Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 30.03.2012
Naslov: Prosilec - Dom upokojencev Ptuj
Številka: 090-279/2011/13
Kategorija: Poslovna skrivnost, Avtorsko delo
Status: Odobreno



Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval fotokopijo revizijskega poročila o poslovanju organa za leto 2009. Organ je dostop v celoti zavrnil, ker naj bi revizijsko poročilo, ki ga je izdelalo podjetje Audit-In, predstavljalo poslovno skrivnost. Stranski udeleženec, revizijsko podjetje, je v pritožbenem postopku zatrjeval, da revizijsko poročilo v celoti (zlasti pa cene, finančni podatki in postopki metodologije) predstavlja poslovno skrivnost in avtorsko delo in da bi zaradi razkritja, zlasti prosilcu, ki naj bi bil sodelavec konkurenčne revizijske družbe, nastala premoženjska škoda in zmanjšanje ugleda. Pooblaščenec je ugotovil, da niti organ niti stranski udeleženec nista izkazala obstoja subjektivnega kriterija poslovne skrivnosti niti nista izkazala konkretne in neposredne škode, ki naj bi nastala zaradi razkritja, oziroma nista izkazala, da bi razkritje vplivalo na njun konkurenčni položaj na trgu. Pooblaščenec je ugotovil, da organ nudi v okviru javne službe, za zagotavljanje katere je bil ustanovljen, enake ali vsaj primerljive produkte in storitve, kot jih ponuja na trgu, in da je poslovanje organa kot tržnega subjekta in poslovanje organa kot javnega socialnovarstvenega zavoda tako prepleteno, da dokumenta, ki se nanaša na notranje poslovanje organa, v nobenem delu ni mogoče šteti kot dokument, ki se nanaša izključno na gospodarsko dejavnost organa na trgu, ampak se v svojem bistvu nanaša na porabo javnih sredstev. Ker je Pooblaščenec ugotovil tudi, da zahtevani dokument nikakor ne izpolnjuje kriterijev avtorskega dela, je odločbo organa odpravil in mu naložil, da prosilcu posreduje fotokopijo celotnega revizijskega poročila.


ODLOČBA:

Številka: 090-279/2011/13                                          
Datum: 30. 3. 2012

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZInfP), in 1. in 2. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi….. (v nadaljevanju: prosilec) zoper odločbo Doma upokojencev Ptuj, Volkmerjeva cesta 10, 2250 Ptuj (v nadaljevanju:organ) št. ZDIJZ-7/2011 z dne 17.11.2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

                                                              
        O D L O Č B O:


1.    Pritožbi prosilca zoper odločbo Doma upokojencev Ptuj, št. ZDIJZ-7/2011 z dne 17.11.2011 se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo celotnega Revizijskega poročila o notranjem poslovanju Doma upokojencev Ptuj v letu 2009.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.


O B R A Z L O Ž I T E V:

Prosilec je 28.10.2011 pri organu na podlagi ZDIJZ vložil zahtevo za pridobitev fotokopij celotnega revizijskega poročila o poslovanju Doma upokojencev Ptuj za leto 2009. Organ je z izpodbijano odločbo št. ZDIJZ-7/2011 z dne 17.11.2011 zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je zahtevani dokument prejel v mesecu septembru in da je dokument označen kot poslovna skrivnost. Navedel je, da so v dokumentu podatki, ki se nanašajo na tržno dejavnost, ki niso zavezani k javni objavi ter niso v skladu z informacijami javnega značaja.

Pooblaščenec je 8.12.2011 kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi od organa prejel pritožbo prosilca z dne 18.11.2012. Prosilec je v pritožbi navedel, da je Pooblaščenec v svoji odločbi št. 090-167/2011/6 z dne 27.10.2011 že odločil, da je organ oseba javnega prava, za katero se poslovna skrivnost tudi za tržno dejavnost lahko uveljavlja le izjemoma, in da je Pooblaščenec že večkrat zapisal, da je organ dolžan posredovati podatke, ki ne predstavljajo te izjeme, izjeme, ki jih določi Pooblaščenec pa mora prekriti. Predlagal je, da Pooblaščenec izpodbijano odločbo odpravi in v skladu z ZDIJZ izda ustrezno odločbo.

