Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 26.06.2012
Naslov: Prosilec - Direkcija RS za ceste
Številka: 090-96/2012/5
Kategorija: Kršitev postopka
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:
Pooblaščenec je zavrnil pritožbo prosilca zoper sklep organa o zavrženju prosilčeve zahteve. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker prosilec v dopolnitvi vloge ni navedel zahtevanih podatkov o stacionaži državne ceste, ki jih organ potrebuje pri iskanju podatkov o prometni signalizaciji na določeni državni cesti. Pooblaščenec se je tekom pritožbenega postopka prepričal, da organ za obravnavo prosilčeve zahteve dejansko potrebuje podatek o stacionaži, prav tako pa je organ zadostil določbam ZDIJZ, saj je prosilcu na primeren način omogočil seznanitev z vsemi okoliščinami, na podlagi katerih bi prosilec lahko ustrezno dopolnil svojo zahtevo.

ODLOČBA:
Številka: 090-96/2012/5
Datum: 27. 6. 2012

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena v povezavi z 259. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) zoper sklep št. 090-2/2012-4 z dne 28. 3. 2012 Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Direkcije RS za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:


1. Pritožba prosilca zoper sklep organa št. 090-2/2012-4 z dne 28. 3. 2012 se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.



O B R A Z L O Ž I T E V:

Organ je dne 28. 2. 2012 prejel vlogo prosilca za posredovanje informacij, datirano z dnem 22. 2. 2012, in sicer je prosilec od organa zahteval posredovanje naslednjih informacij:
- listine, na podlagi katerih je postavljena (vsa) prometna signalizacija v križišču glavne ceste s stransko cesto za naselje Prešnica pri Kozini, na cesti med Kozino in Koprom oz. obratno (prvo označeno križišče s prometnim znakom (križišče stranske ceste z glavno cesto na levo stran)), v smeri vožnje od Kozine proti Kopru (pod viaduktom). Ob tem je prosilec še navedel, da je v Sloveniji le eno naselje (Kozina in Koper), zato meni, da je lokacija križišča dovolj podrobno opisana,
- kdo je odgovorna uradna oseba, ki je postopek postavitve prometne signalizacije za navedeno križišče vodila in kdo je odgovorna oseba, ki je postopek omenjene prometne signalizacije odobrila,
- kdaj je bila odobrena postavitev zgoraj navedene prometne signalizacije in na podlagi katere veljavne zakonodaje.

Organ je dne 29. 2. 2012 prosilcu poslal poziv za dopolnitev vloge na način, da s pomočjo stacionaže določi območje, na katero se zahteva nanaša, v nasprotnem primeru bo organ vlogo zavrgel. Organ je pozivu priložil tudi Navodilo stranki - določitev stacionaže državne ceste, ki predstavlja pripomoček vsem strankam, da določijo stacionažo državne ceste.

Organ je dne 12. 3. 2012 prejel dopis prosilca,  v katerem je navedel, da svoje vloge ne more dopolniti, ker za to nima ustreznega znanja. Organ pa je seznanil z dejstvom, da je v Sloveniji le ena cesta (magistralna), ki vodi od kraja Kozina proti kraju Koper. V Sloveniji je le en kraj z imenom Koper in le en kraj z imenom Kozina in le eno križišče v Sloveniji je takšno, za katero je v svoji vlogi prosil za dostop do informacij javnega značaja.

Organ je dne 28. 3. 2012 izdal sklep št. 090-9/2012-4, s katerim je zahtevo prosilca zavrgel, ker organ v dopolnitvi vloge ni navedel zahtevanih podatkov o imenu in stacionaži državne ceste, kar pa je najpomembnejši podatek, ki ga organ potrebuje pri iskanju podatkov o prometni signalizaciji na določeni državni cesti. Brez tega organ nima ključa, da bi lahko poiskal dokumente, ki jih prosilec želi. Organ je še poudaril, da tudi v vseh ostalih primerih, ki se nanašajo na prometno signalizacijo ali prometne dogodke na državnih cestah, organ zahteva enake vhodne podatke (ime državne ceste in stacionažo).

Prosilec je dne 5. 4. 2012 na organ vložil pritožbo zoper sklep organa št. 090-9/2012-4, v kateri je navedel, da se pritožuje na izrek, obrazložitev, vsebino obrazložitve sklepa, ker so bili od njega zahtevani podatki, ki jih je organ sam dolžan pridobiti, na delo organa, strokovnost in postopek reševanja zahtevkov, na zadnji odstavek obrazložitve sklepa, na nespoštovanje ZUP, na odnos organa do posameznika in na pravni pouk glede pritožbene navedbe organa. Nadalje je prosilec navedel, da organ od njega zahteva posredovanje podatkov brez pravne podlage. Specifične podatke so si vsi upravni organi dolžni pridobiti sami.
Organ je z dopisom št. 090-9/2012-6 prejeto pritožbo prosilca, skupaj s celotno spisovno dokumentacijo, odstopil Pooblaščencu v pristojno reševanje, ki jo je prejel dne 16. 4. 2012. Ob odstopu pritožbe je organ dodal naslednja relevantna pojasnila:
1. Naselja Prešnica pri Kozini v evidencah ni, v tem delu Slovenije sicer obstaja naselje Prešnica, vendar prosilec tako v vlogi kot njeni dopolnitvi izrecno navaja naselje Prešnica pri Kozini.
2. Območje križišča nikjer ni posebej opredeljeno, kar pomeni, da že organ sam v primeru rekonstrukcij na križiščih za vsako križišče posebej določi obravnavano območje, za vsak krak do metra natančno, pri čemer obravnavano območje določi s pomočjo stacionaže, ki jo sestavljajo številka ceste, odsek ceste in opredelitev kilometra. Vse državne ceste so ob desnem robu ceste na vsakih 500 metrov označene s posebnimi stacionažnimi tablicami, strankam, ki poslujejo z organom, pa je na voljo posebno navodilo, kako določijo stacionažo državne ceste oziroma obravnavano območje. Če ob cesti ni stacionažnih tablic, ne gre za državno cesto.
3. Kadar stranka navede, da jo zanima prometna signalizacija v križišču »stranske ceste z glavno cesto«, brez opredelitve stacionaže ni možno vedeti, kaj stranka pojmuje kot glavno cesto in kaj kot stransko, saj običajno niso kot takšne označene s prometno signalizacijo, ampak na območju križišča stranke o glavni in stranski cesti sklepajo o tem, katere so glavne in katere stranske.
4. Cestno omrežje v Sloveniji je izredno razvejano, zato je do večine naselij ob glavnih cestah možno priti preko različnih priključkov, saj v Sloveniji, za razliko od tujine, ni uveljavljen sistem tako imenovanih zbirnih cest, na katere se steka promet iz naselja in nato enovito vodi do glavnih cest. Navedba stranke, da je v Sloveniji le eno naselje Koper in le eno naselje Kozina, je zato povsem brezpredmetna.
5. Prosilec je sicer navedel določene orientacijske točke, vendar na cesti R2-409 na navedeni relaciji, po razpoložljivih podatkih, ni prometnega znaka I-28, s katerim bi bil označen odcep na levo, oziroma kot navaja prosilec »križišče na levo stran«, križišče pod viaduktom pa je klasično križišče.
6. V predmetnem primeru ne gre za pridobitev podatkov iz različnih baz, ki jih je upravni organ dolžan pridobiti sam, temveč gre za podatek, s katerim prosilec natančno opredeli vsebino zahtevka oziroma z njim sporoči obravnavano območje.

Pritožba ni utemeljena.

Preizkus pritožbe s strani pritožbenega organa

Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Pooblaščenec je v vsebinsko podobni zadevi, že izdal odločbo št. 090-36/2012/7 z dne 23. 4. 2012, s katero je pritožbo prosilca zavrnil. Pooblaščenec je v okviru navedenega pritožbenega postopka pri organu izvedel ogled in camera, in sicer z namenom ugotoviti, ali se zahteva prosilca, ki ne vključuje podatka o stacionaži, lahko vsebinsko obravnava, torej ali je takšna zahteva dovolj natančno opredeljena. Pooblaščenec je po opravljenem ogledu in camera ugotovil, da je najpomembnejši podatek, ki ga organ potrebuje pri svojem delu, tako pri izdaji smernic za načrtovanje, za izdajo dovoljenj in soglasij, nalogov ter tudi pri obravnavanju zahtev po ZDIJZ, kot je prosilčeva, točna stacionaža državne ceste, ki se določi tako, da se odmeri razdaljo od postavljenega prometnega znaka »stacionaža odseka ceste« do predmetnega objekta ali lokacije, in sicer v smeri naraščanja stacionaže. Organ podatkov o stacionaži ne zahteva samo v primeru obravnave zahtev po ZDIJZ, kot je prosilčeva, temveč tudi v drugih postopkih pri organu. V omenjeni odločbi št. 090-36/2012/7 z dne 23. 4. 2012, izdani na drugi stopnji, med istima strankama postopka kot v konkretnem primeru, je Pooblaščenec obširno opisal obveznosti tako prosilca kot tudi organa, ki jih imata v postopku po ZDIJZ ter prišel do zaključka, da je bil poziv organa za dopolnitev zahteve s točno navedbo stacionaže povsem utemeljen in dopusten, ker prosilec svojih zahtev za dostop do informacij javnega značaja ni opredelil z zadostno mero določnosti, da bi jih organ lahko obravnaval. Prav tako je organ zadostil načelu varstva pravic strank in določbi drugega odstavka 18. člena ZDIJZ in prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudil ustrezno pomoč. Zaradi vsega navedenega je Pooblaščenec pritožbo prosilca zavrnil.

V konkretni zadevi je prosilec organu posredoval vsebinsko enako zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, kot v zgoraj opisanem postopku za dostop do informacije javnega značaja, pri čemer se njegova zahteva v tem postopku nanaša na drug cestni odsek, ki ga je prosilec v zahtevi sicer opisal, ni pa ob tem navedel podatka o stacionaži. Ker prosilec zahtevanega podatka ni navedel niti po pozivu organa za dopolnitev vloge, je organ prosilčevo zahtevo s sklepom zavrgel.
Tekom pritožbenega postopka je prosilec Pooblaščencu v vednost posredoval dopis, ki ga je prosilec dne 18. 5. 2012 naslovil na Direkcijo RS za ceste, Območje Koper, Ankaranska cesta 7b, Koper. V dopisu, naslovljenem na Direkcijo za RS za ceste, Območje Koper,  je prosilec opisal dva cestna odseka ter naslovni organ prosil za podatek o stacionaži. Direkcija RS za ceste, Koper, je prosilcu dne 18. 5. 2012 odgovorila z dopisom, v katerem mu je navedla podatke o stacionaži za zahtevana cestna odseka, pri čemer iz dopisa izhaja, da je podatke pridobila iz internega prostorskega pregledovalnika WEB GIS.

Pojasnila organa v pritožbenem postopku

Na podlagi navedenega je Pooblaščenec organu posredoval poziv za dodatna pojasnila v zvezi z določitvijo stacionaže na podlagi podatkov iz prosilčeve vloge.

Organ je dodatna pojasnila Pooblaščencu posredoval z dopisom št. 090-9/2012/8 dne 19. 6. 2012, v katerem je organ navedel, da je Direkcija RS za ceste, območje Koper, prosilcu na podlagi njegove vloge za določitev cestne stacionaže s pomočjo internega prostorskega pregledovalnika WEB CIS posredovala izpis treh zahtevanih stacionaž, in sicer za naselje Prešnica (pri čemer organ opozarja, da je prosilec v vlogi za dostop do informacij javnega značaja naselje navedel kot Prešnica pri Kozini) ter za oba priključka, ki vodita do naselja Prelože, pri čemer je pri prejšnjih vlogah (za dostop do informacij javnega značaja) opisal pot do enega priključka, čeprav je bilo iz evidenc razvidno, da sta priključka dva ali več. Zahteva (oziroma opis cestnega odseka), ki jo je prosilec naslovil na Direkcijo RS za ceste v Koper, je torej v več podrobnostih različna, kot zahteva (oziroma opis cestnega odseka), ki jo je prosilec naslovil na organ, kar po pregledu obeh dopisov lahko potrdi tudi Pooblaščenec.

Nadalje je organ pojasnil, da gre pri določitvi odcepa ali križišča oziroma pri določitvi obravnavanega območja za dve različni zadevi. Že določitev obravnavanega odcepa ali križišča je zelo zahtevna, celotnega območja, na katero se zahteva nanaša, pa organ v nobenem primeru ne more določiti sam, pri čemer organ navaja, da je pri določitvi območja nujno potrebno opraviti dodatne interne poizvedbe, s katerimi včasih lahko identificira zahtevke strank. V skladu z določili ZUP organ namreč ne more sam ugotavljati in predpostavljati smisla nejasnega zahtevka, ampak mora v takem primeru, skladno z določbo 68. člena tega zakona, stranko pozvati, da se o svojem zahtevku izjavi in ga jasno opredeli. V kolikor iz zahteve stranke ni razvidno, na katero stacionažo ali prometno signalizacijo se zahteva za dostop do informacij javnega značaja nanaša, organ stranko pozove k dopolnitvi, tako kot ravna v vseh drugih postopkih. Vsi uslužbenci organa, katerih narava dela je takšna, da morajo poznati potek ceste v prostoru, imajo sicer dostop do WEB GIS pregledovalnika, vendar organ pojasnjuje, da tudi s tem orodjem v primerih, ko stranka želi informacijo o objektih na nekem območju (v konkretnem primeru o prometni signalizaciji na določenem cestnem odseku oz. križišču), organ ne more sam določiti obravnavanega območja, ker ne ve, kaj prosilec pojmuje kot križišče.

Organ pojasnjuje, da območje križišča v predpisih ni nikjer posebej opredeljeno, to pomeni, da že organ sam v primeru rekonstrukcij na križiščih za vsako križišče posebej določi obravnavano območje, in sicer za vsak krak do metra natančno. Pri reševanju vsake tovrstne zahteve mora tako organ vedeti, na katero območje se zahteva nanaša, območje pa se določa s standardnimi parametri, npr. na morju s koto, na cesti pa s stacionažo.
Obravnavano območje pa organ določi s pomočjo stacionaže, ki jo sestavljajo številka ceste, odsek ceste in opredelitev kilometra. Če prosilca torej zanima prometna signalizacija v nekem križišču, mora s pomočjo stacionaže določiti obravnavano območje, pri čemer je stacionaža podatek o (eni) točki, potrebno pa je določiti dve točki, da se določi obravnavano območje, kar je razvidno tudi iz Navodila stranki za določitev stacionaže, ki je bilo posredovano prosilcu. Kadar pa je opis presplošen oziroma vsebuje napačne podatke, pa ni možno z gotovostjo identificirati niti prvih dveh podatkov, ki sestavljata stacionažo, torej številko ceste in odsek. Da bi torej lahko locirali obravnavano območje (kjer je npr. postavljena prometna signalizacija, kot to zahteva prosilec v svoji vlogi za dostop do informacij javnega značaja), je torej stacionaža nujen podatek. Ker včasih stranke zanima le posamičen prometni znak, organ poskuša s pomočjo opisa prometne signaizacije, ki naj bi bila locirana nekje na trasi, ki jo opišejo stranke, poiskati ta znak. Prosilec pa v konkretnem primeru navaja, da ga zanima vsa prometna signalizacija, torej ne navaja drugih podrobnosti, na podlagi katerih bi organ identificiral območje.

Organu je sicer šifra posamezne ceste, v nekaterih primerih pa tudi odseka, lahko znana, problem pa je določitev zadnjega podatka, ki sestavlja celoten podatek, poimenovan stacionaža, torej lokacija, opredeljena z zadnjo številko, na primer km 8,235 desno. Odsek je namreč lahko dolg tudi več kilometrov in če je na odseku več priključkov, organ ne more vedeti, na kateri priključek se zahteva nanaša. Da bi to razbral, je ključen podatek o kilometru, torej zadnja številka, ki tvori stacionažo, ki je še posebej pomembna, kadar so si priključki zelo blizu. