZUKSB pristojen za izvajanje nalog, ki so nanj prenesene s tem zakonom. Prosilec je navedel, da je nesporno dejstvo, da je bila Factor banka d. d. Ljubljana, dne 19. februarja 2016, po odvzemu dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, pripojena organu s presečnim datumom 1. januarja 2016. S pripojitvijo je organ prevzel celotni arhiv Factor banke, zato je stališče, da nadzor in rokovanje z arhivom ne sodi v delovno področje organa, popolnoma zmotno. Prosilec je navedel, da je organ v odzivu na prvo zahtevo z dne 9. 11. 2019 zapisal diametralno drugače, in sicer da informacije izvirajo iz delovnega področja organa, da organ z njimi razpolaga, in sicer na način, da obstaja evidenca vpogledov v konkretne kreditne mape. V odgovoru na zahtevo prosilca z dne 9. 11. 2019 je organ navedel, da je od družbe Microcop, ki za organ opravlja storitve arhiviranja, pridobil izjavo, da je bila v obdobju od 17. 6. 2019 do prejema predmetne zahteve, kreditna mapa posredovana organu, in sicer osebi, ki skrbi za arhiv, ta pa jo je predala v OE Skladnost poslovanja. Glede na navedeno prosilec meni, da organ razpolaga z vsemi zahtevanimi informacijami oziroma dokumenti, v katerih so informacije o zakonski podlagi, na podlagi katere je bil Preiskovalni komisiji (članu ali strokovnemu sodelavcu) omogočen vpogled pri organu v kreditne mape Factor banke, glede kreditov, ki jih je pri banki najelo podjetje ARKSI d. o. o. Glede na navedeno gre za informacije, ki so nastale v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma dejavnostjo organa in se tudi nahajajo pri organu v materializirani obliki, saj lahko organ v primeru zahteve, samo na ta način opraviči vpogled v navedeno dokumentacijo. Glede na to, da je organ v svojem odgovoru navedel, da je Preiskovalna komisija na podlagi akta o odreditvi parlamentarne komisije sprejela sklep o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj in sklepe o dopolnitvi Sklepa o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejan in tako z njimi dodatno določila krog dokumentov, ki jih bo preučila znotraj parlamentarne preiskave, prosilec upravičeno sklepa, da z njimi tudi razpolaga in da je bil vpogled narejen ravno na podlagi teh dokumentov. Prosilec je še navedel svoje stališče glede upravičenosti vpogleda v navedeno dokumentacijo s strani Preiskovalne komisije oz. organa. Kljub temu, da je zahteval dostop do kopije dokumenta Preiskovalne komisije, bi mu moral organ posredovati vse informacije, s katerimi bi organ opravičil vpogled v navedeno dokumentacijo, saj je vpogled nedvomno bil izveden. Najmanj, kar bi moral organ še vedno imeti in prosilcu posredovati, pa je zahtevek R 2974/2019. Na podlagi vsega navedenega prosilec zahteva, da organ svojo odločitev spremeni tako, da mu posreduje podatke, s katerimi bi opravičil vpogled v arhivsko enoto z bar kodo 4008 z dne 3. 10. 2019 in zahtevek R 2974/2019, v katerem naj bi bili vidni vsi podatki o zakonski osnovi, na podlagi katere je bil opravljen vpogled v arhivsko gradivo pri organu.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom z dne 4. 2. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu z dne 4. 2. 2020, je organ pojasnil, da je prosilec v skladu s prejšnjo zahtevo, ki ni predmet te pritožbe, že pridobil dokument, iz katerega je razvidno pojasnilo, da je oseba, zaposlena pri organu, naročila gradivo iz arhiva na dan 3. 10. 2019. Zahtevek R 2974/2019 obstaja le v računalniškem sistemu, preko katerega sodelavci v podpori naročajo arhivsko gradivo. Zahteva prosilca, ki se nanaša na posredovanje sklepa Preiskovalne komisije o dopolnitvi Sklepa o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj, je bila zavrnjena, ker organ tega sklepa nima oziroma ga ni prejel. Sklep Preiskovalne komisije o dopolnitvi Sklepa o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj je dokument, s katerim razpolaga le Preiskovalna komisija in na podlagi katere so bile na organ naslovljene zahteve za dostavo dokumentacije. Te zahteve predstavljajo podlago na kateri mora organ posredovati dokumentacijo, pojasnila oziroma omogočiti vpogled preiskovalni komisiji. Organ je še pojasnil, da Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank - ZUKSB (Uradni list RS, št. 105/12, s spremembami in dopolnitvami) v 7. odstavku 11. člena določa, da organ pri ravnanju s kreditnimi mapami zavezujejo določbe zakona, ki urejajo bančništvo, o varovanju zaupnih podatkov. Zakon o bančništvu -Zban-2 (Uradni list RS, št. 25/15, s spremembami in dopolnitvami) v 125. členu določa, da so zaupni podatki vsi podatki, dejstva in okoliščine o posamezni stranki, s katerimi razpolaga banka. V 126. členu Zban-2 je določeno, da je banka dolžna varovati zaupne podatke, ne glede na način, na katerega je te podatke pridobila. Tretji odstavek 126. člena Zban-2 našteva izjeme od varovanja zaupnih podatkov, na podlagi katerih se omogoči dostop do zaupnih podatkov. Med te izjeme Zban-2 v točki 4a., tretjega odstavka 126. člena določa izjemo, ki omogoča posredovanje zaupnih podatkov, če te podatke pisno zahteva Preiskovalna komisija, kadar v skladu z zakonom, ki ureja parlamentarno preiskavo, izvaja preiskavo. Organ prosilcu prav tako ni dolžan izrecno razlagati pravne podlage, na osnovi katere je bil opravljen vpogled v predmetno (ali katero koli drugo) kreditno mapo, ne glede na to, ali gre za kreditno mapo, ki jo je organ pridobil s pripojitvijo bank, ali pa na podlagi prenosa slabih terjatev bank. Prosilcu organ tudi ni dolžan razlagati namena naročila kreditne mape iz arhiva, ki ga je na podlagi Zahteve za dostavo dokumentacije Preiskovalni komisiji z dne 11. 6. 2019, na poziv OE Skladnosti poslovanja, opravila OE Podpora upravljanju terjatev. Organ je še navedel, da posredovana dokumentacija predstavlja poslovno skrivnost.

 

IP je dne 11. 2. 2020, z namenom ugotovitve dejanskega stanja, pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP. Kot izhaja iz zapisnika o ogledu in camera št. 090-27/2020/3 z dne 10. 2. 2020, je organ pojasnil, da od Preiskovalne komisije prejme le posamezne zahteve za dostavo dokumentacije Preiskovalni komisiji, kar predstavlja za organ zadostno pravno podlago, na podlagi katere mora organ posredovati dokumente, pojasnila oz. omogočiti vpoglede Preiskovalni komisiji. Organ je ponovno pojasnil in z eno izmed zahtev, ki jo je organ prejel v podobni zadevi, izkazal, da sklep preiskovalne komisije o dopolnitvi Sklepa o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj, sprejema Preiskovalna komisija, kot eno izmed pravnih podlag, za pripravo zahteve za posredovanje dokumentacije. Glede zahtevka R 2974/2019, v katerem naj bi bili vidni vsi podatki od izposoje , je organ pojasnil, da je prosilcu že posredoval Izpis iz  Microcop-a, iz katerega je razvidno kdo je v zahtevanem obdobju dostopal do kreditne mape z bar kodo 4008, iz katerega je razvidna tudi  številka zahtevka R 2974/2019, ki se generira z vnosom zahtevka v sistem podjetja Microcop. Organ je IP na zapisnik predložil zahtevek R 2974/2019, s katerim je od podjetja Microcop pridobil zgoraj navedeni izpis.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da je predmet zahteve in pritožbe prosilca dostop do fotokopije sklepa preiskovalne komisije o dopolnitvi Sklepa o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj, ki je bil osnova za odobritev vpogleda v arhivsko enoto, z bar kodo 4008 z dne 3. 10. 2019, in zahtevka R 2974/2019, v katerem naj bi bili vidni vsi podatki od izposoje.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri informacijah, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 10. 12. 2019, izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo.

 

Upoštevaje predhodno navedeno in na podlagi ugotovitev na Ogledu in camera z dne 11. 2. 2020  je IP ugotovil, da organ razpolaga z zahtevkom R 2974/2019. Navedeni zahtevek se generira z vnosom zahtevka v sistem podjetja Microcop, ki za organ opravlja storitve arhiviranja in na podlagi katerega je podjetje Microcop pripravilo izpis, kdo je v zahtevanem obdobju dostopal do kreditne mape z bar kodo 4008, ki je bil prosilcu že posredovan v odgovoru organa z dne 6. 12. 2019 (odgovor na zahtevo prosilca z dne 9. 11. 20219) in iz katerega so razvidni vsi podatki od izposoje.

 

Ker je IP ugotovil, da zahtevek R 2974/2019 ustreza zahtevi prosilca in da izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do zahtevka R 2974/2019 dopusten, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a člena ZDIJZ.

 

S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov)[1]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

 

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

 

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

 

IP ugotavlja, da je v zahtevku R 2974/2019 navedeno ime in priimek zaposlenega pri organu, ki pomeni osebni podatek po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, za katero pa IP ni našel pravne podlage, ki bi dopuščala razkritje javnosti skladno s 6. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov.

 

Nadalje IP pojasnjuje, da skladno z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg-B in 19/15) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H in 17/15) kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti imena in priimka družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen.

 

IP je po pregledu spletne strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, ki je pristojna za zagotavljanje javnih in drugih podatkov o poslovnih subjektih v državi, ugotovil, da ta vsebuje le podatke o zakonitih zastopnikih zavezanca in članih nadzornega organa zavezanca. Glede na navedeno IP ugotavlja, da ni pravne podlage za razkritje imena in priimka osebe, ki je navedeni zahtevek izdala, saj ne gre za javnega uslužbenca, zato zanj ne velja določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so javni tudi podatki v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev.

 

Upoštevajoč navedeno ime in priimek zaposlena pri organu predstavlja varovan osebni podatek, ki po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavlja izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja. IP je ugotovil, da pravna podlaga za razkritje teh osebnih podatkov ne obstaja, posledično organ teh podatkov ne sme posredovati prosilcu.

 

Zaradi ugotovljenega obstoja varovanih osebnih podatkov v zahtevanem dokumentu, je IP v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.

 

Skladno z ugotovitvami IP, da za razkritje imena in priimka zaposlenega pri organu ni pravne podlage, mora organ te podatke na posredovanih dokumentih prekriti in prosilcu omogočiti delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ, kot to izhaja iz 1. točke  izreka te odločbe.

 

Glede zahtevanega sklepa preiskovalne komisije o dopolnitvi Sklepa o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj, ki je bil osnova za odobritev vpogleda v arhivsko enoto, z bar kodo 4008 z dne 3. 10. 2019, je IP ugotovil, da organ z njim ne razpolaga. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne in skladne ter podprte z ugotovitvami IP z ogleda in camera. Zahtevani sklep preiskovalne komisije o dopolnitvi Sklepa o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj, sprejema Preiskovalna komisija, kot eno izmed pravnih podlag, za pripravo zahteve za posredovanje dokumentacije, kar izhaja tudi iz same zahteve za dostavo dokumentacije Preiskovalni komisiji. Glede na navedeno zahtevani dokument ne sodi v delovno področje organa, prav tako organ ne prejme kopije omenjenega sklepa, saj ga za samo izvršitev zahteve ne potrebuje. Ker iz zgoraj navedene definicije informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ izhaja, da so zavezanci dolžni posredovati le informacije, s katerimi razpolagajo, pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumentom ne razpolaga. IP ob tem še pojasnjuje, da lahko prosilec, vloži zahtevo za dostop do zahtevanega sklepa preiskovalne komisije o dopolnitvi Sklepa o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj pri drugem organu, in sicer Državnem zboru, kjer Preiskovalna komisije o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja DUTB  deluje.

 

Glede ostalih pritožbenih navedb IP pojasnjuje, da se do njih ni opredelil, saj so za ta postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP. V postopku po ZDIJZ je relevantno le dejstvo, ali organ razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvajajo drugi organi.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je organ na prvi stopnji zmotno ugotovil dejstva in napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP odločbo prve stopnje delno odpravil in sam rešil zadevo tako, da je prosilcu omogočil dostop do zahtevanega dokumenta na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Pritožbo prosilca je v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke in dokument, s katerim organ ne razpolaga, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 


[1] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.