Ker organ ob posredovanju pritožbe Pooblaščencu ni posredoval tudi zahtevanih dokumentov, ga je Pooblaščenec z dopisom št. 090-279/2011/2 z dne 9.12.2011 pozval, naj to stori. Pooblaščenec je od organa prejel celotno zahtevano revizijsko poročilo dne 23.12.2011.

Pooblaščenec je v skladu s 43. in 44. členom ZUP v postopek pozval Audit-In, d.o.o., Linhartova cesta 68, 1000 Ljubljana, kot stranskega udeleženca, saj je zahtevani dokument izdelalo navedeno podjetje in ga posredovalo organu. Pooblaščenec je s sklepom št. 090-279/2011/8 z dne 25. 1. 2012 ugodil zahtevi podjetja Audit-In, d.o.o., za podaljšanje roka za prijavo stranske udeležbe in podajo pisne izjave o zadevi.

Pooblaščenec je dne 1. 2. 2012 v roku prejel prijavo stranske udeležbe podjetja Audit-In, d.o.o.. Stranski udeleženec je po pooblaščencu, odvetniku Slavku Fartlju, Kocljeva ulica 16, 9000 Murska Sobota, navedel, da vsi podatki in informacije, vezane na izdelavo revizijskega poročila za organ za leto 2009, predstavljajo poslovno skrivnost v skladu s Sklepom o poslovni skrivnosti z dne 3. 1. 2007 in predstavljajo izjemo po 2. al. 1. odst. 6. člena ZDIJZ. Navedel je, da bi sam lahko zahtevani dokument posredoval tretjim osebam le v primeru soglasja organa, vendar, da takega soglasja nima in kolikor mu je znano tovrstna revizijska poročila štejejo za poslovno skrivnost tudi pri organu. Navedel je še, da ni seznanjen z vsebino prošnje in pritožbe prosilca, in da mu ni poznan vsebinsko in pravno utemeljen pravni interes, zaradi katerega prosilec zahteva dostop do revizijskega poročila.

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pozval stranskega udeleženca, da mu posreduje fotokopijo Sklepa o določitvi poslovne skrivnosti z dne 3. 1. 2007 in dokazilo, da je organ seznanil z navedenim sklepom najkasneje hkrati s posredovanjem zahtevanega dokumenta, ter da natančno navede, katere dele zahtevanega dokumenta smatra za svojo poslovno skrivnost in zakaj ter kako oziroma na kakšen način bi razkritje zahtevanega dokumenta lahko vplivalo na njegov gospodarski položaj na trgu. Pooblaščenec je 20. 2. 2012 prejel dopis stranskega udeleženca, ki mu je priložil izjavo organa z dne 10. 1. 2007. V dopisu je stranski udeleženec navedel, da poslovno skrivnost predstavljajo »vsi podatki, cene, finančni podatki, postopki metodologije itd. v poročilu, ki kot celota predstavljajo tudi avtorsko delo«, in da mora biti celotno poročilo varovano zlasti iz razloga, da ga ne bi zlorabile konkurenčne revizijske družbe, med katerimi je tudi Auditor d.o.o. Ptuj, katere sodelavec je tudi prosilec. Dopisu je priložil tudi svoj dopis št. 090-88/2011/6 z dne 15. 6. 2011 in navedel, da bi mu s posredovanjem poročila ali delov poročila prosilcu ali tretjim osebam lahko nastala premoženjska škoda, posledično pa bi bil okrnjen njegov ugled na trgu, saj vse podatke, vezane na revizijske postopke vodi kot tajne oziroma kot poslovno skrivnost.

Pritožba prosilca je utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z drugim odstavkom 238. člena ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija.

1.    Ali je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja

Pooblaščenec je z vpogledom v e-Poslovni register Slovenije ugotovil, da je Dom upokojencev Ptuj registriran kot javni socialno varstveni zavod in je torej pravna oseba javnega prava. V skladu z definicijo organa po 1. odst. 1. člena ZDIJZ je Dom upokojencev Ptuj zavezanec za dostop do informacij javnega značaja. Njegove značilnosti, da je oseba javnega prava, ne more spremeniti niti to, da sme morebiti v skladu z ustanovnim aktom opravljati tržno dejavnost; dejstvo, da sme v skladu z ustanovnim aktom organ poleg javnih nalog opravljati tudi tržno dejavnost, lahko potencialno vpliva le na obstoj izjeme po 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ.

2.    Informacija javnega značaja

Pooblaščenec je z vpogledom v zahtevani dokument ugotovil, da ta izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po 1. odst. 4. člena ZDIJZ saj se nahaja v materializirani obliki, organ z njim razpolaga, po svoji vsebini pa pomeni informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (gre za poročilo o notranjem poslovanju organa, kar samo po sebi pomeni, da v celoti predstavlja informacijo, ki je povezana z delom organa).

Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ na prvi stopnji ni popolno ugotovil dejanskega stanja, saj vsebine zahtevanega dokumenta ni presojal konkretno, ampak je zahtevo prosilca pavšalno zavrnil z navedbo, da zahtevani dokument vsebuje poslovno skrivnost, pri čemer tudi ni presojal možnosti delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ. Poleg tega organ na prvi stopnji v postopek ni pozval podjetja Audit-In, s čimer je storil bistveno kršitev pravil postopka po 2. tč. 2. odst. 237. člena ZUP. Organ je v postopku na prvi stopnji storil tudi bistveno kršitev pravil postopka po 7. tč. 2. odst. 237. člena ZUP, saj se odločbe zaradi pomanjkljivosti obrazložitve (organ ni pojasnil kateri deli zahtevanega dokumenta naj bi predstavljali čigavo poslovno skrivnost) ne da preizkusiti. Pooblaščenec je zato v skladu s 1. in 2. odst. 251. člena sam dopolnil postopek in odpravil omenjene pomanjkljivosti (v postopek je povabil stranskega udeleženca Audit-In) ter odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo (konkretno presojal, ali zahtevani dokument vsebuje podatke, ki predstavljajo izjeme od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena ZDIJZ, in če jih, ali je mogoče te podatke izločiti iz dokumenta in prosilcu omogočiti seznanitev s preostalim delom zahtevanega dokumenta, ne da bi to ogrozilo zaupnost teh podatkov).

3.    Poslovna skrivnost

Glede na to, da je organ zahtevo prosilca za dostop do revizijskega poročila zavrnil s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ je Pooblaščenec najprej presojal, ali zahtevani dokument vsebuje podatke, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Na prvi strani zahtevanega dokumenta je sicer res odtisnjen žig »Poslovna skrivnost«, vendar pri tem ni navedeno, kdo je žig odtisnil. Poleg tega iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni jasno, ali se organ sklicuje na lastno poslovno skrivnost ali na poslovno skrivnost podjetja, ki je ustvarilo zahtevani dokument (stranski udeleženec).
Po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZGD-1) je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odst. 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (2. odst. 39. člena ZGD-1). Po izrecni določbi 3. odst. 29. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. ZGD-1 tako loči dva kriterija, subjektivnega in objektivnega, glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. Pooblaščenec je že večkrat opredelil predpostavke izpolnjenosti subjektivnega in objektivnega kriterija (na primer v odločbi št. 090-33/2010/9 z dne 28. 7. 2010), zato v nadaljevanju ugotavlja le izpolnjenost kriterijev v konkretnem primeru.

Za izpolnitev subjektivnega kriterija mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati (komentar ZGD-1 k 1. odst. 39. čl.). S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odst. 40. čl. ZGD-1). Tem zahtevam pa je potrebno dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala (komentar ZGD-1 k 1. odst. 39. čl.). Organ v izpodbijani odločbi niti kasneje v pritožbenem postopku ni navedel sklepa, s katerim naj bi zahtevani dokument v celoti označil kot poslovno skrivnost, zato je treba zaključiti, da izpolnjenost subjektivnega kriterija glede poslovne skrivnosti organa ni izkazana. Stranski udeleženec Sklepa o določitvi poslovne skrivnosti z dne 3. 1. 2007, na katerega se je skliceval, kljub pozivu Pooblaščenca v pritožbenem postopku ni predložil. Predložil je le izjavo organa z dne 10. 1. 2007, da je organ seznanjen z navedenim sklepom z dne 3. 1. 2007, kar naj bi pomenilo, da je seznanjen s tem, da so vsi podatki iz ponudbe in pogodbe, sklenjene med organom kot naročnikom in stranskim udeležencem kot izvajalcem, poslovna skrivnost. Pooblaščenec je z vpogledom v dopis stranskega udeleženca št. 090-88/2011/6 z dne 15. 6. 2011 ugotovil, da ta predstavlja odgovor stranskega udeleženca v že zaključenem pritožbenem postopku v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, ki ga je Pooblaščenec vodil pod opravilno št. 090-88/2011 in se nanaša na Pogodbo o opravljanju notranje revizije poslovanja pri organu za leto 2009. Iz navedenega izhaja, da tudi stranski udeleženec ni izkazal izpolnjenosti subjektivnega kriterija za obstoj poslovne skrivnosti v zvezi z zahtevanim dokumentom, kljub temu, da mu je bila dana možnost, da to stori. Glede na to, da stranski udeleženec ni uspel izkazati niti obstoja ustreznega akta, s katerim naj bi določil poslovno skrivnost, je nadaljnje ugotavljanje, ali je bil organ seznanjen s takšnim aktom, irelevantno.

