Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 17.07.2020
Naslov: prosilec - Direkcija RS za infrastrukturo
Številka: 090-100/2020
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Organ je prosilcema zavrnil dostop do vseh odgovorov strank in določenega zapisnika, saj z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti resnično ne razpolaga, zato je pritožbo prosilcev, kot neutemeljeno, zavrnil.  

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-100/2020/4

Datum: 17.7.2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilca), z dne 16. 6. 2020, zoper odločbo Direkcije RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-18/2020-9 z dne 5. 6. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

 

O D L O Č B O

 

  1. Pritožba prosilcev z dne 16. 6. 2020 zoper odločbo Direkcije RS za infrastrukturo, št. 090-18/2020-9 z dne 5. 6. 2020, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilca sta dne 20. 5. 2020 na organ naslovila zahtevo za posredovanje dokumentov, vezanih na postavitev ogledala v …., in sicer:

  • celotni spis v zvezi z njuno parcelo ter spornimi ogledali,
  • vse odgovore strank v postopku,
  • zapisnik CGP in g. …. iz ….,
  • komisijski zapisnik oz. pregled izvedenih del,
  • odločba o predaji ceste … v promet.

 

Organ je o zahtevi prosilcev odločil z odločbo št. 090-18/2020-9 z dne 5. 6. 2020, s katero je zahtevi delno ugodil in jima posredoval:

  • dovoljenje za začasno omejeno uporabo št. 3717-167/2018/2-02111216 z dne 29. 10. 2018;
  • dopis št. 37152-514/2019/2 z dne 4. 11. 2019 (s prekritimi osebnimi podatki);
  • delovni nalog št. 37152-514/2019/2 z dne 4. 11. 2019 (s prekritimi osebnimi podatki);
  • zapisnik komisije za pregled in prevzem izvedenih obnovitvenih del na državnih cestah in rekonstrukcij državnih cest, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist št. 37165-305/2017/28 z dne 11. 10. 2018 (s prekritimi osebnimi podatki).

Zahtevo prosilcev v delu, ki se nanaša na vse odgovore strank v postopku ter zapisnik CGP in g. …. iz …, je organ zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

 

Zoper odločbo organa sta prosilca dne 16. 6. 2020 vložila pritožbo, v kateri oporekata odločitvi organa, vezano na njuno zahtevo v delu, ki se nanaša na vse odgovore strank v postopku ter zapisnik CGP in g. ….iz ….. Po mnenju prosilcev je kontradiktorno, da v izreku izpodbijane odločbe piše, da se dostop »zavrne«, v obrazložitvi pa je navedeno, da »dokumentacija ne obstaja«. Prosilca se sprašujeta, zakaj so ravno ti podatki skriti, vsi ostali pa niso zaščiteni. Dodatno prosilca izražata sum korupcije v zvezi s postavitvijo protihrupne ograje in kamnitega zidu na nasprotni strani ceste v …. in očitata projektantsko napako, ki se ne rešuje na najbolj ustrezen način.

 

IP je dne 23. 26 2020 prejel dopis organa št. 090-18/2020-12 z dne 19. 6. 2020, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Na podlagi telefonskega pogovora z dne 30. 6. 2020 je organ IP dne 7. 7. 2020, po elektronski pošti, posredoval

popis zadeve št. 37152-514/2019 in št. 37165-305/2017 (obe zadevi se nanašata na postavitev ogledala v …). Dodatno je organ pojasnil, da se v zvezi s prosilcema pri organu ne vodi noben postopek. Hkrati organ dodaja, da postopek postavitve ogledala ne poteka po upravnem postopku, saj Zakon o cestah (Ur. l. RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18, v nad. ZCes-1) upravnega postopka pri postavitvi prometne signalizacije ne predvideva, zato v postopek tudi niso bile klicane nobene t.i. stranke postopka. Postavitev prometne signalizacije organ odredi z delovnim nalogom, ta pa se skladno z določbami ZCes-1 ne šteje za upravno odločbo (o postopku postavitve prometne signalizacije sicer govori 77. člen ZCes-1). Glede zadeve št. 3717-167/2018 je organ pojasnil, da gre za zadevo Ministrstva za infrastrukturo, zato organ v tej zadevi ne razpolaga s popisom zadeve. V to zadevo sicer sodi dokument št. 3717-167/2018/2-02111216 z dne 29.10.2018, ki ga je izdalo Ministrstvo za infrastrukturo - gre namreč za dovoljenje za začasno omejeno uporabo. Ta dokument za organ predstavlja vhodni dokument, torej dokument, ki ga organ ni kreiral sam, ampak ga je prejel od drugega organa. Navedeno je vidno tudi iz samega dokumenta, in sicer iz prejemne štampiljke v desnem kotu zgoraj.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

 

IP je ob reševanju pritožbe uvodoma ugotovil, da prosilca izpodbijata odločbo organa le v tistem delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do odgovorov strank ter zapisnika CGP in g. …. iz …., vezano na postavitev ogledala v ….

 

Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali organ razpolaga z odgovori strank ter zapisnikom CGP in g. … iz …., vezano na postavitev ogledala v ….

 

IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti (odgovori strank ter zapisnikom CGP in g. …. iz …., vezano na postavitev ogledala v …), vendar jih prosilcema ne želi posredovati. V pritožbenem postopku je IP od organa pridobil popise zadev, ki se nanašajo na  postavitev ogledala v …., pri pregledu katerih je IP ugotovil, da ti ne vsebujejo dokumentov, ki so predmet pritožbenega postopka, kar pomeni, da organ z dokumenti, ki so predmet pritožbenega postopka, resnično ne razpolaga.

 

IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ z odgovori strank ter zapisnikom CGP in g. … iz …., vezano na postavitev ogledala v …., ne razpolaga, saj ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilcema prikrival, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga. Prav tako IP ugotavlja, da je bil organ pripravljen sodelovati s prosilcema pri reševanju njune zahteve, saj jima je posredoval tiste dokumente, s katerim razpolaga, dokumentov, s katerimi ne razpolaga, pa organ prosilcema seveda ne more posredovati.

 

IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahtevata prosilca. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Prosilca v pritožbi tudi ne navajata nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na to, da organ z zahtevanimi dokumenti dejansko razpolaga, vendar jih prosilcema ne želi posredovati. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

 

Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da pritožbi prosilcev ni mogoče ugoditi, ker jima organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati. Kot je že bilo povedano, so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.

 

Glede pritožbenih navedb prosilcev, da v izreku izpodbijane odločbe piše, da se dostop do odgovorov strank ter zapisnika CGP in g. …. iz …., vezano na postavitev ogledala v …., »zavrne«, v obrazložitvi izpodbijane odločbe pa je navedeno, da »dokumentacija ne obstaja«, kar je po mnenju prosilcev kontradiktorno, IP pojasnjuje, da 2. odstavek 22. ZDIJZ določa, da mora organ izdati pisno odločbo, če zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne. Slednje velja bodisi v primeru, če zahtevana informacija javnega značaja predstavlja katero izmed izjem iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ (npr. osebni podatki), bodisi v primeru, če zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja. Organ je tako ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca zavrnil v delu, ki se nanaša na odgovore strank ter zapisnik CGP in g. …. iz …., vezano na postavitev ogledala v …., ker z zahtevnimi dokumenti ne razpolaga. Kot že zgoraj navedeno, organ prosilcema namreč ne more posredovati dokumentov s katerimi ne razpolaga, zato je v takem primeru zahtevo prosilcev potrebno z odločbo zavrniti.

 

Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da organ ne razpolaga za zahtevanimi dokumenti, odgovori strank v postopku ter zapisnikom CGP in g. …. iz …., vezano na postavitev ogledala v …., kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ.

 

Glede pritožbenih navedb prosilcev, vezanih na sum korupcije v zvezi s postavitvijo protihrupne ograje in kamnitega zidu na nasprotni strani ceste v …. in očitke projektantske napake, ki se ne rešuje na najbolj ustrezen način, IP pojasnjuje, da postopek po ZDIJZ ni namenjen ugotavljanju, ali je pri izvedbi določenega postopka prišlo do koruptivnih dejanj ali morebitnih drugih napak (npr. projektantskih, postopkovnih ipd.). V postopku po ZDIJZ je relevantno le dejstvo, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, v samo vsebino dokumentov oz. v ugotavljanje, ali je v postopku prišlo do napak ali nezakonitih dejanj, pa se IP ni pristojen spuščati.

 

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilcev zoper odločbo št. 090-18/2020-9 z dne 5. 6. 2020, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka