Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 12.05.2016
Naslov: Prosilec - Dom upokojencev Ptuj
Številka: 090-19/2016
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Ali gre za zlorabo pravice?, Javna naročila, Javni uslužbenci, funkcionarji, Osebni podatek, Poslovna skrivnost
Status: Delno odobreno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahteve prosilca z utemeljitvijo, da je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja. Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo, s katero je izpodbijal odločbo organa v celoti. Med pritožbenim postopkom je prosilec del pritožbe umaknil, zato je IP v tem delu ustavil pritožbeni postopek s sklepom. Ker sicer po mnenju IP pravica prosilca zahtevati informacije javnega značaja v obravnavanem primeru ni prišla v konflikt z nobeno pravico organa ali tretjih oseb, je IP odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo. IP je tako med drugim v pritožbenem postopku presojal zahtevane dokumente z vidika morebitnega obstoja izjem po 5.a in 6. členu ZDIJZ oziroma z vidika morebitnega obstoja podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost ali varovane osebne podatke. IP je ugotovil, da je pritožba v delu, ki se nanaša na dokumente, s katerimi organ ne razpolaga v materializirani obliki, neutemeljena, prav tako tudi v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, v preostalem delu pa je IP pritožbi prosilca ugodil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-19/2016/26

Datum: 12. 5. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US in 102/15; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 256. člena, tretjega odstavka 248. in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 12. 1. 2016, zoper odločbo javnega zavoda Dom upokojencev Ptuj, Volkmerjeva cesta 10, 2250 Ptuj, št. ZDIJZ-3/2015 z dne 29. 12. 2015 (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednji

 

SKLEP

 

  1. Pritožbeni postopek zoper odločbo javnega zavoda Dom upokojencev Ptuj št. ZDIJZ-3/2015 z dne 29. 12. 2015 se v delu, ki se nanaša na pogodbe in/ali naročilnice, račune in specifikacije opravljenih storitev poslovnega subjekta TUŠMOBIL d.o.o., ter glede morebitnih podatkov o izvajanju revizije s podizvajalci izbranega poslovnega subjekta na javnem razpisu, ustavi.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

in

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 12. 1. 2016 se delno ugodi in se odločba javnega zavoda Dom upokojencev Ptuj št. ZDIJZ-3/2015 z dne 29. 12. 2015 delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu na njegov elektronski naslov kopije naslednjih dokumentov, in sicer:

 

Zapisniki sej sveta organa

-       Zapisnik 1. redne seje št. SD-1/2013 z dne 28. 2. 2013 (predlog);

-       Zapisnik 1. korespondenčne seje št. SD-1k/2013 z dne 28. 5. 2013 (predlog) na način, da prekrije v elektronskih sporočilih, ki so zapisniku priloženi, elektronske naslove članov sveta organa in  uslužbenke organa;

-       Zapisnik 2. redne seje št. SD-2/2013 z dne 4. 10. 2013 (predlog) na način, da prekrije pri točkah Ad 7 in Ad 8 imeni in priimka navedenih fizičnih oseb (pritožnikov);

-       Zapisnik 3. redne seje št. SD-3/2013 z dne 12. 3. 2014 (predlog);

-       Zapisnik 4. redne seje št. SD-4/2013 z dne 5. 5. 2014 (predlog);

-       Zapisnik 5. redne seje št. SD-5/2013 z dne 5. 11. 2014 (osnutek) na način, da prekrije:

∙ pri navedbi gradiva v uvodu zapisnika drugi del besedila za navedbo, ki se nanaša na navedeno fizično osebo »takrat zastopnik pacientovih pravic in …/)«,

∙ odstavek pri 3. sklepu točke Ad 2 glede razprave predstavnikov civilne iniciative (odstavek pred 4. sklepom točke)

∙ ime in priimek fizične osebe, ki je pripravila gradivo »Davčni vidik opredelitve pridobitne in nepridobitne dejavnosti«;

-       Zapisnik 1. izredne seje št. SD-1/2014 z dne 1. 12. 2014 na način, da prekrije:

∙ pri točki Ad 2 drugi stavek navedbe članice sveta organa pri koncu točke (»Pove še, da verjetno…«),

∙ pri točki Ad 3 tretji stavek prvega odstavka, ki se nanaša na kandidatko za v.d. direktorico organa,

∙ drugi del prvega stavka na začetku 4. strani, tako da ostane razvidno ime člana sveta organa,

∙ na 5. strani v drugem odstavku ime in priimek navedene fizične osebe (stanovalke doma),

∙ na 5. strani v devetem odstavku drugi del zadnjega stavka »vendar meni, da …«;

-       Zapisnik 1. korespondenčne seje št. SD-2-K/2014 z dne 22. 12. 2014;

-       Zapisnik 6. redne seje št. SD-6/2014 z dne 27. 1. 2015 na način, da prekrije:

∙ na 2. strani pri pojasnilu člana sveta v zvezi z njegovim delom kot zastopnika pacientovih pravic zadnji del odstavka od navedbe objave novega razpisa za zastopnika pacientovih pravic (»Ko je bil objavljen …«),

∙ na 3. strani navedbo člana organa za popravek zapisnika prejšnje seje v tretjem odstavku »Stanovalka doma…«) in navedba besedila tega popravka pri sklepu 3 točke Ad 1,

∙ na 14. strani prvi del zadnjega odstavka do stavka »Predlaga…«;

∙ na 16. strani  v predzadnjem odstavku del od »da je situacija jasna«…« do »da pri stroških…«.

-       Zapisnik 7. redne seje št. SD-7/2014 z dne 25. 2. 2015 na način, da prekrije drugi stavek prvega odstavka točke Ad 4;

-       Zapisnik 8. redne seje št. SD-8/2014 z dne 24. 3. 2015 na način, da prekrije:

∙ na 2. strani pri sklepu 2 pri točke Ad 1 v tretjem odstavku število let dela pri organu,

∙ na 6. strani ime in priimek fizične osebe, ki je pripravila mnenje (pred besedilom »drugih pisnih  dokumentov ni.«);

-       Zapisnik 2. korespondenčne seje št. SD-2-KS/2014 z dne 3. 4. 2015;

-       Zapisnik 9. redne seje št. SD-9/2014 z dne 20. 4. 2015 na način, da prekrije:

∙ pri točki Ad 3 imena in priimke navedenih kandidatov za direktorja/direktorico organa,

∙ v besedilu točke Ad 4 priimek neizbrane kandidatke;

-       Zapisnik 10. redne seje št. SD-10/2014 z dne 6. 5. 2015;

-       Zapisnik 11. redne seje št. SD-11/2014 z dne 22. 6. 2015 na način, da prekrije:

∙ na 2. strani pri točki Ad 1 tretji odstavek,

∙ na 6. strani pri točki Ad 7 ime in priimek fizične osebe - vlagateljice zahteve za dostop do informacij javnega značaja.

 

KPMG SLOVENIJA, podjetje za revidiranje, d.o.o., Ljubljana

-       pooblastilo za sodelovanje pri javnem odpiranju ponudb z dne 16. 3. 2015 na način, da prekrije ime in priimek pooblaščenca izvajalca;

-       podatki o ponudniku, izjava o izpolnjevanju pogojev z dne 16. 3. 2015, izjava o posredovanju podatkov z dne 16. 3. 2015,

-       izjava za pridobitev osebnih podatkov iz uradnih evidenc z dne 16. 3. 2015 na način, da prekrije podatke o EMŠO, datumu in kraju rojstva navedenih fizičnih oseb;

-       izjava o neblokiranih računih in plačilnih pogojih z dne 16. 3. 2015, predračun št. 26/2015 z dne 16. 3. 2015;

-       izjava o kalkulaciji cene z dne 16. 3. 2015 na način, da prekrije imena in priimke fizičnih oseb (revizijski tim);

-       izjava o roku izvedbe z dne 16. 3. 2015, terminski načrt izvedbe z dne 16. 3. 2015, izjava o referencah o podobnih storitvah (v letih 2012 in 2013) z dne 16. 3. 2015;

-       potrdilo Cankarjevega doma o referencah ponudnika z dne 12. 3. 2015, potrdilo Sklada za financiranje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško o referencah ponudnika z dne 16. 3. 2015 in potrdilo sklada Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS o referencah ponudnika z dne 12. 3. 2015, na način, da prekrije v potrdilih ime in priimek podpisnika revizije;

-       potrdila RTV SLOVENIJA o referencah ponudnika z dne 16. 3. 2015 (JN-S0237/a z dne 22. 9. 2011, JN-S0237/b z dne 22. 9. 2011, JN-S0237/a z dne 30. 7. 2012, JN-S0237/b z dne 30. 7. 2012, JN-S0313 z dne 16. 7. 2013 in JN-S0313 z dne 26. 8. 2013), potrdilo SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Opera in balet Ljubljana o referencah ponudnika z dne 12. 3. 2015, potrdilo AKOS o referencah ponudnika z dne 12. 3. 2015, potrdilo AJPES o referencah ponudnika z dne 12. 3. 2015 in potrdilo Zavoda za zaposlovanje o referencah ponudnika z dne 16. 3. 2015, na način, da prekrije v potrdilih ime in priimek podpisnika revizije ter elektronski naslov kontaktne osebe naročnika;

-       potrdili JP LPT d.o.o. o referencah ponudnika z dne 13. 3. 2015 (J/1-2011 z dne 25. 5. 2011 in J/5-2012 z dne 10. 7. 2012), potrdili Javnega podjetja ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o. o referencah ponudnika z dne 16. 3. 2015 (J/1-2011 z dne 25. 5. 2011 in J-2/2012 z dne 3. 7. 2012), potrdili SNAGA d.o.o. o referencah ponudnika z dne 16. 3. 2015 (J/1-2011 z dne 25. 5. 2011 in S/16-2012 z dne 2. 7. 2012), potrdili JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o. o referencah ponudnika z dne 16. 3. 2015 (J/1-2011 z dne 25. 5. 2011 in J/3-2012 z dne 10. 7. 2012), potrdili LPP d.o.o. o referencah ponudnika z dne 16. 3. 2015 (J/1-2011 z dne 25. 5. 2011 in J/4-2012 z dne 3. 7. 2012) in potrdilo ELEKTRO LJUBLJANA d.d. o referencah ponudnika z dne 12. 3. 2015, na način, da prekrije v potrdilih ime in priimek podpisnika revizije ter ime in priimek kontaktne osebe naročnika, njeno telefonsko številko in elektronski naslov;

-       izjave članov revizijske ekipe 16. 3. 2015 na način, da prekrije v izjavah ime in priimek ter podpis posameznega člana/-ice revizijske ekipe;

-       potrdilo Cankarjevega doma o referencah vodje revizijske ekipe-podpisnika revizije z dne 12. 3. 2015, potrdilo Sklada za financiranje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško o referencah vodje revizijske ekipe-podpisnika revizije z dne 16. 3. 2015 in potrdilo sklada Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS o referencah vodje revizijske ekipe-podpisnika revizije z dne 16. 3. 2015, na način, da prekrije ime in priimek podpisnika revizije;

-       potrdila RTV SLOVENIJA o referencah vodje revizijske ekipe-podpisnika revizije z dne 16. 3. 2015 (JN-S0237/a z dne 22. 9. 2011, JN-S0237/a z dne 30. 7. 2012, JN-S0237/b z dne 22. 9. 2011, JN-S0237/b z dne 30. 7. 2012, JN-S0313 z dne 16. 7. 2013, JN-S0313 z dne 26. 8. 2013), potrdilo SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Opera in balet Ljubljana o referencah vodje revizijske ekipe-podpisnika revizije z dne 12. 3. 2015, potrdilo AJPES o referencah vodje revizijske ekipe-podpisnika revizije z dne 12. 3. 2015, potrdilo AKOS o referencah vodje revizijske ekipe-podpisnika revizije z dne 12. 3. 2015, potrdilo Zavoda RS za zaposlovanje o referencah vodje revizijske ekipe-podpisnika revizije, na način, da prekrije v potrdilih ime in priimek podpisnika revizije ter elektronski naslov kontaktne osebe naročnika;

-       potrdili JP LPT d.o.o. o referencah vodje revizijske ekipe-podpisnika revizije z dne 13. 3. 2015 (J/1-2011 z dne 25. 5. 2011 in J/5-2012 z dne 10. 7. 2012), potrdili Javnega podjetja ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o. o referencah vodje revizijske ekipe-podpisnika revizije z dne 16. 3. 2015 (J/1-2011 z dne 25. 5. 2011, J/2-2012 z dne 3. 7. 2012), potrdili SNAGA d.o.o. o referencah vodje revizijske ekipe-podpisnika revizije z dne 16. 3. 2015 (J/1-2011 z dne 25. 5. 2011 in S/16-2012 z dne 2. 7. 2012), potrdili JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o. o referencah vodje revizijske ekipe-podpisnika revizije (J/1-2011 z dne 25. 5. 2011 in J/3-2012 z dne 10. 7. 2012), potrdili LPP d.o.o. o referencah vodje revizijske ekipe-podpisnika revizije (J/1-2011 z dne 25. 5. 2011 in J/4-2012 z dne 3. 7. 2012) in potrdilo ELEKTRO LJUBLJANA d.d. o referencah vodje revizijske ekipe-podpisnika revizije z dne 12. 3. 2015, na način, da prekrije v potrdilih ime in priimek podpisnika revizije ter ime in priimek, telefonsko številko in elektronski naslov kontaktne osebe naročnika;

-       izjava o višini prihodkov iz naslova revidiranja z dne 16. 3. 2015, izjava o izpolnjevanju pogodbenih obveznosti in dodatnih strokovnih pogojev in zahtev z dne 16. 3. 2015, izjava o nepovezanosti z dne 16. 3. 2015, izjava o strinjanju z uporabo in objavo revizijskega poročila z dne 16. 3. 2015, pooblastilo za izpolnitev bianco menice - menična izjava izdajatelja menice, izjava ponudnika o izdaji menice za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti z dne 16. 3. 2015, vzorec pogodbe;

-       sprememba ponudbe na način, da prekrije navedbe za posamezne obrazce oziroma priloge;

-       terminski načrt izvedbe, posredovan s spremembo ponudbe;

-       izjava o kalkulaciji cene, posredovana s spremembo ponudbe, na način, da prekrije imena in priimke fizičnih oseb (revizijski tim);

-       obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika z dne 2. 4. 2015;

-       Pogodba o poslih opravljanja dogovorjenih postopkov v Domu upokojencev Ptuj za poslovna leta od 2008 do 2014 št. JNMV-1/2015-2 na način, da prekrije ime in priimek fizične osebe - skrbnika pogodbe s strani izvajalca v členu 11;

-       Dodatek št. 1 k Pogodbi o poslih opravljanja dogovorjenih postopkov v Domu upokojencev Ptuj za poslovna leta od 2008 do 2014, št. JNMV-1/2015-2;

-       Pogodba o izvedbi revizije v Domu upokojencev Ptuj, št. JNMV-1/2015-1 na način, da prekrije ime in priimek fizične osebe - skrbnika pogodbe s strani izvajalca v členu 10;

-       Dodatek št. 1 k Pogodbi o izvedbi revizije v Domu upokojencev Ptuj, št. JNMV-1/2015-1;

-       Dodatek št. 2 k Pogodbi o izvedbi revizije v Domu upokojencev Ptuj, št. JNMV-1/2015-1;

-       sklepi Sveta Doma upokojencev Ptuj z dne 3. 4. 2015;

-       Terminski načrt z dne 29. 6. 2015.

 

PRO-BIT PROGRAMSKA OPREMA d.o.o., Slovenske Konjice

-       Vzdrževalna pogodba št. 2011-008-S4-2740;

-       Aneks št. A-001-S4-2740 K VZDRŽEVALNI POGODBI št. 2011-008-S4-2740;

-       Pogodba o uporabnini programske opreme PRO.4 v oblaku 2014-022-OB-2740;

-       Pogodba o uporabnini programske opreme PRO.4 v oblaku 2015-004-OB-2740;

-       naročilnica št. 5-1/2015 z dne 26. 1. 2015;

-       naročilnica št. 79-1/2015 z dne 12. 6. 2015;

-       račun št. FA 144304-2740 z dne 1. 12. 2014 in račun št. 144660-2740 z dne 31. 12. 2014, na način, da prekrije ime in priimek fizične osebe, ki je izdala račun;

-       faktura št. FA150146 z dne 1. 1. 2015, na način, da prekrije ime in priimek fizične osebe, ki je pripravila fakturo;

-       račun št. FA150253 z dne 21. 1. 2015;

-       račun št. 150535-2740 z dne 30. 1. 2015, na način, da prekrije ime in priimek fizične osebe – izvajalca pod »vrsta blaga« ter ime in priimek fizične osebe, ki je izdala račun;

-       račun št. 150546-2740 z dne 30. 1. 2015, račun št. 150415-2740 z dne 1. 2. 2015 in račun št. 150551-2740 z dne 13. 2. 2015, na način, da prekrije ime in priimek fizične osebe, ki je izdala račun;

-       račun št. 15100139 z dne 28. 2. 2015 na način, da prekrije ime in priimek fizične osebe – sistemski inženir pod »ime artikla« ter ime in priimek fizične osebe, ki je fakturirala račun;

-       račun št. 150810-2740 z dne 1. 3. 2015 n račun št. 150714-2740 z dne 1. 3. 2015,  na način, da prekrije ime in priimek fizične osebe, ki je izdala račun;

-       račun št. 15100266 z dne 31. 3. 2015 na način, da prekrije ime in priimek fizične osebe – sistemski inženir pod »ime artikla« ter ime in priimek fizične osebe, ki je fakturirala račun;

-       račun št. 151110-2740 z dne 1. 4. 2015, račun št. 151014-2740 z dne 1. 4. 2015, račun št. 151264-2740 z dne 30. 4. 2015, račun št. 151395-2740 z dne 1. 5. 2015, račun št. 151300-2740 z dne 1. 5. 2015, na način, da prekrije ime in priimek fizične osebe, ki je izdala račun;

-       račun št. 151425-2740 z dne 18. 5. 2015 na način, da prekrije da prekrije ime in priimek fizične osebe – izvajalec pod »vrsta blaga« ter ime in priimek fizične osebe, ki je izdala račun;

-       račun št. 151669-2740 z dne 1. 6. 2015 in račun št. 151578-2740 z dne 1. 6. 2015, na način, da prekrije ime in priimek fizične osebe, ki je izdala račun;

-       račun št. 151976-2740 z dne 30. 6. 2015 na način, da prekrije da prekrije ime in priimek fizične osebe – izvajalec pod »vrsta blaga« ter ime in priimek fizične osebe, ki je izdala račun;

-       račun št. 151979-2740 z dne 30. 6. 2015 na način, da prekrije ime in priimek fizične osebe, ki je izdala račun;

-       račun št. 152245-2740 z dne 30. 7. 2015 na način, da prekrije ime in priimek fizične osebe – izvajalec pod »vrsta blaga« ter ime in priimek fizične osebe, ki je izdala račun;

-       račun št. 151857-2740 z dne 1. 7. 2015 na način, da prekrije ime in priimek fizične osebe, ki je izdala račun.

 

AGENDA komunikacijski in informacijski inženiring d.o.o., Maribor

-       Pogodba o nudenju storitev iz področja informacijskih in komunikacijskih sistemov št. 13/1/2015 z dne 19. 1. 2015 na način, da prekrije v členu 7 telefonsko številko, številko faksa in gsm številko izvajalca;

-       Aneks z dne 26. 2. 2015;

-       Aneks  k Pogodbi o nudenju storitev iz področja informacijskih in komunikacijskih sistemov z dne 31. 7. 2015;

-       Pogodba o nudenju storitev iz področja informacijskih in komunikacijskih sistemov št. 01/07/2015 z dne 30. 6. 2015 na način, da prekrije v členu 7 telefonsko številko, številko faksa in gsm številko izvajalca;

-       elektronsko naročilo z dne 2. 3. 2015 (inštalacija požarnih zidov, rezervni požarni zid, sistem za varnostno kopiranje, ureditev VPN dostopov, sprememba gesel), na način, da prekrije ime in priimek ter elektronski naslov fizičnih oseb, zaposlenih pri družbi AGENDA d.o.o., ter elektronska naslova predsednika sveta organa in direktorice organa;

-       elektronska potrditev naročila z dne 10. 3. 2015 na način, da prekrije ime in priimek ter elektronski naslov fizične osebe, zaposlene pri družbi AGENDA d.o.o., ter elektronska naslova predsednika sveta organa in direktorice organa;

-       elektronsko sporočilo v zvezi z razširitvijo strežnika za varnostno kopiranje z dne 18. 3. 2015 na način, da prekrije imena in priimke ter elektronski naslov fizičnih oseb, zaposlenih pri družbi AGENDA d.o.o., ter elektronska naslova predsednika sveta organa in direktorice organa;

-       naročilnica št. 24-1/2015 z dne 14. 4. 2015 (naročilo storitev po ponudbi št. 201520078);

-       naročilnica št. 25-1/2015 z dne 14. 4. 2015 (čistilna kaseta HP ULTRIUM UNIVERSAL CLEAN CART);

-       naročilnica št. 32-1/2015 z dne 20. 4. 2015 (naročilo storitev in blaga po ponudbi št. 201520081);

-       račun št. 2015100011 z dne 22. 1. 2015, račun št. št. 2015100012 z dne 22. 1. 2015, račun št. 2015100015 z dne 26. 1. 2015, račun št. 2015100013 z dne 22. 1. 2015, račun št. 2015100017 z dne 28. 1. 2015, št. 2015100018 z dne 28. 1. 2015, št. 2015100078 z dne 31. 1. 2015, račun št. 2015100091 z dne 16. 2. 2015, račun št. 2015100153 z dne 28. 2. 2015, račun št. 2015100165 z dne 10. 3. 2015, račun št. 2015100168 z dne 19. 3. 2015, račun št. 2015100169 z dne 19. 3. 2015, račun št. 2015100172 z dne 20. 3. 2015, račun št. 2015100174 z dne 24. 3. 2015, račun št. 2015100176 z dne 25. 3. 2015, račun št. 2015100178 z dne 25. 3. 2015, račun št. 2015100179 z dne 30. 3. 2015, račun št. 2015100235  z dne 31. 3. 2015, račun št. 2015100259 z dne 20. 4. 2015, račun št. 2015100259 z dne 20. 4. 2015, račun št. 2015100257z dne 17. 4. 2015, račun št. 2015100258 z dne 20. 4. 2015, račun št. 2015100263 z dne 23. 4. 2015, račun št. 2015100318 z dne 30. 4. 2015, račun št. 2015100347 z dne 21. 5. 2015, račun št. 2015100405 z dne 31. 5. 2015, račun št. 2015100488 z dne 20. 4. 2015 in račun št. 2015100259 z dne 20. 4. 2015, na način, da na dokumentih prekrije ime in priimek fizične osebe, ki je sestavila račun.

 

Odvetniška družba Pirc Musar & partnerji, o. p., d.o.o., Ljubljana

-       Dogovor o obsegu pravnega svetovanja in zastopanja ter plačilu in višini odvetniške nagrade za opravljanje pravnih storitev z dne 16. 6. 2015;

-       račun št. 00179-A161-1-2015 z dne 8. 7. 2015 in račun št. 00170-A161-1-2015 z dne 28. 6. 2015.

 

ODVETNIŠKA PISARNA MAYR & PAVLOVIČ d.o.o., Ptuj

-       Dogovor o višini odvetniške nagrade za opravljanje pravnih storitev z dne 3. 12. 2014;

-       račun št. 2014-524 z dne 23. 12. 2014.

 

PREVZEM, upravljanje s terjatvami, poslovno sodelovanje, proizvodnja, trgovina in druge storitve, d.o.o., Maribor

-       Pogodba o izterjavi neplačanih terjatev z dne 4. 5. 2015, na način, da prekrije prilogo z dolžniki;

-       račun št. 2015-7 z dne 19. 5. 2015;

-       račun št. 2015-10 z dne 26. 5. 2015 na način, da prekrije ime in priimek fizične osebe pod »vrsta blaga/storitev« ter ime in priimek odgovorne osebe.

 

INFO BIRO-POIZVEDOVALNE DEJAVNOSTI PETRA KREK HVALEC S.P., Slovenska Bistrica

-       Pogodba št. 12-2015 z dne 1. 7. 2015,

-       račun št. 564-2015 z dne 1. 7. 2015.

 

REDNAK I.P., proizvodnja in trgovina, d.o.o., Šoštanj

-       Pogodba o poslovnem sodelovanju za nadomestno izpolnitev kvote št. 61-NDM/2015 z dne 9. 3. 2015;

-       naročilnica št. 66-1/2015 z dne 27. 5. 2015;

-       račun št. RPIP-214-0002462 z dne 24. 2. 2015, račun št. RPIP-213-0002462 z dne 24. 2. 2015, račun št. RPIP-224-0002462 z dne 26. 2. 2015, račun št. RPIP-235-0002462 z dne 27. 2. 2015, račun št. RPIP-257-0002462 z dne 4. 3. 2015, račun št. RPIP-261-0002462 z dne 11. 3. 2015, račun št. RPIP-301-0002462 z dne 18. 3. 2015, račun št. RPIP-321-0002462 z dne 20. 3. 2015, račun št. RPIP-373-0002462 z dne 2. 4. 2015, račun št. RPIP-362-0002462 z dne 30. 3. 2015, račun št. RPIP-578-0002462 z dne 14. 5. 2015, račun št. RPIP-591-0002462 z dne 15. 5. 2015, račun št. RPIP-590-0002462 z dne 14. 6. 2015, račun št. RPIP-669-0002462 z dne 3. 7. 2015, račun št. RPIP-696-0002462 z dne 10. 6. 2015, račun št. RPIP-733-0002462 z dne 18. 7. 2015, račun št. RPIP-732-0002462 z dne 18. 6. 2015, račun št. RPIP-790-0002462 z dne 2. 7. 2015 in račun št. RPIP-789-0002462 z dne 2. 7. 2015, na način, da prekrije na dokumentih ime in priimek fizične osebe, ki je fakturirala račun.

 

EPRO Podjetje za projektiranje, proizvodnjo, zastopanje, trgovino in gostinstvo Ljutomer d.o.o., Ljutomer

-       naročilnica št. 20-1/2015 za računalniško opremo po predračunu št. 00138-2015;

-       naročilnica št. 20-1/2015 za računalniško opremo po predračunu št. 00138-2015;

-       račun št. 00810-2015 z dne 26. 5. 2015;

-       račun št. 00630-2015 z dne 26. 5. 2015.

 

GENIS izgradnja, prenovitev, uvedba organizacijskih in informacijskih sistemov d.o.o., Kranj

-       naročilnica št. 68-1/2015 z dne 28. 5. 2015 po ponudbi št. P1505-9 z dne 28. 5. 2015;

-       naročilnica št. 49-1/2015 z dne 18. 5. 2015 po ponudbi št. P1505-04 z dne 15. 5. 2015;

-       račun št. 506-12 z dne 1. 6. 2015.

 

ČISTO ŽIVLJENJE, svetovanje, d.o.o., Rovte

-       račun št. 2015-101 z dne 1. 7. 2015 na način, da prekrije ime in priimek fizične osebe, ki je pripravila račun ter ime, priimek in podpis odgovorne osebe;

-       račun št. 22-522 z dne 19. 6. 2015 na način, da prekrije ime in priimek fizične osebe, ki je pripravila račun ter ime, priimek in podpis odgovorne osebe;

-       naročilnica št. 74-1/2015 z dne 4. 6. 2015.