Pri objektivnem kriteriju pa je nujno, da je potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 do 196). Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po 2. odst. 39. čl. ZGD-1 je primarno na podjetju, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Družba oz. podjetje ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009. Pooblaščenec je tako ugotavljal, ali sta organ oziroma stranski udeleženec v pritožbenem postopku izkazala, da bi razkritje zahtevanega dokumenta vplivalo na njun konkurenčni položaj na trgu.

V teoriji in praksi je sicer mogoče zaslediti stališča, da imajo poleg gospodarskih subjektov tudi javno pravni subjekti lahko poslovno skrivnost, toda le kadar nastopajo na trgu v konkurenčnih razmerah in le v delu dejavnosti, ki jo opravljajo kot gospodarsko dejavnost na trgu, vendar je Pooblaščenec z vpogledom v zahtevani dokument ugotovil, da kljub temu, da se nekateri deli dokumenta (str. 25, 28 in 30) res nanašajo na odhodke in prihodke od tržne dejavnosti organa, razkritje teh podatkov nikakor ne more vplivati na konkurenčni položaj organa na trgu, vsekakor pa ne gre za podatke, ki bi jih bilo treba očitno varovati kot poslovno skrivnost. Zlasti tudi zato, ker je stranski udeleženec v zahtevanem revizijskem poročilu organ opozoril, da bi moral eno od postavk, ki jo je organ zavedel kot prihodek iz proizvodov in storitev javne službe, zavesti kot prihodek tržne dejavnosti. Zaradi dejstva, da organ nudi v okviru javne službe, za zagotavljanje katere je bil ustanovljen, enake ali vsaj primerljive produkte in storitve kot jih ponuja na trgu, je treba zaključiti, da je poslovanje organa kot tržnega subjekta in poslovanje organa kot javnega socialnovarstvenega zavoda tako prepleteno, da dokumenta, ki se nanaša na notranje poslovanje organa, v nobenem delu ni mogoče šteti kot dokument, ki se nanaša izključno na gospodarsko dejavnost organa na trgu, ampak se v svojem bistvu nanaša na porabo javnih sredstev. Za učinkovito uresničevanje namena ZDIJZ, ki je v nadzoru širše javnosti nad delovanjem in poslovanjem javnega sektorja, pa je nujno, da se omogoči dostop do dokumentov, ki obravnavajo finančno poslovanje organov in torej obravnavajo razpolaganje organov z javnimi sredstvi. Poleg tega organ niti ni konkretiziral kako in zakaj bi razkritje zahtevanega dokumenta vplivalo na njegov položaj na trgu. Pooblaščenec je zato zaključil, da zahtevano revizijsko poročilo ne vsebuje poslovnih skrivnosti organa.

Tudi stranski udeleženec ni uspel izkazati, da bi razkritje zahtevanega revizijskega poročila vplivalo na njegov konkurenčni položaj na trgu, saj je njegovo sklicevanje na njegov dopis št. 090-88/2011/6 z dne 15. 1. 2011 iz zgoraj pojasnjenih razlogov povsem irelevantno. Glede navedbe stranskega udeleženca, da bi bil njegov ugled okrnjen, če bi zahtevani dokument posredoval prosilcu ali tretjim osebam, Pooblaščenec poudarja, da je v konkretnem postopku zavezanec za dostop do informacij javnega značaja le organ (in ne stranski udeleženec), zato v tem postopku stranskemu udeležencu ni mogoče naložiti naj zahtevani dokument posreduje prosilcu ali tretjim osebam, posledično pa ugled stranskega udeleženca ne more biti okrnjen. Stranski udeleženec tudi ni konkretiziral kako in zakaj bi razkritje zahtevanega revizijskega poročila vplivalo na njegov položaj na trgu, temveč je zgolj pavšalno navedel, da poslovno skrivnost predstavljajo postopki in metodologije v poročilu in da bi poročilo lahko zlorabile konkurenčne revizijske družbe, med katerimi je tudi Auditor, d.o.o., Ptuj, katere sodelavec je prosilec. Pooblaščenec je z vpogledom v zahtevano revizijsko poročilo ugotovil, da naj bi bila revizija opravljena v skladu z veljavno zakonodajo RS, Kodeksom poklicne etike notranjih in zunanjih revizorjev, Strokovnimi načeli notranjega revidiranja in Mednarodnimi standardi revidiranja, drugi postopki in metodologije pa v zahtevanem dokumentu niso opredeljeni. Stranski udeleženec ni pojasnil, na kakšen način naj bi konkurenčne družbe zlorabile zahtevano revizijsko poročilo, pri čemer Pooblaščenec poudarja, da za postopek dostopa do informacij javnega značaja ni pomembno, kdo je prosilec, saj so po 1. odst. 5. člena ZDIJZ informacije javnega značaja prosto dostopne vsem, prosilcem pa za dostop do informacij javnega značaja ni treba izkazati posebnega pravnega interesa, kar izhaja že iz določbe 1. odst. 1. člena ZDIJZ, pa tudi iz določbe 3. odst. 17. člena ZDIJZ (Pooblaščenec je načelo proste dostopnosti že večkrat obširno pojasnil v svojih odločbah, na primer v odločbi št. 090-35/2012/2 z dne 10. 2. 2012 in odločbi št. 090-196/2011/7 z dne 21. 11. 2011).
 
4. Avtorsko delo

Avtorsko delo je sicer treba varovati po uradni dolžnosti, vendar se Pooblaščenec do tega vprašanja ne bi izrecno opredeljeval, ker zahtevano revizijsko poročilo očitno ne izpolnjuje predpostavk avtorskega dela. Zaradi pavšalne navedbe stranskega udeleženca, da zahtevano revizijsko poročilo kot celota predstavlja avtorsko delo, in glede na to, da je prosilec zahteval dostop do zahtevanega dokumenta v obliki fotokopije, Pooblaščenec pojasnjuje, da Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/07-UPB3 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZASP) v 1. odst. 5. člena avtorska dela opredeljuje kot individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene, če ni s tem zakonom drugače določeno. Zakonodaja, sodna praksa in pravna teorija so izoblikovale merila in predpostavke za opredelitev avtorskega dela, ki jih je tudi Pooblaščenec v svojih odločbah že obširno obravnaval (na primer v odločbi št. 090-159/2010 z dne 24. 1. 2011), zato na tem mestu le ugotavlja, da zahtevano revizijsko poročilo očitno ne izpolnjuje predpostavk in kriterijev avtorskega dela, zato ga ni treba varovati v skladu z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, prosilcu pa je treba omogočiti dostop do dokumenta v obliki, ki ga je zahteval (torej v obliki fotokopije in ne le z vpogledom, kot to določa 2. odst. 25. člena ZDIJZ).

5.    Sklepno

Pooblaščenec je z vpogledom v zahtevani dokument ugotovil, da ta ne more pomeniti poslovne skrivnosti organa niti stranskega udeleženca, da zahtevani dokument ne predstavlja avtorskega dela in da ne vsebuje drugih podatkov glede katerih bi bilo treba po 1. odst. 6. člena ZDIJZ zavrniti prost dostop, zato je upoštevaje ugotovljena dejstva in navedene pravne podlage na podlagi 2. odst. 251. člena ZUP odpravil odločbo organa št. ZDIJZ-7/2011 z dne 17.11.2011 in odločil, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

V  postopku odločanja o pritožbi posebni stroški niso nastali, zato Pooblaščenec o njih ni odločal.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Postopek vodila    :                             
Tina Kraigher, univ. dipl. prav.,                         
raziskovalka Pooblaščenca                                


Informacijski pooblaščenec:          
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka