Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 22.09.2015
Naslov: Prosilec - DRI Upravljanje investicij d.o.o.
Številka: 0902-23/2014
Kategorija: Ali gre za delovno področje organa?, Ali je organ zavezanec?
Status: Delno odobreno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval številke dokumente v zvezi z drugim tirom železniške proge na odseku Divača-Koper in v zvezi z dejavnostmi in investicijami organa v železniško progo Pragersko-Hodoš. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z navedbo, da je organ poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava na podlagi 1.a člena ZDIJZ, zahtevane informacije pa ne sodijo med informacije javnega značaja na podlagi 4.a člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ nosilec javnega pooblastila in izvajalec javne službe v skladu s 1. členom ZDIJZ, zato se zanj v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil ali javne službe, uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo dostop do informacij za organe. IP je zato organu naložil posredovanje tistih dokumentov, ki se nanašajo na izvajanje javnih pooblastil in javne službe.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 0902-23/2014/19

Datum: 22. 9. 2015

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 219. člena, prvega in tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec) zoper zavrnilno odločitev družbe DRI upravljanje investicij, d. o. o., Kotnikova 40, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 114-4/14-Z z dne 12. 11. 2014 v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

 

D E L N O    O D L O Č B O:

 

 

1. Pritožbi prosilca z dne 27. 11. 2014 se delno ugodi in se odločitev DRI upravljanje investicij, d. o. o. št. 114-4/14-Z z dne 12. 11. 2014 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati elektronski kopijo Predinvesticijske zasnove »Nova železniška proga Divača – Koper; na odseku Divača – Črni Kal in na odseku Črni Kal – Koper« z julija 2010, na način, da v dokumentu prekrije:

- imena, priimke, strokovne nazive in izobrazbo sodelavcev izdelovalca dokumenta na strani i,

- ime, priimek in izobrazbo vodje projekta na strani i,

- strokovni naziv pred imenom direktorja na strani i in ii.

 

2. Pritožba prosilca se v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do dokumentov iz točke A - 7 in 8 in točke B 9 – 16, ter v delu, v katerem mora organ prekriti osebne podatke v skladu s 1. točko izreka te odločbe, zavrne kot neutemeljena.

 

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 3. 11. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, in sicer je želel pridobiti odgovore na vprašanja glede izgradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper in glede rekonstrukcije in nadgradnje železniške proge Pragersko-Hodoš.

V zvezi drugim tirom železniške proge na odseku Divača-Koper, je želel, da mu organ odgovori na naslednja vprašanja (A):

1. Koliko sredstev je organ pridobil za izgradnjo drugega tira železniške proge na odseku Divača-Koper. Iz katerih virov so bila ta sredstva pridobljena in koliko jih je organ do sedaj že porabil. Glede zadnjega ga zanima še, kdaj so bila izvedena plačila, komu so bila izvedena, višina izvedenih plačil in namen izvedenih plačil.

2. Kakšen je organov izračun višine vseh predvidenih stroškov izgradnje drugega tira na odseku Divača-Koper?

3. Kakšna je organova trenutna ocena višine vseh predvidenih stroškov izgradnje drugega tira?

4. Organ naj predloži analizo stroškov in koristi (cost-benefit analysis) oziroma analizo donosnosti investicije (investment-yield analysis), ki je bila izvedena v okviru raziskave smotrnosti izgradnje drugega tira. Ali je bil opravljen izračun stroškov financiranja z oziroma na roke odplačevanja kreditov?

5. Ali je bila izvedena temeljita raziskava geoloških značilnosti terena na mestih, kjer je predvideno vrtanje predorov T1 in T2? Če je bila raziskava izvedena, in sicer z javnimi sredstvi, prosi za javno objavo njenih rezultatov.

6. Če takšna raziskava s horizontalnim vrtanjem v plasti ni bila izvedena, ali je načrtovana pred morebitnim dejanskim prebijanjem plasti pri gradnji tunelov?

7. V zvezi s prosilčevo primerjavo možnih novih železniških povezav z Luko Koper, v kateri primerja parametre izgradnje drugega tira na odseku Koper-Divača s progo Koper-Trst (), prosilca zanima, ali organ po pregledu dokumenta še vedno ocenjuje, da je predvideni tir v kateremkoli oziru boljša ali ugodnejša izbira od druge predlagane povezave, in sicer glede na zagotavljanje potrebne višine sredstev EU in glede na izpolnjevanje smernic in ciljev TEN-T in CEF. Prosilec želi, da organ navede razloge, na katerih utemeljuje svoje odgovore.

8. Ali organ ocenjuje statistične podatke, meritve, razlage, pripombe in zaključke, navedene v 55 parametrih v 7. točki navedenega dokumenta za kakorkoli napačne ali sporne. V primeru, da je temu tako, naj organ identificira posamezne sporne parametre/meritve (po točkah dokumenta) in predstavi svoje izračune oz. zaključke ali argumente.

 

V zvezi z dejavnostmi in investicijami organa v železniško progo Pragersko-Hodoš (rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja železniške proge Pragersko-Hodoš za hitrosti do 160 km/h), prosilca zanima še (B):

9. Koliko sredstev je organ pridobil za rekonstrukcijo in nadgradnjo proge Pragersko-Hodoš? Iz katerih virov so bila pridobljena ta sredstva (RS, EU itd.) in koliko jih je organ do sedaj že porabil? Zlasti, kdaj so bila izvedena plačila, komu so bila izvedena, višina izvedenih plačil in namen izvedenih plačil.

10. S čim (poleg želje po pridobitvi dodatnih sredstev EU) organ utemeljuje odstranitev obstoječe proge v celoti, ko pa bi nameravano podvojitev tirov z manjšimi stroški lahko dosegli s preprosto položitvijo novega tira vzporedno z že obstoječim, zgrajenim leta 1860?

11. Organ naj razloži slabo izvedena dela pri gradnji nove proge (samo v dveh letih po izgradnji je nova proga Pragersko-Hodoš propadla do te mere, da omogoča najvišjo hitrost zgolj 80 km/h (v nasprotju z obljubljenimi 160 km/h), na nekaterih mestih pa celo znatno manj?

12. S čim organ utemeljuje svoje prepričanje, da bo tako nekakovostna proga kadarkoli omogočala hitrosti do 160 km/h?

13. Zakaj je organ med izvajanjem del na projektu železniške proge Pragersko-Hodoš dovolil nezakonito odlaganje onesnaženega gramoza na način, ki povzroča onesnaženje podtalnice?

14. Kakšna je organova trenutna ocena višine vseh predvidenih stroškov »nadgradnje« železniške proge Pragersko-Hodoš?

15. Organ naj predloži analizo stroškov in koristi oz. analizo donosa investicije, izvedeno v okviru raziskave smotrnosti investicij v progo Pragersko-Hodoš.

16. Ali je bil opravljen izračun stroškov financiranja z oziroma na roke odplačevanja kreditov?

 

Organ je o zahtevi odločil z dopisom št. 114-4/14-Z z dne 12. 11. 2014, v katerem je navedel, da je družba DRI d. o. o. zavezana za dostop do informacij javnega značaja na podlagi 1.a člena ZDIJZ in je kot takšna zavezanec za dostop do informacij javnega značaja iz 4.a člena omenjenega zakona, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bila družba pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Upoštevaje navedeno, se prosilčeva zahteva ne nanaša na dokumente iz 4.a člena v povezavi z določbo 1.a člena ZDIJZ, zato ne predstavlja informacije javnega značaja, posledično je bilo treba zahtevo prosilca zavrniti.

 

Prosilec se je zoper odločitev organa pritožil dne 27. 11. 2014 in navedel, da meni, da ravno iz 4.a člena ZDIJZ izhaja, da so zahtevane informacije, informacije javnega značaja.

 

IP je s pozivom št. 0902-23/2014/2 z dne 31. 12. 2014 organ pozval, da mu posreduje vso dokumentacijo, ki se nanaša na predmetno zahtevo.

 

Organ je z dopisom št. 114-8/14-Z z dne 8. 1. 2015 ponovno pojasnil, da je kot gospodarska družba pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, zavezanec za dostop do informacij javnega značaja na podlagi 1.a člena ZDIJZ in s tem zavezanec za informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ. Tudi iz registra zavezancev za informacije javnega značaja pri AJPES, je kot pravna podlaga, na podlagi katere je organ zavezanec, navedena 2. alineja prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ. Organ zato navaja, da ni zavezanec za informacije, ki jih je v konkretni zahtevi navedel prosilec. Ne glede na navedeno pa je dodal določena pojasnila, in sicer v zvezi z drugim tirom železniške proge na odseku Trst – Divača, organ ne pridobiva sredstev za izgradnjo drugega tira, ampak po sklenjeni pogodbi z investitorjem Ministrstvom za promet, organ opravlja naloge vodenja te investicije. Posledično organ ni pridobil nobenih sredstev za izgradnjo drugega tira in ne more odgovoriti na vprašanja o virih, o porabi, o času izvajanja plačil (ki jih organ niti ne izvaja), višini in namenu teh. V zvezi z vprašanjem, kakšen je izračun organa, kot tudi trenutna ocena višine vseh predvidenih stroškov investicije in v zvezi z zahtevo, da organ predloži analizo stroškov in koristi oz. analizo donosnosti investicije, organ pojasnjuje, da je sicer pripravil predlog investicijskega programa za izgradnjo drugega tira na odseku Divača – Koper, ki vsebuje tudi oceno vrednosti, vendar gre za predlog, za neuradno delovno gradivo, ki je bilo posredovano naročniku in bo v nadaljevanju predmet obravnave na posebni naročnikovi komisiji. Ta informacija predstavlja izjemo na podlagi 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Za investicijo pa je izdelana in potrjena Predinvesticijska zasnova, ki jo je izdelal Prometni inštitut Ljubljana v juliju 2010 in jo je dne 14. 10. 2010 potrdila komisija Ministrstva za promet in tudi minister. Glede rezultatov raziskav geoloških značilnosti terena na mestih, kjer je predvideno vrtanje predorov T1 in T2, organ pojasnjuje, da je bila izvedena temeljita raziskava geoloških značilnosti terena, kjer je predvideno vrtanje predorov T1 in T2. Uporabljene so vertikalne vrtine in sondažni izkopi, v fazi gradnje pa so predvidene horizontalne vrtine v čelu predora (predvrtavanje). Horizontalne vrtine se predvidoma ne uporabljajo kot raziskovalne geološke vrtine, kar posebej velja za daljše predore. Izsledki raziskav so razvidni iz Geološko geotehničnega elaborata faze PGD za II. tir Divača – Koper za odsek Divača – Črni Kal, ki ga je izdelal ZRMK v januarju 2012. Navedeni elaborat je sestavni del projekta faze PGD in vsebuje 14 rednikov. Elaborat je naročil in plačal naročnik. Organ še pojasnjuje, da v zvezi z dokumentom ne obstaja noben dokument, ki bi prikazal primerjavo med projektom, ki je na podlagi sprejetega prostorskega načrta izdelan na nivoju PGD in predlogom prosilca, niti dokument, ki bi ocenjeval izdelek prosilca.

 

V zvezi z zahtevanimi informacijami, ki se nanašajo na rekonstrukcijo, elektrifikacijo in nadgradnjo železniške proge Pragersko – Hodoš, organ pojasnjuje, da je na omenjenem železniškem projektu organ (takrat še DDC svetovanje inženiring d. o. o.), skupaj s partnerjem Slovenske železnice d. o. o. pridobil dela na javnem razpisu za naročnika RS, Ministrstvo za promet, Direkcijo RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, s pogodbo DRI št. 349/2010 z dne 29. 7. 2010. Predmet te pogodbe je »Izvajanje inženirskih storitev pri izvedbi projekta elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge Pragersko – Hodoš«. Iz navedenega izhaja, da organ ne pridobiva sredstev za izgradnjo tega projekta, ampak po sklenjeni pogodbi z naročnikom opravlja inženirske storitve Posledično organ ni pridobil nobenih sredstev za izgradnjo in ne more odgovoriti na vprašanja o virih, o porabi, o času izvajanja plačil, višini in namenu teh, kot tudi ne o stroškovni upravičenosti odstranitve proge v celoti. Glede kakovosti izvedene nove proge pojasnjuje, da so dela, ki jih nadzira organ s partnerjem, opravljena kakovostno. Kakovost del je bila preverjena tudi na nekaj že izvedenih tehničnih pregledih, kjer ni ugotovljenih večjih napak ali pomanjkljivosti. Glede zahteve, da organ predloži analizo stroškov in koristi oz. analizo o donosnosti investicije in o tem, ali je bil opravljen izračun stroškov financiranja, organ pojasnjuje, da na tem projektu po sklenjeni pogodbi opravlja inženirske storitve, zato teh informacij nima. Na vprašanji, zakaj je organ med izvajanjem del dovolil nezakonito odlaganje onesnaženega gramoza in o tem, kakšna je organova trenutna ocena višine vseh predvidenih stroškov investicije, organ pojasnjuje, da na projektu »Nadgradnja železniške proge Pragersko – Hodoš« ne izvaja nobenih aktivnosti, zato teh informacij nima. Glede na navedeno organ ugotavlja, da zahtevane informacije ne ustrezajo 4.a členu ZDIJZ, zato organ ni zavezanec za posredovanje zahtevanih informacij. Organ ugotavlja tudi, da prosilec zahteva določena pojasnila v zvezi z investicijami in ne dokumentacije. Na podlagi navedenega organ IP ni bil pripravljen odstopiti dokumentacije.

 

IP je s ponovnim pozivom št. 0902-23/2014/6 z dne 25. 2. 2015, organ pozval, da mu posreduje vso dokumentacijo, ki se nanaša na predmetno zahtevo.

 

Organ je IP z dopisom št. 114-3/15-Z z dne 26. 2. 2015 posredoval del dokumentacije, hkrati z določenimi pojasnili. V zvezi z zahtevanimi informacijami, ki se nanašajo na drugi tir železniške proge na odseku Trst – Divača, je organ pojasnil, da iz Izvedbene pogodbe med Republiko Slovenijo kot naročnikom in organom, kot izvajalcem, iz 2.5 točke izhaja, da organ organizira in vodi določeno nalogo, kar pomeni, da mora storiti vse, kar je potrebno, da se ta naloga izvrši s sklenitvijo ustrezne pogodbe naročnika s tretjo osebo. Naloge se poravnavajo neposredno iz državnega proračuna, storitve organiziranja in vodenja teh nalog pa se poravnava s plačilom organu za opravljanje naročila po tej pogodbi. Kot investitor nastopa Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, ki vodi vse postopke izbire izvajalca, sklepa pogodbe z izbranimi izvajalci in izvaja plačila neposredno iz proračuna. V 3. 2. 1 točki pogodbe je tudi določeno, da organ nima pooblastila naročnika pri sklepanju pogodb ali drugih pravnih poslov s tretjimi osebami. Pogodbe s tretjimi osebami sklene v imenu in na račun Republike Slovenije ministrstvo.

 

Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja in vpogleda v zahtevano dokumentacijo je IP dne 4. 6. 2015 v prostorih organa opravil ogled in camera, pri čemer je organ ponovno pojasnil, da glede tč. 1 zahteve, je investitor v železniško progo država, ministrstvo za infrastrukturo. Organ je pojasnil, da dokumentov v zvezi s tem, iz katerih virov se financira izgradnja, nima. Organ razpolaga z računi, ki jih je sam izstavil ministrstvu za svoje storitve ter z nekaterimi računi, ki jih prejme v vednost od različnih izvajalcev. Organ se je zavezal te račune posredovati IP. Glede 2. in 3. tč. zahteve je organ pojasnil, da odgovor na ti vprašanji izhaja iz Predloga investicijskega programa za novo železniško progo Divača Koper iz oktobra 2013 in Študije izvedljivosti iz decembra 2014, pri čemer se organ sklicuje na svoje prehodne navedbe, iz katerih izhaja, da je dokument neuradno delovno gradivo, oba dokumenta sta še v nastajanju in se spreminjata. Glede 4. tč. zahteve je organ pojasnil, da razpolaga s Predinvesticijsko zasnovo, kjer je prva groba analiza stroškov in koristi. Glede 5. in 6. tč. zahteve je organ pojasnil, da z dokumenti razpolaga (geološko geotehnični elaborat). Drugih dokumentov glede raziskav geoloških značilnosti organ nima. Glede 7. in 8. točke je organ pojasnil, da ne obstaja noben dokument glede zahteve prosilca, saj takega dokumenta ni organ nikoli ustvaril. Glede drugega dela zahteve prosilca je organ pojasnil, da teh nalog ni izvajal po pooblastilu države, temveč je delo pridobil na javnem razpisu, na katerega se je lahko prijavil kdorkoli. Organ z dokumenti glede železniške proge Pragersko-Hodoš ne razpolaga, razpolaga le s pogodbo, ki jo je IP že posredoval. Prav tako ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja prosilca.

 

IP je po skrbem pregledu zadeve ugotovil, da organ z zahtevo prosilca ni seznanil stranskih udeležencev, zato je IP z dopisoma št. 0902-23/2014/15 in 0902-23/2014/16 z dne 10. 6. 2015, stranska udeleženca (Gradbeni inštitut ZRMK d. o. o. in Prometni institut Ljubljana d. o. o.) pozval, da prijavita stransko udeležbo v postopku ter podata pisno izjavo, zlasti glede tega, ali zahtevana dokumentacija predstavlja katero izmed izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

 

Gradbeni inštitut ZRMK d. o. o., je po pooblaščencu Odvetniški družbi Neffat, dne 16. 6. 2015 IP sporočil, da priglaša stransko udeležbo v predmetnem postopku ter hkrati sporoča, da Geološko geotehnični elaborat faze PGD za II. tir Divača – Koper za odsek Divača – Črni Kal, izdelan v januarju 2012 pod št. GG.2003353/11, ne predstavlja izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja.

 

Prometni institut Ljubljana d. o. o. je z dopisom, ki ga je IP prejel dne 22. 6. 2015, priglasil stransko udeležbo v predmetnem postopku. Hkrati je navedel, da dokument Predinvesticijska zasnova »Nova železniška proga Divača-Koper, na odseku Divača-Črni Kal in na odseku Črni Kal-Koper« ne predstavlja nobene od izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja določenih v 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V predmetni zadevi je primarno sporno, ali je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja le na podlagi prvega odstavka 1.a člena ZDIJZ (kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava) ali je zavezan tudi na podlagi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ (kot nosilec javnega pooblastila in kot izvajalec javne službe). IP je ugotovil, da je organ zavezanec na obeh pravnih podlagah, ne glede na to, da je v RZIJZ (registru zavezancev za informacije javnega značaja v AJPES) vpisan le kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ je namreč zavezan, ker je izvajalec javne službe vodenja investicij v javno železniško infrastrukturo in nosilec javnega pooblastila v tej zvezi.

 

ZDIJZ v petem odstavku 3.a člena vzpostavlja zakonsko (sicer izpodbojno) domnevo, da je pravna oseba, ki je vpisana v RZIJZ, zavezanec po ZDIJZ. To pa ne pomeni, da velja tudi obratna domneva – torej, če organ ni vpisan v RZIJZ ali je vpisan le kot zavezanec na podlagi 1.a člena ZDIJZ, to ne pomeni, da ni zavezanec po ZDIJZ oziroma ni zavezanec tudi na podlagi 1. člena ZDIJZ.

 

ZDIJZ v 1. členu določa, da so organi zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Glede na to, da ZDIJZ ne določa kriterijev za opredelitev pojma osebe javnega prava sta teorija in predvsem sodna praksa razvili jasne kriterije, po katerih se presoja, ali je določen subjekt oseba javnega ali zasebnega prava (npr. sodbe Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 638/2008 z dne 20. 5. 2009, št. II U 65/2009 z dne 8. 6. 2011 in št. I Up 1126/2006-2 z dne 12. 9. 2007 ter sodbe Upravnega sodišča RS št. 167/2006-16 z dne 11. 5. 2006, sodba št. I U 1821/2009 z dne 24. 11. 2010 in št. III U 523/2010 z dne 23. 5. 2011). Razvrstitev je odvisna od celote značilnosti in razmerij pravnega subjekta, pri čemer pravnoorganizacijska oblika (npr. družba z omejeno odgovornostjo) še zdaleč ni edini (predvsem pa ne odločujoč) element za presojo. Iz citiranih sodb izhaja, da so temeljni elementi, pomembni za identifikacijo oseb javnega prava: 1. način ustanovitve (javnopravni akt), 2. namen delovanja (zasledovanje javnih ciljev), 3. izvajanje javnih nalog (v javnem interesu), 4. odgovornost za obveznosti (s strani države in državi), 5. prevladujoča vloga države v organih upravljanja (ne le kot delničarke, ampak tudi kot oblastnega organa), 6. narava funkcij oziroma delovanja (javnopravna narava) in 7. način financiranja (javna sredstva). Ni treba, da so elementi izpolnjeni kumulativno, zadošča že, da so izkazani v pretežnem delu in kažejo na dovolj veliko koncentracijo javnopravnih značilnosti zavezanca[1].

 

V skladu s prvim odstavkom 13.a člena Zakona o železniškem prometu (Ur. l. RS, št. 11/11 – UPB in 63/13, v nadaljevanju ZZelP) vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo iz petega odstavka 13. člena v imenu in za račun Republike Slovenije izvaja gospodarska družba, ki opravlja dejavnost vodenja investicij in jo določi Vlada Republike Slovenije. Edini ustanovitelj in družbenik te družbe je Republika Slovenija. Poslovni delež družbe se ne more deliti ali prenesti na drugo osebo (prvi odstavek 13.a člena ZZelP). Na tej podlagi je Vlada RS s sklepom št. 01406-3/2011/2 z dne 21. 4. 2011 za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo določila organ. Po izrecni določbi drugega odstavka 13.a člena organ vzpostavi in vodi informacijski sistem vodenja investicij v javno železniško infrastrukturo, ki vsebuje podatke in dokumentacijo o vseh fazah investicij, pri tem pa mora ministrstvu zagotoviti možnost neposrednega vpogleda v stanje investicij in dokumentacijo, ki se vodi v okviru informacijskega sistema (vsebino in način vodenja informacijskega sistema v skladu s tretjim odstavkom tega člena natančneje določi minister).

 

Akt o ustanovitvi organa z dne 8. 11. 2012 v 4. člena določa, da je organ ustanovljen z namenom, da kot notranji izvajalec za državo, njene organe in pravne osebe javnega prava opravlja storitve investicijskega inženiringa, vodenja investicij v javno infrastrukturo in druge storitve. Opravlja lahko tudi pridobitno dejavnost in nastopa na trgu s ciljem ustvarjanja dobička, vendar pri tem ne sme opravljati pretežnega oziroma bistvenega dela svoje dejavnosti. V skladu z izrecno določbo tretjega odstavka 14. člena Akta o ustanovitvi organa se štirje od največ šestih članov nadzornega sveta organa imenujejo na predlog ministra, pristojnega za infrastrukturo. 

 

Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS je z Aktom o ustanovitvi organ preoblikovala iz družbe DDC Svetovanje inženiring d.o.o. (v nadaljevanju: DDC), ki je bila v 100 % lasti RS, v DRI upravljanje investicij d.o.o. (torej organ, kot se imenuje sedaj) na podlagi priporočila Vlade RS iz sklepa št. 02402-8/2010/10 z dne 6. 1. 2011. Vlada je s tem sklepom izrazila jasen namen preoblikovanja organa, da bi ta postal notranji izvajalec države za izvajanje nalog vodenja investicijskih projektov na področju prometne in druge državne infrastrukture, pri čemer je upoštevala Preliminarno analizo o možnostih za preoblikovanje DDC v notranjega izvajalca države z dne 15. 11. 2010, ki jo je pripravil Inštitut za javno upravo in ga povzema Poročilo medresorske delovne skupine za izbiro oblike bodočih statusnih in organizacijskih sprememb družbe DDC svetovanje inženiring d.o.o. (v nadaljevanju: Poročilo). Kot glavni vzrok za preoblikovanje DDC medresorska skupina navaja izpad prihodkov zaradi zmanjšanja investicij na področju cestne infrastrukture, v katero je bil DDC v preteklosti pretežno strateško usmerjen. V Poročilu so povzete tudi ugotovitve revizijskega poročila Računskega sodišča RS št. 1208-2/2009/48 z dne 4. 11. 2010 o smotrnosti poslovanja pri načrtovanju razvoja javne železniške infrastrukture v obdobju od 1. 5. 2004 do 31. 5. 2009 (v nadaljevanju: revizijsko poročilo). Kot izhaja iz Poročila, je Računsko sodišče RS Ministrstvu za promet naložilo, da jasno določi naloge za vodenje, izvajanje in nadziranje razvoja javne železniške infrastrukture, pri čemer naj loči organ, ki bo pripravljal in vodil investicije v javno železniško infrastrukturo in organ, ki bo izvajal naloge priprave, sklepanja in nadziranja pogodb o javnih gospodarskih službah.

 

Javne službe lahko izvajajo pravne osebe javnega prava ali zasebnega prava. Javna služba pomeni takšno ureditev posameznih dejavnosti, da njihovo izvajanje zagotavlja država. Država mora določene dejavnosti zagotavljati kot javno službo zaradi odsotnosti delovanja tržnih mehanizmov oziroma, ker bi podvrženost tržnim zakonitostim vodila do hudih motenj v delovanju družbe, neenakomerni porazdeljenosti posameznih dobrin oziroma storitev in bi v končni posledici privedla do pojavov neenakosti ter socialne, družbene nepravičnosti. Država mora sprejeti odločitev o tem, ali se bo določena dejavnost opravljala v pravnem režimu javne službe. Ker je javna služba normativni pojav, se mora namreč vedno določiti s pravnim predpisom oziroma v slovenskem pravnem redu z zakonom, ki določi obseg javne službe, temeljne pogoje za dostop do javnih dobrin oziroma storitev, način opravljanja dejavnosti, financiranje, pogoje za prenehanje. Javne službe na področju gradnje in investicij v javno železniško infrastrukturo določa ZZelP.

 

Po izrecni določbi drugega odstavka 9. člena ZZelP je javna železniška infrastruktura grajeno javno dobro v lasti države in se uporablja na način in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi. ZZelP v 13. členu določa, da se cilji in naloge strategije razvoja železniškega prometa, investicij v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanja javne železniške infrastrukture natančneje določijo v nacionalnem programu razvoja javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program), ki ga na predlog vlade sprejme Državni zbor Republike Slovenije za obdobje najmanj petih let (prvi odstavek 13. člena). Z nacionalnim programom se v zvezi z investicijami v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanjem javne železniške infrastrukture podrobneje določijo vrstni red prednostnih nalog investicij v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanja javne železniške infrastrukture, viri sredstev za njihovo uresničitev ter dinamika in obseg uresničevanja posameznih nalog v načrtovalnem obdobju. Določitev prednostnih nalog mora temeljiti na prometno-političnih in razvojnih ciljih ob upoštevanju objektivnih prometnih, tehničnih, ekonomsko-finančnih in okolje-varstvenih merilih (drugi odstavek 13. člena). Na podlagi nacionalnega programa, na predlog ministrstva, sprejme vlada letni načrt investicij v javno železniško infrastrukturo in letni načrt vzdrževanja javne železniške infrastrukture za koledarsko leto. O uresničevanju letnega načrta poroča vlada Državnemu zboru Republike Slovenije po izteku obdobja, za katero je bil sprejet (tretji odstavek 13. člena). Letni načrt investicij javne železniške infrastrukture na predlog gospodarske družbe iz prvega odstavka 13.a člena tega zakona – torej organa - pripravi ministrstvo. V skladu s petim odstavkom 13. člena ZZelP vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo obsega zlasti:

-       pripravo, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa;

-       organiziranje in izvajanje revizij projektne dokumentacije v skladu s predpisi;

-       izdajanje soglasij povezanih s prostorskimi rešitvami in gradnjo ter izvajanjem drugih del na zemljiščih ali v bližini zemljišč, kjer je predvidena gradnja nove javne železniške infrastrukture.

 

Na podlagi izrecne določbe prvega odstavka 13.a člena ZZelP vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo iz petega odstavka 13. člena v imenu in za račun Republike Slovenije izvaja gospodarska družba, ki opravlja dejavnost vodenja investicij in jo določi Vlada Republike Slovenije. Vlada RS je s sklepom št. 01406-3/2011/2 z dne 21. 4. 2011 določila organ.

 

V skladu s 13.a členom ZZelP je edini ustanovitelj in družbenik te družbe Republika Slovenija, poslovni delež družbe pa se ne more deliti ali prenesti na drugo osebo. Ta družba na podlagi drugega odstavka 13.a člena ZZelP vzpostavi in vodi tudi informacijski sistem vodenja investicij v javno železniško infrastrukturo, ki vsebuje podatke in dokumentacijo o vseh fazah investicij, pri tem pa mora ministrstvu zagotoviti možnost neposrednega vpogleda v stanje investicij in dokumentacijo, ki se vodi v okviru informacijskega sistema, pri čemer vsebino in način vodenja informacijskega sistema natančneje določi minister.

 

Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZZelP (z naslovom »financiranje gospodarskih javnih služb in razvoja javne železniške infrastrukture«) se sredstva za investicije v javno železniško infrastrukturo in sredstva za vzdrževalna dela v javno korist zagotavljajo iz državnega proračuna, lahko pa se zagotavljajo tudi s sredstvi vlaganj domačih in tujih oseb in iz drugih virov skladno z zakonom. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu (Ur. l. RS, št. 106/10 - ZZelP-H) v prehodnih določbah predvideva, da Vlada RS družbo za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo iz 13.a člena zakona določi v treh mesecih od uveljavitve tega zakona, pri čemer družba naloge prevzame od Direkcije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona. V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZZelP-H naloge glede vodenja investicij v javno železniško infrastrukturo in izvajanja revizij projektne dokumentacije, do prevzema teh nalog s strani gospodarske družbe iz 13.a člena zakona, še naprej izvaja Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo. Ob prevzemu nalog vodenja investicij družba prevzame tudi del zaposlenih, ki na dan uveljavitve tega zakona izvaja naloge vodenja investicij. Del zaposlenih, ki na dan uveljavitve tega zakona izvaja naloge nadzora nad izvajanjem gospodarskih javnih služb, izvajanjem nadgradenj in druge naloge, ki niso neposredno povezane z vodenjem investicij, pa prevzame Ministrstvo za promet.

 

Iz vladnega gradiva k predlogu ZZelP-H izrecno izhaja, da je bil razlog za spremembe in dopolnitve zakona o železniškem prometu tudi načrtovano povečanje investicij v javno železniško infrastrukturo. Poleg tega se je pokazalo, da vodenje investicij v državnem organu (direkciji) ne bo učinkovito in da bo te naloge lažje in učinkoviteje izvajalo novo javno podjetje, ki bo prevzelo izvajanje vseh del, ki se skladno s spremembami in dopolnitvami zakona o varnosti v železniškem prometu izvajajo po postopku pridobitve gradbenega dovoljenja in po postopku vzdrževalnih del v javno korist. Glede na načrtovano večje vlaganje sredstev v javno železniško infrastrukturo je bil eden od ciljev ZZelP-H tudi zagotoviti učinkovito in transparentno vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo. Poleg tega je bilo glavno načelo sprememb zakona v delu, prenosa pristojnosti za vodenje investicij na gospodarsko družbo v lasti države transparentna poraba javnih sredstev. [2] V obrazložitvi k 3. členu ZZelP-H je predlagatelj navedel, da je predvideno, da Slovenske železnice izvajajo vzdrževanje in obnove javne železniške infrastrukture, družba za vodenje investicij pa bo izvajala vodenje investicij ter pripravo in izvedbo javnih razpisov za vodenje in izvedbo nadgradenj javne železniške infrastrukture. V obrazložitvi k 7., 8. in 14. členu ZZelP-H je predlagatelj navedel, da se ukinja Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo in prenaša naloge te direkcije na gospodarsko družbo v lasti RS, ki bo prevzela vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo. Naloge so podobne kot jih je do takrat imela direkcija, pri čemer vodenje investicij v imenu in za račun RS izvaja družba, ki je v celoti v lasti RS. Ta gospodarska družba se lahko ustanovi na novo, lahko pa te naloge prevzame že ustanovljena družba, ki je v celoti v lasti RS.

Upoštevaje teleološko in zgodovinsko razlago zakonskega prenosa nalog in pristojnosti vodenja investicij v javno železniško infrastrukturo z organa v sestavi ministrstva (Direkcija) na gospodarsko družbo v stoodstotni lasti RS, je edini logičen sklep, da je takšna gospodarska družba izvajalec javne službe vodenja investicij v javno železniško infrastrukturo (zlasti priprave, organiziranja in vodenja investicij v vseh fazah investicijskega procesa ter organiziranja in izvajanja revizij projektne dokumentacije v skladu s predpisi), ki vsebuje tudi javno pooblastilo za izdajanje soglasij povezanih s prostorskimi rešitvami in gradnjo ter izvajanjem drugih del na zemljiščih ali v bližini zemljišč, kjer je predvidena gradnja nove javne železniške infrastrukture, in javno pooblastilo, da predlaga letni načrt investicij javne železniške infrastrukture.

 

Organ na podlagi izrecne zakonske določbe (prvi odstavek 13.a člena ZZelP) deluje v imenu in za račun RS, namen prenosa pristojnosti z organa v sestavi ministrstva nanj pa je bil prav v zagotovitvi učinkovitega in transparentnega vodenja investicij v javno železniško infrastrukturo. Namen ZDIJZ je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov, zato gotovo ni bil zakonodajalčev namen, da gospodarsko družbo, pooblaščeno za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, ki je financirana iz javnih sredstev, izloči iz dometa določb ZDIJZ, ki veljajo za javni sektor v ožjem pomenu (zavezanci po 1. členu ZDIJZ). Glede na vsa dejstva in citirane pravne podlage IP ugotavlja, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja na podlagi 1. člena ZDIJZ, in sicer kot izvajalec javne službe in nosilec javnega pooblastila vodenja investicij v javno železniško infrastrukturo.

 

Vse citirane določbe ZZelP, ob ustaljeni sodni praksi, jasno povedo, da je organ, ne glede na to, da je organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo (četudi (ali zlasti, ker) je njen edini družbenik RS), izvajalec javne službe in nosilec javnega pooblastila. Organ sicer ni bil ustanovljen neposredno z javnopravnim aktom (ker je bil ustanovljen z aktom o ustanovitvi), vendar pa je bil z javnopravnim aktom (sklepom Vlade) v povezavi s prestrukturiranjem (akt o ustanovitvi, ki je določil, da je organ notranji izvajalec za državo) na podlagi zakona (prvi odstavek 13.a člena ZZelP) postavljen za izvajalca javne službe vodenja investicij v javno železniško infrastrukturo prav z namenom zasledovanja javnih ciljev v javnem interesu, pri čemer po izrecni zakonski določbi deluje v imenu in za račun države, večino članov nadzornega telesa, ki imenuje tudi poslovodstvo organa, pa predlaga država, ne le kot delničar, ampak kot oblastni organ (ministrstvo). Organ mora pretežni in bistven del svoje dejavnosti opravljati kot notranji izvajalec za državo in ne na trgu, zato se tudi v pretežnem in bistvenem delu financira iz javnih sredstev.

 

Organ v registru zavezancev res (še) ni vpisan kot zavezanec za dostop do informacij javnega značaja na podlagi 1. alineje prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ, kar pa ne pomeni, da ni zavezanec za dostop do informacij javnega značaja na podlagi 1. člena ZDIJZ. Velja namreč le zakonska domneva, da je zavezanec tisti subjekt, ki je vpisan v register zavezancev (peti odstavek 3.b člena ZDIJZ), ne pa tudi obratna domneva – da, kdor ni vpisan v register zavezancev, ni zavezanec. IP je glede na vse zgoraj navedeno ugotovil, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja kot izvajalec javne službe in nosilec javnega pooblastila na podlagi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ.

 

V nadaljevanju se je IP nato spustil v presojo, s katerimi dokumenti glede zahteve prosilca organ razpolaga in ali so navedeni dokumenti prosto dostopna informacija javnega značaja ali ne. Upoštevaje 219. člen ZUP, ki določa, da kadar se lahko odloča o kakšni zadevi po delih oziroma po posameznih zahtevkih, pa so posamezni deli oziroma zahtevki primerni za odločitev, lahko izda pristojni organ odločbo samo o teh delih oziroma zahtevkih, je IP zaradi ekonomičnosti postopka s to odločbo odločil o pritožbi prosilca v delu, ki se nanaša na točke 4, 7 in 8 (pod točko A njegove zahteve) in glede vseh točk (9.-16.) pod točko B njegove zahteve. IP namreč v trenutku izdaje te odločbe še ne razpolaga s celotno dokumentacijo, ki se navezuje na preostale točke zahteve prosilca (točka 1, 2, 3, 5 in 6 pod točko A njegove zahteve). O preostalem delu zahteve prosilca bo IP naknadno izdal še dopolnilno odločbo v skladu z 220. členom ZUP.

 

V zvezi z zahtevo prosilca v točki A - 4 (analiza stroškov in koristi oz. analiza donosnosti investicije, ki je bila izvedena v okviru raziskave smotrnosti izgradnje drugega tira), je organ pojasnil, da razpolaga z dokumentom Predinvesticijska zasnova »Nova železniška proga Divača – Koper; na odseku Divača-Črni Kal in na odseku Črni Kal-Koper« iz julija 2010, ki jo je izdelal Prometni institut Ljubljana d. o. o. Slednji je dne 22. 6. 2015 priglasil stransko udeležbo v predmetnem postopku in navedel, da zahtevani dokument ne predstavlja nobene od izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja določenih v 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. V zvezi z navedenim dokumentom ni izjeme v svojih pojasnilih in navedbah zatrjeval niti organ.

 

IP je ugotovil, da je bila odločitev organa, da prosilcu zavrne dostop do dokumenta na podlagi 4.a člena neutemeljena, saj organ z informacijo, ki jo zahteva prosilec razpolaga v obliki dokumenta, ki ga je pridobil v zvezi z izvajanjem javne službe vodenja investicij v javno železniško infrastrukturo, zato predstavlja informacijo javnega značaja po definiciji 4. člena ZDIJZ.

 

IP je po uradni dolžnosti preveril, ali v zvezi s tem dokumentom obstajajo katere od izjem od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da dokument vsebuje osebne podatke, in sicer:

 

1) osebne podatke predstavnikov naročnika dokumenta, ki na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ niso varovani, ker gre za javne uslužbence,

 

2) osebne podatke direktorja izdelovalca dokumenta, katerega ime in priimek nista varovana osebna podatka, saj gre za osebo, pooblaščeno za zastopanje, katere vpis v javni register je obvezen. Ni pa javen podatek o njenem znanstvenem nazivu; za razkritje podatka o znanstvenem nazivu direktorja izdelovalca dokumenta ne obstaja ustrezna pravna podlaga, zato mora organ ta podatek na posredovanem dokumentu prekriti,

 

3) osebne podatke sodelavcev izdelovalca dokumenta in vodje projekta (ime, priimek, izobrazba, strokovni naziv), za katere ne obstaja zakonska podlaga, ki bi dovoljevala njihovo razkritje javnosti, zato mora organ te podatke na posredovanem dokumentu prekriti.

 

V zvezi s prosilčevo zahtevo pod točko A - 7 in 8 je organ pojasnil, da ne razpolaga z nobenim dokumentom v zvezi z zahtevo prosilca iz navedenih točk, saj takih dokumentov ni nikoli ustvaril.

 

V obravnavanem primeru IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da z dokumentom o primerjavi s prosilčevim poročilom o alternativni železniški povezavi ne razpolaga, saj ga ni bil dolžan ustvariti. Organi namreč niso dolžni na podlagi zahtev fizičnih oseb pripravljati dodatnih dokumentov in opravljati raziskav, ki jih od njih terjajo tretje osebe. Prosilec v pritožbi tudi ni navedel nobenih dodatnih dejstev, ki bi vzbudile dvom v resničnost navedb organa in ki bi potrjevale obstoj tovrstnega dokumenta. IP na tem mestu tudi pojasnjuje, da izhajajoč iz 4. člena ZDIJZ, organ ni dolžan ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Organ na podlagi ZDIJZ prosilcu tudi ni dolžan dajati pojasnil glede njegovih stališč in raziskav, kot tudi ne opravljati primerjav in argumentirati svojih stališč. ZDIJZ varuje pravico posameznika zahtevati dokumente, ki že obstajajo, ne pa tudi pravice do pojasnil, odgovorov in dodatnih raziskav. Organ z dokumenti, iz katerih bi izhajali podatki na način, kot bi se z njimi želel seznaniti prosilec v navedenih točkah, ne razpolaga, prav tako pa ga ni dolžan na zahtevo prosilca ustvariti, zato pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi.

 

V B delu zahteve (točke 9-16) IP ugotavlja, da se zahteva prosilca v tem delu ne nanaša na dokumente, ki bi jih organ pridobil v zvezi z izvajanjem javne službe vodenja investicij v javno železniško infrastrukturo, temveč gre za naročilo, ki ga je organ pridobil na podlagi izvedbe javnega naročila po odprtem postopku. Na tem mestu IP pojasnjuje, da organ za posredovanje zahtevanih dokumentov ni zavezan kot izvajalec javne službe in nosilec javnega pooblastila, saj dokumenti niso v povezavi z javnopravnim delovanjem oziroma izvajanjem javne službe. IP je ugotovil tudi, da dokumenti ne predstavljajo informacij javnega značaja, kot jih določa 4.a člen ZDIJZ, zaradi česar organ ni zavezan za posredovanje teh dokumentov niti kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. IP ob tem še poudarja, da slednje ne pomeni, da zahtevane informacije (delno ali v celoti) ne sodijo med informacije javnega značaja pri drugem organu (npr. pri Ministrstvu za promet, Direkciji RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo (naročniku storitev), ki je kot državni organ zavezan po ZDIJZ v celotni sferi svojega delovanja, v okvir katerega nedvomno sodijo tudi informacije o porabi javnih (proračunskih) sredstev, ki jih je organ (DRI d. o. o.) dobil za svojo storitev. Ker se dokumenti iz točke B zahteve nanašajo na dejavnost, ki jo je organ pridobil na trgu in hkrati ne predstavljajo informacij javnega značaja v skladu s 4.a členom ZDIJZ, je bila odločitev organa, da prosilcu zavrne dostop do navedenih dokumentov, utemeljena.

 

IP na tem mestu še opozarja, da je bila odločitev organa, da je zahtevo prosilca zavrnil z dopisom, v konkretnem primeru neustrezna, saj drugi odstavek 22. člena ZDIJZ določa, da če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo. 26.a člen ZDIJZ sicer določa, da poslovni subjekt, če prosilcu ne omogoči dostopa ali ga omogoči samo delno, s pisnim odgovorom v obliki dopisa obvesti prosilca o razlogih zaradi katerih zahtevanih informacij ne more posredovati, vendar kot je že ugotovil IP, organ v tem konkretnem primeru ne nastopa kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, kot ga opredeljuje 1.a člen ZDIJZ, temveč gre za izvajalca javne službe in nosilca javnih pooblastil, torej za organ po 1. členu ZDIJZ, obveznost katerega je izdaja odločbe. Osmi odstavek 1.a člena ZDIJZ namreč določa, da če je nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe zavezan tako po 1. členu tega zakona kot tudi po drugem odstavku 1.a člena, se v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil ali javne službe, uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo dostop do informacij za organe, sicer pa določbe, ki urejajo dostop do informacij za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Ravnanje organa je bilo v tem delu sicer neustrezno, vendar naštetih pomanjkljivosti IP v konkretnem primeru ni štel za bistvene kršitve pravil postopka.

 

IP je na podlagi navedenega ugotovil, da je organ na prvi stopnji glede točke A - 4 zahteve prosilca zmotno ugotovil dejansko stanje in napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločitev organa št. 114/14-Z z dne 12. 11. 2014 delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu te točke (glede varovanih osebnih podatkov) pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

V delu, ki ga prosilec izpodbija, glede točke A - 7 in 8 njegove zahteve, ter vse točke pod B (9.-16.), pa je odločitev delno organa pravilna in na zakonu utemeljena; delno je zakonita le odločitev (se zavrne), vendar je odločitev obrazložena z napačnimi razlogi (dokumenti ne sodijo v okvir 4.a člena ZDIJZ), zato je IP v tej odločbi navedel pravilne razloge (dokument glede točk A - 7 in 8 ne obstaja, dokumenti glede točk B 9 - 16 pa ne predstavljajo informacije javnega značaja) in pritožbo prosilca v tem delu kot neutemeljeno zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

  V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.   Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.     Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Vanja Zrimšek, univ.dipl.prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.;

informacijska pooblaščenka


[1] Praksa Informacijskega pooblaščenca na področju informacij javnega značaja, vključno z ZDIJZ-C, Kraigher Mišič T., v: Dnevi prava zasebnosti in svobode izražanja, zbornik 2015, GV Založba, 2015.

[2] Poročevalec DZ z dne 22. 10. 2010, EPA 1344-V (EVA 2010-2411-0018; št. 00721-14/2010/12 z dne 14. 10. 2010), str. 4 - 5.