 

DEJASI, projektiranje, inženiring in izgradnja sončnih elektrarn, d.o.o., Vodice

-       naročilnica št. 74-1/2015 z dne 4. 6. 2015;

-       naročilnica št. 83-1/2015 z dne 19. 6. 2015

-       račun št. 22-522 z dne 19. 6. 2015 na način, da prekrije ime in priimek fizične osebe, ki je pripravila račun;

-       račun št. 23-523 z dne 26. 6. 2015 na način, da prekrije ime in priimek fizične osebe, ki je pripravila račun.

 

DARILO storitve in trgovina d.o.o., Trbovlje

-       računi št. 200058 z dne 31. 3. 2015, št. 200037 z dne 28. 2. 2015, št. 200007 z dne 31. 1. 2015, št. 200340 z dne 31. 12. 2014.

 

KLIMATIZIRAN SI, LEV MIJOČ s.p., Velenje

-       naročilnica z dne 18. 5. 2015;

-       račun št. 15/133 z dne 29. 5. 2015.

 

Matjaž Kavnik s.p., Pernica

-       elektronska naročila z dne 20. 11. 2014, 10. 12. 2014, 6. 1. 2015, 12. 1. 2015, 29. 1. 2015, 10. 2. 2015, 3. 3. 2015, 7. 4. 2015, 5. 5. 2015, 12. 5. 2015, 25. 5. 2015, 16. 6. 2015, 3. 7. 2015, 21. 7. 2015, 24. 7. 2015, na način, da prekrije v elektronskih sporočilih elektronski naslov fizične osebe, ki je naročilo oddala;

-       računi št. FA1501614 z dne 31. 7. 2015, račun št. FA1501353 z dne 30. 6. 2015, račun št. FA1501133 z dne 29. 5. 2015, račun št. FA1500921 z dne 30. 5. 2015, račun št. FA1500696 z dne 31. 3. 2015, račun št. FA1500438 z dne 27. 2. 2015, račun št. FA1500247 z dne 13. 1. 2015, račun št. FA1500226 z dne 29. 1. 2015, račun št. FA1500243 z dne 9. 1. 2015, račun št. FA1500244 z dne 9. 1. 2015, na način, da prekrije na dokumentih ime fizične osebe, ki je izdelala posamezni dokument;

-       št. fakture FA 1402589 z dne 30. 12. 2014 na način, da prekrije ime in priimek fizične osebe, ki je fakturirala račun.

 

GABROVEC JANKO s.p., Ptuj

-       naročilnica št. 18-1/2015 z dne 23. 3. 2015;

-       račun št. 149/2014 z dne 28. 11. 2014 in št. 110/2015 z dne 9. 3. 2015;

-       račun št. 113/2015.

 

M.C.K. montažno, trgovsko in storitveno podjetje d.o.o., Nova vas pri Markovcih

-       naročilnica št. 27-1/2015 z dne 15. 4. 2015;

-       naročilnica št. 34-1/2015 z dne 22. 4. 2015;

-       naročilnica št. 35-1/2015 z dne 23. 4. 2015;

-       naročilnica št. 22-1/2015 z dne 9. 4. 2015;

-       naročilnica št. 17-1/2015 z dne 16. 3. 2015;

-       račun št. 115-00235 z dne 16. 4. 2015;

-       račun št. 115-00287 z dne 13. 5. 2015;

-       račun št. 115-00293 z dne 15. 5. 2015;

-       račun št. 115-00306 z dne 21. 5. 2015;

-       račun št. 115-00305 z dne 21. 5. 2015.

 

STRELEC DUŠAN s.p., Markovci

-       naročilnica št. 26-1/2015 z dne 15. 4. 2015;

-       naročilnica št. 26-1/2015 z dne 15. 4. 2015;

-       račun št. 15-00011 z dne 29. 4. 2015 in račun št. 15-00018 z dne 31. 5. 2015, na način, da prekrije v dokumentih ime in priimek fizične osebe, ki je pripravila računa.

 

FRANC GOLOB S.P. – KERAMIČARSTVO-PEČARSTVO, Dornava

-       naročilnica št. 71-1/2015 z dne 4. 6. 2015;

-       račun št. 11/2015 z dne 12. 6. 2015 in račun št. 14-2015 z dne 22. 6. 2015, na način, da prekrije v dokumentih ime in priimek fizične osebe, ki je pripravila računa.

 

TEAM COMMERCE Trgovina, inženiring in posredovanje, d.o.o., Koper

-       naročilnica št. 72-1/2015 z dne 4. 6. 2015;

-       račun št. 15500424 z dne 22. 7. 2015 na način, da prekrije v dokumentu ime in priimek osebe, ki je fakturirala račun ter ime in priimek komercialista;

-       račun št. 15500378 z dne 30. 6. 2015 na način, da prekrije v dokumentu priimek osebe, ki je izdala blago, ter ime in priimek komercialista;

-       račun št. 15500375 z dne 30. 6. 2015, račun št. 15500366 z dne 24. 6. 2015 in račun št. 15500348 z dne 19. 6. 2015, na način, da prekrije v dokumentu ime in priimek osebe, ki je fakturirala račun, ter ime in priimek komercialista.

 

MIKA PLUS, proizvodnja in trgovina, d.o.o., Kranj

-       naročilnica št. 67-1/2015 z dne 27. 5. 2015;

-       račun št. 427 z dne 11. 3. 2015, račun št. 260 z dne 19. 2. 2015, račun št. 574 z dne 17. 4. 2015, račun št. 1344 z dne 28. 7. 2015 in račun št. 1578 z dne 11. 8. 2015.

 

BTT TEKSTIL družba za proizvodnjo, storitve in trgovino, d.o.o., Zgornja Kungota

-       naročilnica št. 64-1/2015 z dne 27. 5. 2015;

-       račun št. 60195 z dne 22. 6. 2015.

 

ALPEKS trgovsko podjetje, d.o.o., Celje

-       naročilnica št. 5L/14 z dne 8. 1. 2014;

-       računi št. 14-300-009369 z dne 2. 12. 2014, št. 14-300-009769 z dne 10. 12. 2014, št. 14-300-010027 z dne 18. 12. 2014, št. 14-300-010076 z dne 19. 12. 2014, št. 14-300-010146 z dne 22. 12. 2014, št. 14-300-010227 z dne 23. 12. 2014, št. 14-300-010292 z dne 24. 12. 2014, št. 14-300-010401 z dne 30. 12. 2014, št. 14-300-010486 z dne 31. 12. 2014, št. 14-302-000823 z dne 30. 12. 2014, št. 14-302-000810 z dne 29. 12. 2014, št. 14-302-000810 z dne 29. 12. 2014,

-       računi št. 15-301-000059 z dne 10. 2. 2015, št. 15-300-000879 z dne 5. 2. 2015, št. 15-302-000039 z dne 11. 2. 2015, št. 15-300-001040 z dne 10. 2. 2015, na način, da na dokumentih prekrije ime in priimek odgovorne osebe.

 

Zaključna dela v gradbeništvu, RADEJ DANILO s.p., Ptuj

-       ponudba z dne 10. 4. 2015 z naročilom;

-       račun št. 3150235 z dne 29. 6. 2015.

 

Počitniške kapacitete

-       prijave uslužbencev organa … z dne 12. 1. 2015, … z dne 13. 1. 2015, … z dne 13. 1. 2015, … z dne 14. 1. 2015, … z dne 20. 1. 2015, … z dne 11. 1. 2015, … z dne 14. 1. 2015, … z dne 12. 1. 2015, … z dne 12. 1. 2015, … z dne 14. 1. 2015, … z dne 13. 1. 2015, … z dne 12. 1. 2015, … z dne 15. 1. 2015, … z dne 19. 1. 2015, … z dne 12. 1. 2015, … z dne 13. 1. 2015, … z dne 18. 1. 2015, … z dne 13. 1. 2015, … z dne 28. 1. 2015, … z dne 29. 1. 2015, … z dne 14. 1. 2015, …, … z dne 13. 1. 2015, … z dne 13. 1. 2015, … z dne 12. 1. 2015, … z dne 20. 1. 2015, … z dne 19. 1. 2015, … z dne 13. 1. 2015, …, … z dne 27. 1. 2015, …, … z dne 9. 1. 2015, … z dne 18. 1. 2015, … z dne 11. 1. 2015, … z dne 19. 1. 2015, … z dne 19. 1. 2015, … z dne 15. 1. 2015, … z dne 8. 5. 2015, … z dne 12. 1. 2015, … z dne 12. 1. 2015, … z dne 9. 1. 2015, … z dne 9. 1. 2015, … z dne 28. 1. 2015, … z dne 8. 1. 2015, … z dne 16. 1. 2015, … z dne 8. 1. 2015, … z dne 15. 1. 2015, … z dne 20. 1. 2015, … z dne 2. 2. 2015 za koriščenje počitniških kapacitet v obdobju od 20. 1. 2015 do 27. 7. 2015 na način, da prekrije v dokumentih podatke o prijavi za lokacijo in datumu letovanja, podatke v tabeli, podatke pod »koristil domske počitniške kapacitete v letu«, »skupna delovna doba v domu«, »število družinskih članov« in »posebni pogoji« (če so navedeni), podpis in podatke o načinu plačila (če je določen);

-       obvestila organa uslužbencem organa … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22 1. 2015, … z dne 23. 3. 2015, … z dne 23. 3. 2015, … z dne 23. 3. 2015, … z dne 23. 3. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 23. 3. 2015, … z dne 23. 3. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 23. 3. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 23. 3. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 22. 1. 2015, … z dne 23. 3. 2015, da je bivanje v izbranem terminu odobreno oziroma ni odobreno,

za obdobje od 20. 1. 2015 do 27. 7. 2015 na način, da prekrije lokacijo in datum bivanja v počitniških kapacitetah oziroma lokacijo in datum prijave za bivanje v počitniški kapaciteti;

-       napotnice uslužbencem organa …, …, …, …, …, …, …, …, …, …, …, …, …, …, …, …, …, …, …, …, … in … za koriščenje počitniških kapacitet v obdobju od 20. 1. 2015 do 11. 8. 2015 na način, da prekrije podatke o datumu rojstva imenovanih javnih uslužbencev, imena in priimke ter datume rojstva ostalih navedenih letovalcev, čas in lokacijo letovanja navedenih fizičnih oseb;

-       razporeda koriščenja počitniških kapacitet - tabeli za obdobje od 20. 1. 2015 do 11. 8. 2015 na način, da prekrije

∙ podatke o kraju in datumu (dan in mesec) koriščenja počitniških kapacitet uslužbencev organa ter okrajšave za imenom in priimkom,

∙ ime, priimek in datum (dan in mesec)  koriščenja počitniške kapacitete v srednjem stolpcu v 14. vrstici (za navedbo »…« in pred navedbo »…«) ter ime, priimek in datum (dan in mesec) koriščenja počitniške kapacitete v desnem stolpcu v 13. vrstici (za navedbo meseca in pred navedbo »…«),

-       ročno vodeno evidenco rezervacij in realizacije uporabe domske opreme uslužbencev organa …, …, …, …, … in … za obdobje od 20. 1. 2015 do 11. 8. 2015 na način, da prekrije podatke o datumu uporabe domske opreme in delovnem mestu uslužbencev organa ter podpise.

 

Zapisnik o vzpostavitvi nadzora nad informacijskim sistemom z zunanjimi izvajalci z dne 19. 1. 2015

na način, da prekrije imena in priimke fizičnih oseb, v uvodu in zaključku dokumenta, pri družbi MENERGA d.o.o., pri družbi AGENDA d.o.o., razen prvo navedene osebe, in pri družbi SAUTER AUTOMATIKA d.o.o..

 

  1. V preostalem delu (glede sklepov Komisije za upravljanje s počitniškimi kapacitetami in odgovorov na zahtevke za varstvo pravic, ki so jih člani sveta obravnavali na 7. seji ter v delu, ki ga je dolžan organ prekriti v skladu s 1. točko izreka te odločbe), se pritožba prosilca zavrne
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je na organ naslovil več zahtev, o katerih je organ odločil z odločbo št. ZDIJZ-3/2015 z dne 1. 9. 2015.

1. Z zahtevo z dne 5. 8. 2015 je zahteval, da mu organ najkasneje do 7. 8. 2015 posreduje:

- sklepe sveta organa od 1. do vključno 5. seje sveta organa;

- zapisnike sej sveta organa od 1. seje do vključno zadnje seje sveta organa v mesecu juniju.

2. Z zahtevo z dne 11. 8. 2015 je zahteval do 12. 8. 2015 v elektronski obliki popolno pogodbo z vsemi pripadajočimi dokumenti (vsebinsko, finančno, postopek izbire, sklepi,…) med organom in KPMG Slovenija d.o.o., Ljubljana: »Izvedba zunanje revizije računovodskih izkazov in dogovorjenih postopkov za poslovna in finančna leta 2008 do 2013 in za leto 2014«.

3. Z zahtevo z dne 11. 8. 2015 je zahteval v elektronski obliki do 12. 8. 2015 naslednje dokumente, in sicer:

- pogodbo in/ali naročilnico, račune in specifikacijo opravljenih storitev poslovnega subjekta AGENDA komunikacijski in informacijski inženiring d.o.o.;

- pogodbo in/ali naročilnico, račune in specifikacijo opravljenih storitev poslovnega subjekta PRO-BIT PROGRAMSKA OPREMA d.o.o.;

- pogodbo in/ali naročilnico, račune in specifikacijo opravljenih storitev poslovnega subjekta GENIS izgradnja, prenovitev, uvedba organizacijskih in informacijskih sistemov, d.o.o.;

- pogodbo in/ali naročilnico, račune in specifikacijo opravljenih storitev poslovnega subjekta EPRO Podjetje za projektiranje, proizvodnjo, zastopanje, trgovino in gostinstvo Ljutomer, d.o.o..

4. Z zahtevo z dne 11. 8. 2015 je zahteval v elektronski obliki do 12. 8. 2015:

- pogodbo in/ali naročilnico, račune in specifikacijo opravljenih del podjetja Prevzem d.o.o. za organ;

- pogodbo in/ali naročilnico, račune in specifikacijo opravljenih del pravne ali fizične osebe, ki je opravila vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

5. Z zahtevo z dne 11. 8. 2015 je zahteval v elektronski obliki do 14. 8. 2015 naslednje dokumente, in sicer:

- pogodbo in/ali naročilnico, račune in specifikacijo opravljenih storitev poslovnega subjekta Radej Danilo s.p.;

- pogodbo in/ali naročilnico, račune in specifikacijo opravljenih storitev poslovnega subjekta DEJASI, projektiranje, inženiring in izgradnja sončnih elektrarn, d.o.o.;

- pogodbo in/ali naročilnico, račune in specifikacijo opravljenih storitev poslovnega subjekta ČISTO ŽIVLJENJE, svetovanje, d.o.o.;

- pogodbo in/ali naročilnico, račune in specifikacijo opravljenih storitev poslovnega subjekta DARILO storitve in trgovina d.o.o.;

- pogodbo in/ali naročilnico, račune in specifikacijo opravljenih storitev poslovnega subjekta Lev Mijoč s.p.;

- pogodbo in/ali naročilnico, račune in specifikacijo opravljenih storitev poslovnega subjekta TUŠMOBIL d.o.o.;

- pogodbo in/ali naročilnico, račune in specifikacijo opravljenih storitev poslovnega subjekta Matjaž Kavnik s.p..

6. Z zahtevo z dne 11. 8. 2015 je zahteval v elektronski obliki do 13. 8. 2015 naslednje dokumente, in sicer:

- pogodbo in/ali naročilnico, račune in specifikacijo opravljenih storitev poslovnega subjekta M.C.K., montažno, trgovsko in storitveno podjetje, d.o.o.;

- pogodbo in/ali naročilnico, račune in specifikacijo opravljenih storitev poslovnega subjekta Strelec Dušan s.p.;

- pogodbo in/ali naročilnico, račune in specifikacijo opravljenih storitev poslovnega subjekta Franc Golob, s.p.;

- pogodbo in/ali naročilnico, račune in specifikacijo opravljenih storitev poslovnega subjekta Janko Gabrovec s.p..

7. Z zahtevo z dne 12. 8. 2015 je v elektronski obliki do 17. 8. 2015 zahteval:

- pogodbo in/ali naročilnico, račune in specifikacijo opravljenih storitev poslovnega subjekta Odvetniška pisarna Mayr&Pavlovič, d.o.o.;

- pogodbo in/ali naročilnico, račune in specifikacijo opravljenih storitev poslovnega subjekta Odvetniška družba Pirc Musar, odvetniška pisarna, d.o.o..

8. Z zahtevo z dne 12. 8. 2015 je v elektronski obliki do 17. 8. 2015 zahteva tudi:

- pogodbo in/ali naročilnico, račune in specifikacijo opravljenih storitev oziroma dobavljivih artiklov poslovnega subjekta TEAM COMMERCE Trgovina, inženiring in posredovanje, d.o.o. Koper;

- pogodbo in/ali naročilnico, račune in specifikacijo opravljenih storitev oziroma dobavljivih artiklov poslovnega subjekta ALPEKS, trgovsko podjetje, d.o.o.;

- pogodbo in/ali naročilnico, račune in specifikacijo opravljenih storitev oziroma dobavljivih artiklov poslovnega subjekta REDNAK I.P., proizvodnja in trgovina, d.o.o.;

- pogodbo in/ali naročilnico, račune in specifikacijo opravljenih storitev oziroma dobavljivih artiklov poslovnega subjekta MIKA PLUS, proizvodnja in trgovina, d.o.o.;

- pogodbo in/ali naročilnico, račune in specifikacijo opravljenih storitev oziroma dobavljivih artiklov poslovnega subjekta BTT TEKSTIL, družba za proizvodnjo, storitve in trgovina, d.o.o..

Zahtevi je priložil sodbo Upravnega sodišča št. II U 213/2012 z dne 21. 11. 2012, iz katere izhaja, da zahtevano revizijsko poročilo ne predstavlja poslovne skrivnosti.

9. Z zahtevo z dne 12. 8. 2015 je zahteval v elektronski obliki do 17. 8. 2015:

- vse zapisnike, evidence-kronološki vrstni red prijav prosilcev, vse sklepe Komisije za razpolaganje s počitniškimi kapacitetami javnega zavoda Dom upokojencev Ptuj, kronološko rezervacije posameznih datumov za vse lokacije počitniških kapacitet organa od 20. 1. 2015 do 27. 7. 2015;

- dejansko izkoriščenost (realizacijo) teh počitniških kapacitet od 20. 1. 2015 do 11. 8. 2015;

- evidenco rezervacij in dejanske realizacije uporabe domske opreme za prosti čas od 20. 1. 2015 do 11. 8. 2015.

10. 13. 8. 2015 je organ zaprosil za informacije, če se trajajoča revizija v organu izvaja s podizvajalci izbranega poslovnega subjekta na javnem razpisu in prosil za odgovor najkasneje do naslednjega dne do 9. ure.

11. 18. 8. 2015 je zahteval do 21. 8. 2015 odgovore na njegove zahtevke za varstvo pravic, ki so jih člani sveta obravnavali na 7. seji.

12. Z zahtevo z dne 18. 8. 2015 je zahteval zapisnik sestanka z dne 19. 1. 2015.

 

Zoper odločbo organa št. ZDIJZ-3/2015 z dne 1. 9. 2015, s katero je organ zavrnil navedene zahteve prosilca na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, je prosilec vložil pritožbo, o kateri je IP odločil z odločbo št. 090-254/2015/2 z dne 26. 11. 2015. IP je pritožbi prosilca ugodil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, ker po presoji IP prosilec ni zlorabil pravice dostopa do informacij javnega značaja, na kar se je skliceval organ.

 

Organ je nato odločil z izpodbijano odločbo št. ZDIJZ-3/2015 z dne 29. 12. 2015, s katero je zahteve prosilca ponovno zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ.

 

Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo, v kateri navaja, da je izpodbijana odločba v 90 odstotkih prepis prve odločbe, nato pa sledi prepis razlage besede »šikanirati« in »šikanozen«. Prosilec med drugim navaja, da zahteva le dokumentacijo, ki bi morala biti ob pravilno vodeni dokumentaciji, že pripravljena, torej gre za dokumentacijo, ki se vzame iz rednika ali zbere na računalniku in posreduje, in da gre za tekoče zadeve, zato je ni treba iskati v arhivu. Navaja tudi, da bi morala biti večina zahtevane dokumentacije javno dostopna.

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 26. 1. 2016, poslal v odločanje IP.

 

Na podlagi pozivov IP z dne 22. 2. 2016, 10. 3. 2016, 22. 3. 2016, 1. 4. 2016, 18. 4. 2016, 26. 4. 2016 in 4. 5. 2016 je organ posredoval IP zahtevano dokumentacijo oziroma podatke, s katerimi razpolaga, in pojasnila.

 

Organ je na podlagi 44. člena in četrtega odstavka 251. člen ZUP ter dopisa IP št. 090-19/2016/5  z dne 10. 3. 2016, s pozivi z dne 15. 3. 2016 povabil k stranski udeležbi naslednje pravne subjekte, in sicer družbe PRO-BIT PROGRAMSKA OPREMA d.o.o., Slovenske Konjice,  AGENDA komunikacijski in informacijski inženiring d.o.o., Maribor, Odvetniška družba Pirc Musar & partnerji, d.o.o., Ljubljana in ODVETNIŠKA PISARNA MAYR & PAVLOVIČ d.o.o., Ptuj. IP je z dopisom št. 090-19/2016/6 z dne 17. 3. 2016 povabil k stranski udeležbi družbo KPMG SLOVENIJA, podjetje za revidiranje, d.o.o., Ljubljana, z dopisoma št. 090-19/2016/9 in št. 090-19/2016/10 z dne 22. 3. 2016 pa še poslovna subjekta PREVZEM d.o.o., Maribor, in INFO BIRO PETRA KREK HVALEC S.P., Slovenska Bistrica.

 

Obrazložitev k sklepu:

 

Organ je na poziv IP z dne 10. 3. 2016 v odgovoru z dne 17. 3. 2016 navedel, da ne razpolaga v materializirani obliki s pogodbo in/ali naročilnico, računi in specifikacijami opravljenih storitev poslovnega subjekta TUŠMOBIL d.o.o., saj z navedeno družbo nikoli ni sodeloval, in da ne razpolaga z morebitnimi dokumenti, na podlagi katerih se je revizija v organu, ki jo je izvajala družba KPMG Slovenija, d.o.o., Ljubljana, izvajala s podizvajalci, oziroma, da takšni dokumenti ne obstajajo.

 

IP je z navedenim seznanil prosilca, ki je z odgovorom z dne 1. 4. 2016 pri IP pisno umaknil pritožbo v delu, ki se nanaša na pogodbe in/ali naročilnice, račune in specifikacije opravljenih storitev poslovnega subjekta TUŠMOBIL d.o.o. za organ in morebitnih dokumentov, na podlagi katerih se je revizija v organu, ki jo je izvajala družba KPMG Slovenija, d.o.o., Ljubljana, izvajala s podizvajalci.

 

Tretji odstavek 256. člena ZUP določa, da če stranka umakne pritožbo, se pritožbeni postopek s sklepom ustavi. Glede na navedeno je IP odločil kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

 

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

Ta sklep je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J) oproščen plačila upravne takse.

 

Obrazložitev k odločbi:

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti. V konkretnem pritožbenem postopku je primarno sporno vprašanje, ali je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, na kar se je organ skliceval v izpodbijani odločbi.

 

Pri odločanju o zahtevanih dokumentih je IP izhajal iz posamezne zahteve prosilca ter pri tem upošteval dokumente v obdobju, ki ga je navedel prosilec, oziroma do datuma vložitve zahteve.

 

2. Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja

 

Organ je ponovno zavrnil zahteve prosilca na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, torej zaradi zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ utemeljuje institut zlorabe pravice, kot izhaja iz prvotne odločbe, na splošno in v obravnavanem primeru, pri čemer navaja še, da je namen prosilca povzročanje neprijetnosti oziroma nevšečnosti organu (šikanozen namen) in oviranje organa pri njegovem delu.

 

IP je po preučitvi celotne zadeve ponovno ugotovil, da pravica prosilca zahtevati informacije javnega značaja v obravnavanem primeru ni prišla v konflikt z nobeno pravico organa ali tretjih oseb. IP se pri tem sklicuje na obrazložitev odločbe IP št. 090-254/2015/2 z dne 26. 11. 2015 ter ponovno poudarja in dodaja, kot sledi.

 

Predmet pritožbenega postopka je 12 zahtev, ki jih je prosilec posredoval organu v obdobju od 5. 8. 2015 do 18. 8. 2015, torej zahteve, katere je organ že v odločbi št. ZDIJZ-3/2015 z dne 1. 9. 2015 naštel v preambuli in v obrazložitvi s pravno podlago petega odstavka 5. člena ZDIJZ za njihovo zavrnitev, zato so navajanja drugih elektronskih sporočil v obravnavanem primeru brezpredmetna.

 

Kot je IP navedel že v odločbi št. 090-254/2015/2 z dne 26. 11. 2015, nastane zloraba pravice tedaj, ko subjekt prestopi meje pravno zavarovanega upravičenja tako, da s tem ogroža oziroma posega v pravico drugega, torej če hočemo določiti meje pravice tistemu, ki jo je prekoračil, moramo izhajati iz pojma pravice in njene vsebinske opredelitve. ZDIJZ sicer ne določa kriterijev, na podlagi katerih lahko organ zahtevo prosilca ocenjuje kot ravnanje, ki predstavlja zlorabo pravice, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezni prosilec, so se za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi razvili kriteriji, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja, npr.:

-       ponavljajoče vloge za isto zadevo s pavšalnimi navedbami (Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3427/07-34 in U-I-287/07 z dne 6. 11. 2008);

-       očitno nedovoljene in neutemeljene vloge, s katerimi se ovira izpolnjevanje temeljnih nalog organa (Sklep Ustavnega sodišča št. Up-448/12-11 z dne 21. 6. 2012);

-       vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic (Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009);

-       vlaganje vlog brez postulacijske sposobnosti, torej opravljenega pravniškega izpita oziroma brez zastopnika z opravljenim pravniškim državnim izpitom (Sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 76/2014 z dne 24. 2. 2014);

-       vztrajanje pri izterjavi bagatelnega zneska (Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Izvršilni oddelek, št. II Ip 1002/2009 z dne 13. 5. 2009);

-       z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih, torej preko 100 vloženih zahtev za dostop do izrazito obsežne količine dokumentov in 322 elektronskih sporočil, poslanih odgovorni osebi za dostop do informacij javnega značaja, v obdobju enega leta, kar predstavlja izjemno število vlog, večina z žaljivo vsebino, posredovane tudi drugim državnim organom,… (Sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013).

 

V obravnavanem primeru gre za 12 zahtev, ki jih je prosilec posredoval organu v obdobju od 5. 8. 2015 do 18. 8. 2015. Iz navedenega izhaja, da ni mogoče govoriti o prekomernem številu vlog in dokumentov, niti ne gre za ponavljajoče se vlaganje očitno neutemeljenih procesnih zahtevkov z zgolj pavšalnimi navedbami. Posamezne zahteve so sicer obsežnejše, ampak ne pa izrazito obsežne, kar je IP ugotovil s pridobitvijo zahtevanih dokumentov, pri čemer bi lahko dve zahtevi organ zavrnil brez posebne obremenitve pri delu, ker dokumenti sploh ne obstajajo (dokumenti v zvezi z zahtevki glede varstva pravic in glede izvajanja revizije v organu s podizvajalci). Prav tako npr. obsega samo nekaj strani dokumentov zahteva za posredovanje pogodbe in/ali naročilnice, računov in specifikacije opravljenih del podjetja Prevzem d.o.o. ter pogodbe in/ali naročilnice, računov in specifikacije opravljenih del pravne ali fizične osebe, ki je opravila vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zahteva za posredovanje zapisnika z dne 19. 1. 2015 pa dve strani. K temu IP še navaja, da so posamezne zahteve z dne 11. 8. 2015 in 12. 8. 2015 vsebinsko podobne, saj se nanašajo na pogodbe in/ali naročilnice, račune in specifikacije opravljenih storitev posameznih poslovnih subjektov za organ.

 

Objektivno tako ni mogoče slediti trditvi, da bi 12 obravnavanih zahtev do te mere oviralo delo organa, da ta svojih preostalih nalog ne bi mogel izvajati in zato pravic strank v drugih postopkih ne bi mogel ustrezno zavarovati. Če bi organ potreboval več časa za posredovanje zahtevanih informacij zaradi obsežnosti zahtev in zaradi tega tudi pravic strank v drugih postopkih ne bi mogel ustrezno zavarovati, bi namreč lahko v skladu s 24. členom ZDIJZ podaljšal rok za odločitev še za do 30 dodatnih delovnih dni. IP ponovno pojasnjuje, da večje število zahtev in večji obseg zahtevanih dokumentov, ki imata za posledico večji obseg dela organa, sama po sebi še ne pomenita zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (Sodba Upravnega sodišča št. U 92/2006-8 z dne 4. 10. 2007).

 

Prav tako zahteve prosilca po oceni IP niso žaljive, nespoštljive ali šikanozne ter iz njih ne izhajajo nedopustni nameni. Kot je IP že navedel v odločbi št. 090-254/2015/2 z dne 26. 11. 2015, ni mogoče šteti zahteve za žaljivo, ker prosilec navaja rok za posredovanje zahtevanih informacij ali ker napiše »Hvala vnaprej za vaš odgovor še danes!«. IP tako navedenega ne ocenjujejo kot šikaniranje organa. Organ je namreč tisti, ki je dolžan poznati določbe ZDIJZ, torej tudi roke, in postopati v skladu s temi določbami. Navedbe prosilca tako ni mogoče šteti kot prekomernega izražanja številnih negativnih vrednostnih ocen. Ker se v postopku po ZDIJZ pravica do dostopa do informacij javnega značaja presoja erga omnes, torej splošno za kateregakoli prosilca, se pravica presoja neodvisno od znanja, predhodnih informacij in motivov konkretnih prosilcev, pri čemer po mnenju IP iz zahtev ne izhajajo nedopustni nameni prosilca.

 

V skladu s 7. členom ZUP je namreč organ dolžan svoje delo organizirati na način, ki omogoča vsem strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice, pri čemer lahko izvaja ukrepe in sprejema odločitve, s katerimi zagotovi, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali z drugim predpisom. Ko je organ prosilcu sporočil z elektronskim sporočilom, da bo njegove zahteve obravnaval po ZDIJZ, bi lahko v skladu z namenom tega načela navedel tudi rok, ki ga ZDIJZ določa za rešitev zadeve oziroma odločitev organa.

 

V zvezi z dodatnimi navedbami organa, da so zahteve prosilca šikanoznega značaja, pa IP navaja, da pomeni pri uporabi predmetnih določb ZDIJZ vsaka zahteva »šikanoznega značaja« hkrati tudi zlorabo pravice (tako tudi Mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ZDIJZ-C, druga obravnava, EPA 1500-VI, št. 010-01/13-24 z dne 30. 12. 2013).

 

Organ se v zvezi z navedbo, da so zahteve prosilca šikanozne narave, sklicuje tudi na 18. člen Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07, 63/07, 115/07, 31/08, 35/09, 58/10, 101/10 in 81/13; v nadaljevanju: Uredba), ki med drugim določa, da mora organ odgovoriti na vse dopise, ki jih prejme v fizični ali elektronski obliki, razen če so šikanoznega značaja. Kot izhaja iz Priporočil Ministrstva za javno upravo za izvajanje določb 18. člena Uredbe št. 020-401/2014/87 z dne 3. 9. 2015 organ ne odgovarja na dopise šikanoznega značaja, s katerim se namerno povzroča neprijetnosti, nevšečnosti ali uporabljajo šikanozna sredstva, torej ne odgovarja na vprašanja, s katerimi se žali človekovo dostojanstvo oziroma poslanstvo upravnega organa. Iz navedenega izhaja, da tudi po Uredbi zahteve prosilca ni mogoče šteti kot zahteve šikanoznega značaja, če pa bi zahteve organ že štel kot take, pa nanje ne bi bil dolžan odgovarjati in jih procesno obravnavati – čemur pa organ ni sledil, saj je zahteve procesno obravnaval in izdal izpodbijano odločbo.

 

Ker je IP ugotovil, da zloraba pravice v konkretnem primeru ni podana, je v nadaljevanju ugotavljal obstoj morebitnih izjem od prosto dostopnih informacij po določbah 6. člena in 5. a člena ZDIJZ. Na podlagi ZDIJZ ima namreč dostop do informacije javnega značaja vsakdo, razen če gre za primere zakonskih izjem, zaradi obstoja katerih lahko organ v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca.

 

3. Pojem informacije javnega značaja

 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ.

 

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.

Iz navedenega izhaja, da iz definicije informacije javnega značaja izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

  1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2.   organ mora z njo razpolagati,

3.   nahajati se mora v materializirani obliki.

 

V obravnavanem primeru prav tako ni sporno, da zahtevani dokumenti izvirajo iz delovnega področja organa ter da organ z večjim delom zahtevanih dokumentov razpolaga v materializirani obliki.

 

V zvezi s sklepi Komisije za upravljanje s počitniškimi kapacitetami (v nadaljevanju: Komisija) od 20. 1. 2015 do 27. 7. 2015 je organ navedel, da z njimi ne razpolaga v materializirani obliki, saj se posebni sklepi ne izdajajo, ampak se kandidate samo obvesti, da jim je koriščenje počitniških kapacitet bilo ali ni bilo odobreno. Navedena komisija namreč po roku za oddajo prijav vsakokrat pregleda vse prijave in jih v skladu s kriteriji razporedi po upravičenosti. Glede kronološkega izpisa rezervacij počitniških kapacitet v navedenem obdobju je organ navedel, da je možno koristiti počitniški kapaciteti na morju le v poletni sezoni od junija do septembra, izjemoma med prvomajskimi prazniki, drugi dve počitniški kapaciteti pa vso leto. Vmes je lahko zaradi izrednih okoliščin (npr. bolezen) prišlo do stornacij prijav, vendar so se prosti termini v sezoni sproti polnili. V zvezi s tem je organ tako posredoval za dve počitniški kapaciteti fotokopije napotnic, za dve počitniški kapaciteti pa seznam – tabeli, ker napotnice ne obstajajo.

 

Upoštevaje navedeno je IP z dopisom z dne 10. 3. 2016 pozval prosilca, da poda morebitne nasprotne argumente oziroma se pisno izreče o navedenih ugotovitvah IP. V odgovoru z dne 4. 4. 2016 je prosilec navedel, da bi realen dokument pokazal dejansko zasedenost domskih počitniških kapacitet na vseh lokacijah, predvsem v obdobju od 1. 7. 2015 do 1. 9. 2015. Ta dokument je mogoče zelo hitro izdelati oziroma v Domu Ptuj mora obstajati, saj gre dejansko le za evidence zasedenosti oziroma izkoriščenosti posameznih počitniških kapacitet Doma Ptuj s strani zaposlenih Doma Ptuj v tem obdobju.

 

IP je vpogledal v Pravilnik o upravljanju in uporabi počitniških kapacitet Doma upokojencev Ptuj, ki ga je Svet zavoda organa sprejel na seji 27. 1. 2015 (v nadaljevanju: Pravilnik). Pravilnik v prvem odstavku 6. člena med drugim določa, da Komisija na podlagi oddanih prijav kandidate obvesti o odobrenih/neodobrenih terminih glede na pogoje in v skladu s kriteriji tega pravilnika, iz česar izhaja, da Komisija ne izdaja posebnih sklepov, kar potrjuje navedbe organa. IP je tako v tem delu sledil navedbi organa, da s sklepi Komisije ne razpolaga.

 

Glede na to, da prvi odstavek 6. člena Pravilnika tudi določa, da ima vsak kandidat pravico do vpogleda v zapisnik Komisije o razvrščanju prijav in ugotavljanju vrstnega reda upravičencev do koriščenja počitniških kapacitet, je IP pozval organ, z dopisom z dne 1. 4. 2016, na predložitev zahtevanih zapisnikov oziroma ustreznega pojasnila, zakaj z zapisniki ne razpolaga. Organ je v odgovoru z dne 6. 4. 2016 navedel, da Komisija v mesecu januarju ob pregledu prispelih vlog žal ni napravila zapisnika, ker je sproti (ob samem pregledu vlog) dejansko pisala obvestila izbranim oziroma neizbranim kandidatom, je pa bil ob samem pregledu vlog ustvarjen ročno voden zapis o točkovanju po kriterijih. Navedeni ročno vodeni zapis je organ tudi posredoval IP in IP ga je štel za dokument, iz katerega izhajajo podatki, ki jih zahteva prosilec, saj obsega točkovanje po kriterijih za dodelitev počitniških kapacitet po Pravilniku, torej podatke o ugotavljanju vrstnega reda upravičencev do koriščenja počitniških kapacitet.

 

Glede zahteve za posredovanje evidence-kronološki vrstni red prijav prosilcev in kronološke rezervacije posameznih datumov za vse lokacije počitniških kapacitet organa od 20. 1. 2015 do 27. 7. 2015 je IP ugotovil, da organ razpolaga s posameznimi prijavami prosilcev ter obvestili o odobrenem oziroma neodobrenem bivanju, ne razpolaga pa s posebnimi evidencami, iz katerih bi izhajal kronološki vrstni red prijav in rezervacij. Glede dejanske izkoriščenosti počitniških kapacitet od 20. 1. 2015 do 11. 8. 2015 je IP nadalje ugotovil, da organ razpolaga za dve počitniški kapaciteti s seznamom oziroma tabelama, ki vključujeta datum koriščenja, ime in priimek prosilca ter posamezne opombe s podatki o zaposlitvi posameznega uslužbenca po enoti organa oziroma o številu obračunanih nočitev. Za dve počitniški kapaciteti pa organ razpolaga z napotnicami, ki obsegajo podatke o lokaciji, terminu, imenih in priimkih ter rojstnih datumih letovalcev. Navedene dokumente, s katerimi razpolaga organ, je IP štel kot dokumente, iz katerih izhajajo podatki, ki jih zahteva prosilec, saj vključujejo podatke o prijavi, odobritvi in dejanski izkoriščenosti počitniških kapacitet.

 

V zvezi z zahtevano evidenco rezervacij in dejanske realizacije uporabe domske opreme za prosti čas od 20. 1. 2015 do 11. 8. 2015 je organ posredoval IP ročno vodene zapise, kar je IP prav tako štel za dokument, iz katerega izhajajo podatki, ki jih zahteva prosilec, saj iz njih izhajajo podatki o datumu izposoje in vrnitve opreme posamezni osebi, pa tudi opredelitev izposojene opreme.

 

V zvezi z zahtevo na posredovanje odgovorov na zahtevke za varstvo pravic, ki so jih člani sveta obravnavali na 7. seji, pa iz Zapisnika 15. redne seje sveta organa izhaja, da ti dokumenti ne obstajajo v materializirani obliki, s čimer je bil prosilec seznanjen na navedeni seji sveta organa, na kateri je bil prisoten. IP je tako ugotovil, da zahtevani dokumenti oziroma odgovori na zahtevke za varstvo pravic ne obstajajo v materializirani obliki, zato niso izpolnjeni vsi pogoji za dostop do informacije javnega značaja.

 

IP je torej glede neobstoja posameznih dokumentov sledil navedbam organa. Organ je namreč IP posredoval drugo zahtevano dokumentacijo, zato IP nima nobenega razloga, da bi dvomil v navedbe organa glede obstoja dokumentov. IP je tako ugotovil, da dokumenta organ ni bil dolžan ustvariti (npr. sklepi Komisije) oziroma je IP posredoval dokumentacijo, ki po vsebini ustreza zahtevi prosilca, čeprav ni v zahtevani obliki (npr. evidenca-kronološki vrstni red prijav) oziroma dokument ni bil ustvarjen (odgovori na zahtevke).

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena in prvega odstavka 1. člena ZDIJZ namreč izhaja, da lahko predstavlja informacijo javnega značaja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, torej da z njim razpolaga. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organ je dolžan omogočiti dostop le do obstoječih informacij in ni dolžan ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolaga (več). Izhajajoč iz navedenega je IP pritožbo prosilca v delu, v katerem zahtevani dokumenti ne obstajajo, zavrnil, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

4. Izjeme od prosto dostopnih informacij po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ

 

IP je ob vpogledu v zahtevane dokumente ugotovil, da posamezni dokumenti vsebujejo osebne podatke in da so posamezni dokumenti (Izjava o referencah o podobnih storitvah v letih 2012 in 2013 z dne 16. 3. 2015 ter  potrdila o referencah in potrdila o referencah vodje revizijske ekipe družbe KPMG SLOVENIJA, podjetje za revidiranje, d.o.o., Ljubljana) označeni z oznako »ZAUPNO«. Prav tako je IP ugotovil, da so posamezni dokumenti pogodbe, ki jih je organ sklenil s poslovnimi subjekti zasebnega sektorja. IP je tako presojal, ali posamezni podatki predstavljajo varovane osebne podatke, in ali posamezni dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost.

 

Na podlagi 7. člena ZDIJZ, v skladu s katerim se zahtevane informacije izločijo iz dokumenta ter se prosilca seznani z vsebino, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije javnega značaja in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, se tako prosilcu omogoči delni dostop do posameznih zahtevanih dokumentov. Pri tem se upošteva tudi Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju Uredba). 16. člen Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).

 

IP uvodoma navaja, da glede dokumentov, ki so predmet zahteve, organ ni navedel, da predstavljajo katero od izjem po ZDIJZ. Glede na vsebino posameznih dokumentov, so bili kot morebitni stranski udeleženci pozvani naslednji poslovni subjekti, in sicer AGENDA komunikacijski in informacijski inženiring d.o.o., Maribor, PRO-BIT PROGRAMSKA OPREMA d.o.o., Slovenske Konjice, Odvetniška družba Pirc Musar & partnerji, d.o.o., Ljubljana, ODVETNIŠKA PISARNA MAYR & PAVLOVIČ d.o.o., Ptuj, Ljubljana, KPMG SLOVENIJA, podjetje za revidiranje, d.o.o., Ljubljana, PREVZEM d.o.o., Maribor, in INFO BIRO PETRA KREK HVALEC S.P., Slovenska Bistrica.

 

Podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe - izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – Odl. US, 82/13 in 55/15; v nadaljevanju ZGD-1) ureja pojem poslovne skrivnosti in varstvo poslovne skrivnosti v določbah členov 39 in 40.

 

ZGD-1 tako v določbah člena 39 določa:

»(1) Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost.

(2) Ne glede na to ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov.

(3) Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.«.

 

ZGD-1 torej razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost.

 

Družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost s pisnim sklepom iz prvega odstavka prejšnjega člena, podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, pa morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost (prvi in drugi odstavek 40. člena ZGD-1).

 

Dokumenti družbe PRO-BIT PROGRAMSKA OPREMA d.o.o., Slovenske Konjice

 

Družba je v odgovoru z dne 22. 3. 2016 priglasila stransko udeležbo. V priglasitvi je navedeno, da predstavljajo poslovno skrivnost vsi dokumenti, ki se nanašajo na vsebino in ceno sodelovanja. V obrazložitvi slednjega je poudarjeno, da velja trenutno na slovenskem trgu cenovna vojna med njimi in konkurenčnim ponudnikom ter da jih lahko vsaka informacija o ceni njihovih storitev, povezanih s konkretno vsebino oziroma o tem, katere storitve in funkcionalnosti cena vsebuje (računi, pogodbe, aneksi), postavi o neenakopraven položaj na trgu in jim lahko neposredno škoduje. Družba je bila sicer s pozivom pozvana tudi, da predloži akt o določitvi poslovne skrivnosti oziroma da pojasni, kakšna občutna škoda bi ji nastala kot posledica morebitnega razkritja zahtevanih dokumentov.

 

Družba v zvezi z zahtevanimi dokumenti ni predložila pisnega sklepa, ki bi določal, kateri podatki ste štejejo za poslovno skrivnost, prav tako je IP z vpogledom v predmetne dokumente ugotovil, da ne nosijo nobene oznake »poslovna skrivnost« ali »zaupno« in podobno. Pogodba o uporabnini programske opreme PRO.4 v oblaku 2015-004-OB-2740 in Pogodba o uporabnini programske opreme PRO.4 v oblaku 2014-022-OB-2740 sicer vsebujeta določbo o poslovni skrivnosti v členu 6, vendar določata samo pavšalno, da se izvajalec in naročnik obvezujeta, da bosta pred tretjimi osebami dosledno varovala poslovno skrivnost. Vzdrževalna pogodba št. 2011-008-S4-2740 in aneks k tej pogodbi takih določb nimata. Subjektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 tako ni izpolnjen, zato je IP presojal zahtevane dokumente še z vidika objektivnega kriterija.

 

Kot izhaja iz določbe drugega odstavka 39. člena ZGD-1, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Okoliščina, da bi z razkritjem podatkov nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, mora biti torej očitna. Očitno občutno škodo bi morala konkretno izkazati družba, vendar tega družba ni izkazala. Dokazno breme za izpolnjenost subjektivnega ali objektivnega kriterija poslovne skrivnosti je namreč po ustaljeni sodni praksi primarno na subjektu, čigar poslovna skrivnost se varuje (tako tudi sodbi Upravnega sodišča št. II U 308/2014 z dne 10. 6. 2015 in II U 289/2013 z dne 8. 1. 2014). Družba je kot stranski udeleženec namreč le pavšalno navedla, da jih lahko vsaka informacija o ceni njihovih storitev, povezanih s konkretno vsebino oziroma o tem, katere storitve in funkcionalnosti cena vsebuje (računi, pogodbe, aneksi), postavi o neenakopraven položaj na trgu in jim lahko neposredno škoduje.

 

Glede na to, da je ZGD-1 pri opredelitvi poslovne skrivnosti določa tudi objektivni kriterij, je IP dolžan presoditi zahtevane dokumente tudi po uradni dolžnosti, torej je dolžan presoditi, ali zahtevani dokumenti vsebujejo tudi podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. ZGD-1 namreč določa tudi, da podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost.

 

Predmet poslovne skrivnosti so podatki, ki pomenijo za podjetje konkurenčno prednost (npr. nov postopek izdelave, seznam stalnih odjemalcev, analiza trga) ali prednost v negativnem smislu (npr. večje število reklamacij), pri t.i. know-how pa so to podatki, ki so za določeno podjetje specifični in mu zato zagotavljajo konkurenčno prednost, sem ne sodijo npr. splošna znanja, dosežena usposobljenost in spretnost, ki jih pridobi povprečna oseba sčasoma z vestnim delom in usposabljanjem v delovnem razmerju na določenem delovnem mestu (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2002).

 

Pogodbi o uporabnini se nanašata na uporabo programske opreme izvajalca oziroma družbe in obsegata splošne določbe ter določbe o jamstvu, trajanju in prenehanju pogodbe, lastništvu podatkov, vrsti storitve, ceni in dolžnosti plačila, delovnem času, poslovni skrivnosti, celovitosti pogodbe, višji sili, pristojnosti in sporih, vplivu neveljavnosti posameznih določb pogodbe, spremembi pogodbe in končne določbe. Pri vrsti storitve je naveden obseg paketa na splošno kot npr. PRO.4 POŠTNA KNJIGA-STANDARD-od 2001 dokument na leto (z ročnim uvozom eRačunov) po eSlog 1,5 za 10 uporabnikov, e-potrjevanje računov in posredovanje ostale pošte za 20. Uporabnikov, inštalacija programa,… Vzdrževalna pogodba prav tako obsega splošne določbe o predmetu pogodbe, definiciji osnovnih pojmov, obveznostih izvajalca, obveznostih uporabnika, vrednost pogodbenih del in načinu plačila, nadgradnji, izgubi podatkov, podizvajalcih ter končne določbe. Aneks št. A-001-S4-2740 k vzdrževalni pogodbi pa vključuje programske module, ki so predmet osveževanje kot npr. PRO.3 FINANCE (glavna knjiga s saldokonti,…).

 

Upoštevaje prej navedene splošne usmeritve, kateri podatki so predmet poslovne skrivnosti, IP ocenjuje, da večina določb predmetnih pogodb in aneksa ne predstavljajo podatkov, ki bi pomenili konkurenčno prednost družbe oziroma t.i. know-how družbe. Konkurenčno prednost družbe bi lahko po mnenju IP predstavljala programski moduli, ki so predmet osveževanja, in cena za posamezno storitev, za katero sta se dogovorili pogodbeni stranki, vendar je potrebno upoštevati še določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi teh določb se namreč dovoli dostop do podatka, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5 do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila. Podatki o porabi javnih sredstev so torej vedno javni, ne glede na morebiten obstoj poslovne skrivnosti. Pri tem je potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617; v nadaljevanju: ZJF), ki v tretjem odstavku 2. člena kot enega od načel zakona določa načelo učinkovitosti in gospodarnosti. Organ kot naročnik je namreč porabnik javnih sredstev, zato na trgu ne nastopa brez omejitev, česar se morajo zavedati tudi poslovni subjekti, ki vstopajo v takšna obligacijska razmerja. ZJF nadalje v 53. členu določa, da se lahko pogodba za nabavo blaga, naročilo storitev in oddajo gradenj v breme proračunskih sredstev sklene samo skladno s predpisi o javnem naročanju in da so ti podatki javni.

 

IP ob tem poudarja, da je kot podatke o porabi javnih sredstev treba šteti vse podatke, ki izkazujejo, ali je organ pri sklepanju predmetne pogodbe ravnal gospodarno, kakšne obveznosti je prevzel in pod kakšnimi pogoji ter kakšne finančne posledice bo sklenjena pogodba imela za proračun oziroma kakšne, kratkoročne in dolgoročne obveznosti in pravice, ki iz nje izhajajo za organ. Zgolj podatek o skupni končni vrednosti pogodbenega posla namreč ne omogoča takšnega nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje učinkovite in poštene konkurence ter gospodarna poraba javnih sredstev. Za izpolnitev tega cilja, ki ga določa ZDIJZ v 2. členu, je torej treba kot podatek o porabi javnih sredstev šteti vse podatke iz pogodbe, ki imajo finančni učinek in za organ ustvarjajo finančne obveznosti, posredne ali neposredne, pa tudi podatke, ki kažejo, katere storitve je organ prejel za dogovorjeno plačilo in kako (na kakšen način) bo izpolnjeval svoje finančne obveznosti. Prav tako je javen podatek o časovnem okvirju, za katerega se sklepa pogodba – zgolj pogodbeni znesek, brez podatka o času trajanja izvajanja storitve, namreč ne daje celovitega podatka o višini obveznosti in višini porabe javnih sredstev, ki bo nastala na podlagi sklenjene pogodbe.

 

Izhajajoč iz navedenega so po mnenju IP predmetne pogodbe javno dostopne, prav tako ne predstavljajo poslovne skrivnosti zahtevani računi in naročilnice v zvezi s temi pogodbami. Zahtevani dokumenti so torej javno dostopni, razen posamezni podatki, ki predstavljajo varovane osebne podatke, kar IP pojasnjuje v nadaljevanju.

 

Družba AGENDA komunikacijski in informacijski inženiring d.o.o., Maribor

 

Družba je z dopisom z dne 23. 3. 2016 prav tako priglasila stransko udeležbo. Navaja, da navedene listine (pogodbe, in/ali naročilnice, računi in specifikacije opravljenih storitev), v katere želi vpogledati prosilec, spadajo med listine, ki jih družba šteje kot poslovna skrivnost na podlagi Sklepa o določitvi poslovne skrivnosti z dne 20. 12. 2013. Navaja tudi, da omenjene listine spadajo pod točke 2, 3, 8 in 10 navedenega sklepa in da ne dovolijo vpogleda v te listine. Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 20. 12. 2013 prilagajo.

 

Kot že navedeno, razlikuje ZGD-1 dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega in objektivnega. V obravnavanem primeru je izpolnjen subjektivni kriterij glede na to, da je družba poleg odgovora, s katerim je priglasila stransko udeležbo v predmetni zadevi, navedla, da šteje zahtevane dokumente za poslovno skrivnost ter priložila Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 20. 12. 2013 (v nadaljevanju: Sklep), katerega navaja kot podlago za svoje navedbe. IP je z vpogledom v navedeni sklep ugotovil, da se kot poslovna skrivnost v družbi štejejo med drugim informacije, ki se nanašajo na tržni položaj in aktivnosti družbe (ponudbe poslovnim partnerjem, osnutki pogodb in pogajanja s partnerji, sklenjene pogodbe, obseg in vrsta poslovanja s partnerji,…), projektna in druga dokumentacija, ki je nastala pri izvajanju osnovnih dejavnosti in razvojnih projektih, način zagotavljanja kakovosti storitev in proizvodov ter rezultati izvajanja kontrole kakovosti in investicije, investicijski elaborati, projektne rešitve in obratovalna dokumentacija (točke 2, 3, 8 in 10 Sklepa). IP je tako ugotovil, da Sklep široko določa poslovno skrivnost družbe, med drugim velja tudi za sklenjeni pogodbi, in da je bil izdan 20. 12. 2013, torej pred sklenitvijo predmetnih pogodb ter izdanih računov.

 

Glede na to, da je izpolnjen subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti, IP ni dolžan presojati tudi obstoja objektivnega kriterija, je pa presodil še, ali pridejo v poštev določbe tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, v skladu s katerimi se ne morejo za poslovno skrivnost določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Na podlagi določb 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se dovoli dostop do podatka, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5 do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila. Podatki o porabi javnih sredstev so torej vedno javni, ne glede na morebiten obstoj poslovne skrivnosti. Pri tem je potrebno upoštevati tudi določbe ZJF, kot že zgoraj navedeno. IP ponovno navaja, da je organ kot naročnik porabnik javnih sredstev, zato na trgu ne nastopa brez omejitev, česar se morajo zavedati tudi poslovni subjekti, ki vstopajo v takšna obligacijska razmerja.

 

Kot že navedeno, je treba kot podatek o porabi javnih sredstev šteti vse podatke iz pogodbe, ki imajo finančni učinek in za organ ustvarjajo finančne obveznosti, posredne ali neposredne, pa tudi podatke, ki kažejo, katere storitve je organ prejel za dogovorjeno plačilo in kako (na kakšen način) bo izpolnjeval svoje finančne obveznosti. Prav tako je javen podatek o časovnem okvirju, za katerega se sklepa pogodba – zgolj pogodbeni znesek, brez podatka o času trajanja izvajanja storitve, namreč ne daje celovitega podatka o višini obveznosti in višini porabe javnih sredstev, ki bo nastala na podlagi sklenjene pogodbe

 

Upoštevaje navedeno so zahtevani dokumenti, ki izhajajo iz poslovnega sodelovanja te družbe z organom, prav tako javno dostopni, razen varovanih osebnih podatkov, kar IP utemeljuje v nadaljevanju.

 

ODVETNIŠKA PISARNA MAYR & PAVLOVIČ d.o.o., Ptuj

 

Odvetniška družba je priglasila stransko udeležbo v odgovoru z dne 24. 3. 2016. V navedenem odgovoru izpostavljajo, da jih že po določilih Zakona o odvetništvu (6. in 66. člen), Statuta Odvetniške zbornice Slovenije in po določilih Odvetniške poklicne etike zavezuje varovanje poklicne tajnosti, zato zahtevanih podatkov (pogodbe in računi) ne morejo razkriti. Opozarjajo še, da razkritje specificiranih računov, ki jih družba za opravljene storitve izdaja zavezancu, ne bo prispevalo k transparentnosti porabe javnih sredstev – kar je tudi temeljni namen zahteve za dostop do informacij javnega značaja, saj so podatki o skupnem znesku izplačil družbi s strani zavezanca javno objavljeni. Glede na omenjene zakonske določbe izjavljajo, da predstavlja pogodba o opravljanju storitev in specificirani računi poslovno skrivnost družbe. Razkritje vsebine specificiranih računov bi tako lahko razkrilo način dela in obračunavanja odvetniški storitev ter občutno škodo odvetniški pisarni v smeri razkritja načina dela in konkurenčnosti storitev. Predlagajo, da IP zahtevo prosilca za predložitev pogodbe in računov zavrne.

 

IP se strinja z navedbo odvetniške družbe, da mora odvetnik v skladu s 6. členom Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – Odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14 in 8/16 – Odl. US) varovati kot tajnost, kar mu je zaupala stranka. Slednje izhaja tudi iz določb 1. točke prvega odstavka 77.b Statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 10/95, 55/96, 4/00, 13/02, 90/03, 131/04, 103/11, 86/13 in 41/14), v skladu s katero je hujša odvetnikova kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica kršitev dolžnosti varovanja poklicne tajnosti, in prvega odstavka 51. člena Kodeksa odvetniške poklicne etike (v nadaljevanju: Kodeks). Kodeks v navedenih določbah določa, da mora odvetnik varovati kot tajnost, kar mu je stranka zaupala ali kar je kot zaupno zanjo zvedel, tudi sam mora vestno oceniti, kaj stranka želi varovati kot tajno, ter da dolžnost varovanja poklicne tajnosti velja tudi za vsebino odvetnikovega spisa in to tudi po prenehanju zastopanja in pri uničenju arhiva končanih zadev. Varovanje poklicne tajnosti zavezuje odvetnika tudi, da odkloni podatke o tem, ali je nekomu nudil pravno pomoč (52. člen Kodeksa). Predmetni dogovor med odvetniško družbo in organom ne obsega podatkov, ki bi jih odvetniški družbi zaupal organ kot stranka in tudi ne podatkov, ki bi jih odvetniška družba izvedela za organ, ampak splošne določbe, ki urejajo njun medsebojni poslovni odnos. Ne glede na navedeno pa je potrebno v obravnavanem primeru upoštevati tudi, da naslovnik zahteve ni odvetniška družba, ampak stranka odvetniške družbe, ki je po določbah ZDIJZ kot javni zavod - organ zavezana za dostop do informacij javnega značaja.

 

Odvetniška pisarna se sklicuje tudi na poslovno skrivnost družbe. IP je najprej presojal zahtevane dokumente z vidika subjektivnega kriterija in ugotovil, da odvetniška družba ni predložila pisnega sklepa, ki bi določal, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost družbe. Prav tako je IP z vpogledom v predmetne dokumente ugotovil, da ne nosijo nobene oznake »poslovna skrivnost« ali »zaupno« in podobno. Subjektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 tako ni izpolnjen, zato je IP presojal zahtevane dokumente še z vidika objektivnega kriterija.

 

Očitno občutno škodo bi morala konkretno izkazati odvetniška pisarna, vendar tega ni izkazala, njene navedbe pa so pavšalne, zato je IP presodil zahtevane dokumente tudi po uradni dolžnosti. Z vpogledom v predmetni dogovor je IP ugotovil, da ta obsega splošne določbe o dogovoru med pogodbenima strankama, tudi glede višine nagrade, ki se po dogovoru strank plačuje v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi oziroma po Odvetniški tarifi, ki jo je sprejela Odvetniška zbornica Slovenije 10. 4. 2010, v skladu s katero je določena vrednost točke, ki izhaja iz predmetnega dogovora. Dogovor tako ne vsebuje določb, ki bi bile določene glede na organ kot stranko (npr. popusti za organ,…) ali njegovo specifiko dela in podobno.

 

Glede na to, da je organ javni zavod, je IP tudi v tem primeru presojal dokumente na podlagi določb 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Odvetniška družba sicer navaja, da razkritje specificiranih računov ne bo prispevalo k transparentnosti porabe javnih sredstev, saj so podatki o skupnem znesku izplačil družbi s strani zavezanca javno objavljeni, vendar niso javni samo podatki o skupnem znesku izplačil družbi. Kot že navedeno, je potrebno kot podatke o porabi javnih sredstev šteti vse podatke, ki izkazujejo, ali je organ pri sklepanju predmetne pogodbe ravnal gospodarno, kakšne obveznosti je prevzel in pod kakšnimi pogoji ter kakšne finančne posledice bo sklenjena pogodba imela za proračun organa oziroma kakšne, kratkoročne in dolgoročne obveznosti in pravice, ki iz nje izhajajo za organ. Zgolj podatek o skupni končni vrednosti pogodbenega posla namreč ne omogoča takšnega nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje učinkovite in poštene konkurence ter gospodarna poraba javnih sredstev.

 

Upoštevaje navedeno IP tako ocenjuje, da so zahtevani dokumenti v zvezi s poslovanjem organa z navedeno odvetniško družbo, prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

Odvetniška družba Pirc Musar & partnerji, o.p., d.o.o., Ljubljana

 

Odvetniška družba je v odgovoru z dne 23. 3. 2016 navedla, da prijavlja stransko udeležbo in da kot zahtevane dokumente razume Dogovor o obsegu pravnega svetovanja in zastopanja ter plačilu in višini odvetniške nagrade za opravljanje pravnih storitev z dne 16. 6. 2015, račun št. 00170-A161-1-2015 z dne 28. 6. 2015 in račun št. 00179-A161-1-2015 z dne 8. 7. 2015. V odgovoru še navajajo, da ob predpostavki, da navedeni trije dokumenti predstavljajo informacije javnega značaja, in v primeru, da pritožbeni organ ne bi ugotovil, da so bile prosilčeve zahteve šikanoznega značaja, izjavljajo, da družba nima zadržkov glede njihovega razkritja na podlagi določb ZDIJZ.

 

IP je tudi v tem primeru presojal zahtevane dokumente iz že navedenih določb o poklicni tajnosti, ki velja za odvetnike, in glede določanja podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju. Odvetniška družba se sicer ne sklicuje na poklicno tajnost in poslovno skrivnost.

 

Zahtevani dogovor med organom in odvetniško družbo obsega splošne določbe, ki zavezujejo pogodbeni stranki. Kot poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju bi bilo mogoče opredeliti urno postavko, vendar je tudi pri tem dokumentu potrebno upoštevati določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

IP tako ugotavlja, da so dokumenti, ki temeljijo na poslovnem sodelovanju organa z navedeno odvetniško družbo, prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

Družba KPMG SLOVENIJA, podjetje za revidiranje, d.o.o., Ljubljana (KPMG Slovenija, d.o.o.)

 

Družba se na poziv IP ni odzvala, zato je IP štel, da stranske udeležbe ne želi priglasiti, kot je bila družba v pozivu opozorjena.

 

Glede na to, da je bila družba izbrana po izvedenem postopku javnega naročanja, je IP v tem primeru upošteval tudi določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15), ki v četrtem odstavku 35. člena določa, da so vsi dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila javni, če ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov in da se pred tem datumom določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ne uporabljajo. Podatki specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril, pa so javni že med postopkom izvedbe javnega naročila (drugi odstavek 35. člena ZJN-3).

 

IP je z vpogledom v dokumente ugotovil, da so kot »zaupno« označeni naslednji dokumenti - izjava o referencah o podobnih storitvah ter potrdila o referencah ponudnika in vodje revizijske ekipe – podpisnika revizije. IP teh dokumentov ni štel za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, saj obsegajo podatke, ki so javni z vidika porabe javnih sredstev. Gre namreč za dokumente naročnikov, ki so javni zavodi, javne agencije, javni skladi in subjekti pod prevladujočim vplivom države oziroma občine.

 

IP je torej ugotovil, da gre za javno dostopne podatke, razen tiste, ki predstavljajo varovane osebne podatke, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe.

 

Družba PREVZEM d.o.o., Maribor

 

Družba je v odgovoru z dne 24. 3. 2016 navedla, da nima nobenih zadržkov glede predmetne zadeve in da se vključuje v postopek kot stranski udeleženec brez problema. Prav tako iz odgovora izhaja, da nobena okoliščina zanjo ne pomeni nikakršne škode in da ta primer za njih ni nikakršna izjema.

 

IP je po uradni dolžnosti pregledal pogodbo, ki jo je organ sklenil z družbo, če so izpolnjeni pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju. IP je ugotovil, da pogodba ne vključuje določb, ki bi lahko predstavljale poslovno skrivnost družbe, saj so določbe splošne. Ne glede na to, pa je IP tudi v tem primeru upošteval določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da so dokumenti javno dostopni, razen v delu, v katerem predstavljajo varovane osebne podatke.

 

INFO BIRO PETRA KREK HVALEC S.P., Slovenska Bistrica

 

Poslovni subjekt se na poziv IP ni odzval, zato je IP štel, da stranske udeležbe ne želi priglasiti.

IP je tudi v tem primeru po uradni dolžnosti pregledal predmetno pogodbo, torej če so izpolnjeni pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju. IP je ugotovil, da pogodba ne vključuje določb, ki bi lahko predstavljale poslovno skrivnost, saj so določbe splošne. Kot poslovno skrivnost bi bilo mogoče opredeliti le stroške konkretne storitve – vročitev osebne pošte po ZPP za posamezno vročitev, vendar je tudi v tem primeru potrebno upoštevati določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatke, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev in so kot takšni absolutno javni.

IP je tako tudi v tem primeru ugotovil, da sta zahtevana pogodba in račun javno dostopna, ne pa tudi poročilo o vročitvi z dne 1. 7. 2015 zaradi varstva osebnih podatkov, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

Družba REDNAK I.P., proizvodnja in trgovina, d.o.o., Šoštanj

 

Organ je z družbo sklenil Pogodbo o poslovnem sodelovanju za nadomestno izpolnitev kvote. Kot izhaja iz navedene pogodbe, ima organ po določbi prvega odstavka 62. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 87/11, 96/12 – ZPIZ-2 in 98/14; v nadaljevanju: ZZRZI) dolžnost zaposlovanja invalidnih oseb in je mogoče to zakonsko obveznost izpolniti tudi s sklenitvijo pogodbe o poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem kot nadomestno izpolnitev kvote. Družba je namreč registrirana kot invalidsko podjetje.

 

V skladu s prvim odstavkom 64. člena ZZRZI delodajalec, ki ne izpolnjuje kvote z zaposlenimi invalidi in ima sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem ali zaposlitvenim centrom, lahko zniža obveznost plačila prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov z realizirano nadomestno izpolnitvijo kvote, za nadomestno izpolnitev kvote pa šteje v koledarskem letu sklenjena in realizirana pogodba o poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem ali zaposlitvenim centrom, po kateri se priznajo stroški dela v višini najmanj 15 minimalnih plač letno za vsakega invalida, ki bi ga moral delodajalec zaposliti v okviru predpisane kvote, ob tem se upoštevajo le dejansko realizirane pogodbe in plačilo po realiziranih pogodbah.

 

Upoštevaje navedeno, torej sklenitev pogodbe na podlagi navedenih določb ZZRZI in že navedenih določb 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ o javnosti podatkov o porabi javnih sredstev, so predmetna pogodba in računi javno dostopni, razen varovanih osebnih podatkov, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe.

 

Naročilnice organa in računi drugih poslovnih subjektov

 

IP je tudi v zvezi s temi dokumenti ugotovil, da so javno dostopni, saj gre za dokumente, iz katerih izhajajo podatki o porabi javnih sredstev, kar je IP podrobneje utemeljeval že predhodno, razen seveda podatkov, ki predstavljajo varovane osebne podatke, torej imena in priimke ter telefonske številke in elektronske naslove fizičnih oseb, ki niso javni uslužbenci in zakoniti zastopniki organa oziroma poslovnega subjekta.

Osebni podatki, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov – izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

IP je ugotovil, da posamezni zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, kot so imena in priimki fizičnih oseb, delovna mesta oziroma nazive, telefonske številke, elektronske naslove, podpise, pa tudi rojstne podatke, in naslove fizičnih oseb ter druge osebne okoliščine.

 

V skladu s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1), ki predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, določene v 38. členu Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99; v nadaljevanju: Ustava). Ustava namreč v prvem odstavku navedenega člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov in da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja.

 

Na podlagi ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. ZVOP-1 opredeljuje tudi občutljive osebne podatke, in sicer so to podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške, prav tako so občutljivi osebni podatki tudi biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin.

 

Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek 8. člena ZVOP-1).

 

Pravne podlage za obdelavo podatkov v javnem sektorju, v katerega uvrščamo tudi organ, določa 9. člen ZVOP-1:

»(1) Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.

(2) Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.«.

 

Pravne podlage za obdelavo podatkov v zasebne sektorju, kamor uvrščamo družbe, ki so poslovale z organom, pa določa 10. člen ZVOP-1:

»(1) Osebni podatki v zasebnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.«.

Pri ugotavljanju, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je potrebno ugotoviti:

-       ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka po 6. členu ZVOP-1 in

-       ali za razkritje osebnega podatka obstaja pravna podlaga v smislu 9. in 10. člena ZVOP-1.

 

Ime in priimek posameznika, njegovo delovno mesto, izobrazba, napredovanja, plačni razred, podpis,…, so nedvomno osebni podatki posameznika, vendar je v zvezi s to izjemo potrebno v obravnavanem primeru, ko gre za javne uslužbence in porabo javnih sredstev, upoštevati še tretji odstavek 6. člena ZDIJZ. V skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se dostop do osebnega podatka dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5 do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

 

Imena in priimki uslužbencev organa, njihova delovna mesta in izobrazba so sicer osebni podatki, ampak ker gre za podatke o porabi javnih sredstev in podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, so ti podatki javno dostopni. Na podlagi navedenega tako pogoje za obstoj varovanega osebnega podatka v skladu z ZVOP-1 izpolnjujejo le osebni podatki javnih uslužbencev, kot so rojstni podatki in naslovi prebivališča, saj ti podatki ne pomenijo osebnih podatkov, ki bi bili na navedeni zakonski podlagi javno dostopni, ter druge osebne okoliščine (npr. bolniški stalež, izpolnitev pogojev za upokojitev, predhodne zaposlitve, ki ne predstavljajo pogoja za zasedbo trenutnega delovnega mesta,…). Podpisi na dokumentih organa so po mnenju IP prav tako podatki, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, zato se pri teh podatkih prav tako upošteva 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Zapisniki sej sveta organa

 

Delo sveta organa je v skladu z 18. členom Statuta Doma upokojencev Ptuj z dne 3. 6. 2003 in 2. členom Poslovnika o delu Sveta zavoda z dne 27. 1. 2015 (v nadaljevanju: Poslovnik) javno, javnost se lahko izključi le v utemeljenih primerih, v skladu z veljavno zakonodajo in splošnimi akti, ki urejajo odnose doma z javnostjo. Javnost dela se uresničuje z javnostjo sej sveta, z objavljanjem sklepov, z objavljanjem odgovorov na postavljena vprašanja in podane pripombe, s poročanjem in drugimi oblikami obveščanja. Kot izhaja iz 27. člena Poslovnika lahko v razpravi sodeluje tudi javnost. Seje sveta organa, ki jih povzemajo zahtevani zapisniki in sklepi sej so sicer potekale javno, vendar je IP zapisnike sej ne glede na to presojal še z vidika varstva osebnih podatkov in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Imen in priimkov predsednika in članov sveta organa ter ostalih prisotnih na sejah organa, ki so zaposleni pri organu, IP ni štel med varovane osebne podatke, glede na to, da je organ javni zavod, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvršuje Vlada RS. Gre za osebe, ki opravljajo v svetu organa javno funkcijo, in osebe, ki so zaposlene pri organu kot javni uslužbenci, torej gre za podatke v zvezi z javno funkcijo in delovnim razmerjem javnega uslužbenca.

 

Upoštevaje določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, IP prav tako kot varovanih osebnih podatkov ni štel podatkov o številu dni določenega letnega dopusta prejšnje direktorice organa ter soglasja sveta organa k dopolnilnemu delu prejšnje in sedanje direktorice, prav tako ne glede odločitve sveta organa za izplačilo dela plače iz naslova delovne uspešnosti v.d. direktorici.

 

IP je kot varovane osebne podatke štel imena in priimke stanovalcev doma in drugih oseb, ki so navedene v zapisnikih sveta organa, pa niso funkcionarji ali javni uslužbenci, kot so kandidati za mesto direktorja oziroma direktorice organa, ki niso bili izbrani in vlagatelji zahtev za dostop do informacij javnega značaja. Kot varovane osebne podatke je štel tudi druge osebne okoliščine posameznikov (npr. navedbe o okoliščinah koriščenja storitev organa, navedbe o družinskih članih).

 

Kot varovane osebne podatke je štel IP tudi osebne okoliščine oseb, ki so javni uslužbenci oziroma funkcionarji organa, pa ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem njihove javne funkcije ali delovnega razmerja (npr. navedbe, ki nakazujejo na versko prepričanje, prijava na razpis,…).

 

IP je ugotovil, da je možna uporaba instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje varovane informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.

 

Ob tem IP še navaja, da je prosilec sicer zahteval sklepe sveta organa od 1. do vključno 5. seje sveta organa in zapisnike sej sveta organa od 1. seje do vključno zadnje seje sveta organa v mesecu juniju 2015, vendar je po oceni IP zahtevi prosilca ugodeno s posredovanjem zapisnikov sej sveta organa, saj vključujejo zapisniki tudi sklepe sveta organa.

 

Dokumenti v zvezi z javnim naročilom »Izvedba zunanje revizije računovodskih izkazov in dogovorjenih postopkov za poslovna in finančna leta 2008 do 2013 in za leto 2014«

 

Razpisna dokumentacija organa, kot naročnika za oddajo javnega naročila po postopku za oddajo naročila male vrednosti št. JNMV-1/2015 z dne 25. 2. 2015, predmet javnega naročila: »Izvedba zunanje revizije računovodskih izkazov in dogovorjenih postopkov za poslovna in finančna leta 2008 do 2013 in za leto 2014« je dostopna na spletni strani:

http://enarocanje.si/zjnPov/Dokumentacija/2015/3/8240-53981481528197645395/JAVNO_NA
ROCILO-REVIZIJA-RAZPISNA_DOKUMENTACIJA.zip
.

IP je v skladu z zahtevo in pritožbo prosilca odločal o dokumentaciji v zvezi s sklenjeno pogodbo in dokumenti, povezanimi s to pogodbo.

                                                                                  

Osebne podatke družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen, ni mogoče šteti med varovane osebne podatke. Navedeni podatki so javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – Odl. US, 82/13 in 55/15; v nadaljevanju ZGD-1), Zakona o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/2006, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPRS-1) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H in 17/15, v nadaljevanju: ZSReg). V skladu z zakonodajo s področja gospodarskega prava pa ni pravne podlage za javno objavo oziroma obdelavo tistih osebnih podatkov oseb, pooblaščenih za zastopanje pravnega subjekta, ki ne sodijo med identifikacijske podatke v skladu s prvim odstavkom 2.b člena ZSReg. ZSreg sicer izrecno izključuje zgolj objavo EMŠO, vendar med identifikatorje sodijo tudi npr. rojstni datum, kraj rojstva, številka potnega lista ali osebne izkaznice, državljanstvo, za obdelavo katerih ni podlage v področni zakonodaji za namen varnosti pravnega prometa.

 

Varovane osebne podatke predstavljajo v zahtevanih dokumentih  podatki o EMŠO, datumu in kraju rojstva zastopnikov družbe KPMG Slovenija, d.o.o., pa tudi imena in priimki ter podpisi fizičnih oseb, zaposlenih pri navedeni revizorski družbi oziroma fizičnih oseb, ki so svoje delo opravljali za navedeno družbo v predmetni zadevi. Prav tako med varovane osebne podatke spadajo imena in priimki ter kontaktni podatki fizičnih oseb pri naročnikih revizije (v potrdilih o referencah), podatki o revizorski ekipi (ime in priimek, izobrazba, zaposlitev pri ponudniku, revizorski naziv, vrsta revizorskega naziva, znanje slovenskega jezika), pa tudi ime in priimek skrbnice pogodbe pri izvajalcu – revizorski družbi. Med varovane osebne podatke je IP štel tudi elektronske naslove in kontaktne telefonske številke javnih uslužbencev, navedenih v potrdilih o referencah, pri javnih podjetjih in gospodarskih družbah, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali občina, pa tudi imena in priimke kontaktnih oseb naročnika, glede na to da te osebe v skladu z Zakonom o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – Zzavar-E in 40/12 – ZUJF) niso javni uslužbenci in posledično uporaba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ zanje ne pride v poštev.

 

IP je ocenil, da je pri predmetnih dokumentih prav tako mogoča uporaba delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ mogoča, razen pri podatkih o revizorski ekipi, zaradi koncentracije varovanih osebnih podatkov, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Pogodbe organa z družbami zasebnega prava, računi in naročilnice

 

Upoštevaje navedene določbe, so javno dostopni tudi podatki o podpisnikih pogodb in aneksov. Gre za podpis v.d. direktorice oziroma direktorice organa, ki je pogodbo oziroma aneks sklenila v imenu in za račun organa, podatki so torej prosto dostopni na podlagi zgoraj navedene določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Podpisi fizičnih oseb, zastopnikov posamezne družbe, so prav tako javno dostopni.

 

Kot že navedeno, imena in priimki fizičnih oseb, ki so javni uslužbenci in so navedeni v teh dokumentih, niso varovani osebni podatki, razen njihovi elektronski naslovi. Prav tako IP kot varovanih osebnih podatkov ni štel imen in priimkov ter kontaktnih podatkov zaposlenih pri tisti posamezni družbi, ki ima te podatke javno objavljene na svoji spletni strani.

 

Pri dokumentu, ki predstavlja poročilo o vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 7. 2015, je IP ugotovil, da gre v dokumentu za tolikšno vsebnost in koncentracijo osebnih podatkov, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, da instituta delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ v obravnavanem primeru ne bi bilo mogoče uporabiti.

 

Dokumenti v zvezi s počitniškimi kapacitetami

 

Imena in priimki uslužbencev organa, ki so koristili počitniške kapacitete organa, so prosto dostopne informacije. Gre za podatke, povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, saj uslužbenci organa dostopajo do počitniških kapacitet doma pod ugodnejšimi pogoji. V skladu s 1. členom Pravilnika o upravljanju in uporabi počitniških kapacitet doma upokojencev Ptuj z dne 27. 1. 2015 se namreč omogoča počitnikovanje v počitniških kapacitetah doma zaposlenim, upokojenim delavcem in stanovalcem doma pod ugodnimi pogoji. Niso pa javno dostopni vsi osebni podatki uslužbencev organa, in sicer čas koriščenja letnega dopusta in lokacija počitnikovanja.

 

Upoštevaje navedene določbe glede obdelave oziroma varstva osebnih podatkov v javnem sektorju niso javno dostopni podatki o datumu in lokaciji počitnikovanja javnih uslužbencev ter osebni podatki o fizičnih osebah, ki v času prijave oziroma koriščenja počitniških kapacitet organa niso bili uslužbenci organa (ime in priimek, datum rojstva, datum in lokacija počitnikovanja). 

 

V določenem delu je IP podatke prekril, kot izhaja iz izreka 1. točke te odločbe, ker je ocenil, da niti niso predmet zahteve prosilca. Pri prijavah je namreč prosilec zahteval evidenco - kronološki vrstni red prijav prosilcev, in ta podatek predstavlja po oceni IP datum posamezne prijave ter ime in priimek prosilca, prosilec namreč ni zahteval prijave z vsemi podatki. Glede na zahtevo po kronoloških rezervacijah posameznih datumov za vse lokacije počitniških kapacitet organa od 20. 1. 2015 do 27. 7. 2015 in dejansko izkoriščenost (realizacijo) teh počitniških kapacitet od 20. 1. 2015 do 11. 8. 2015, pa IP prav tako ocenjuje, da zahteva prosilca obsega datume in uporabnike kapacitet, ne pa posameznih drugih podatkov, npr. o drugih fizičnih osebah, o delovnem mestu uslužbencev organa,…Tudi pri uporabi domske opreme je zahteva prosilca omejena na evidenco rezervacij in realizacije domske opreme. Ne glede na navedeno pa IP navaja, da tudi sicer niso javno dostopni vsi osebni podatki uslužbencev organa, kot so podatki o njihovem rojstvu, naslovu prebivališča, številu družinskih članov, pa tudi načinu plačila koriščenja počitniških kapacitet.

 

IP je tudi pri teh dokumentih upošteval določbe 7. člena ZDIJZ in 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, pri čemer je ocenil, da dostop do ročno vodenega zapisnika o točkovanju za koriščenje počitniških kapacitet ni mogoč, ker bi bilo mogoče izločeno informacijo o številu družinskih članov razbrati iz drugih informacij v dokumentu (glede na ostale točke in skupno vsoto točk).

 

Upoštevaje navedeno je IP glede dokumentov o koriščenju počitniških kapacitet organa odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Zapisnik o vzpostavitvi nadzora nad informacijskim sistemom z zunanjimi izvajalci z dne 19. 1. 2015

 

IP ugotavlja, da gre za prosto dostopno informacijo, razen v delu, ki vsebuje podatke o imenih in priimkih oseb, ki so na sestanku sodelovale kot predstavniki zunanjih izvajalcev, razen imen in priimkov zakonitih zastopnikov teh izvajalcev, ki so prosto dostopni. Za razkritje teh osebnih podatkov namreč IP ni našel ustrezne pravne podlage po ZVOP-1, zato jih je organ dolžan na posredovanem zapisniku prekriti.

 

5. Sklepno

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca v pretežnem delu ugodil, in v skladu z drugim odstavkom 252. člena ZUP v ugodenem delu odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo. IP je namreč na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, ugotovil, da je treba zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena na prvi stopnji.

 

Glede zahteve za posredovanje sklepov Komisije za upravljanje s počitniškimi kapacitetami in odgovorov na zahtevke prosilca za varstvo pravic, ki so jih člani sveta organa obravnavali na 7. seji, ter podatkov, ki jih je dolžan organ prekriti zaradi varstva osebnih podatkov, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, saj je izrek v tem delu pravilen, vendar obrazložen z napačnimi razlogi.

 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksa (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka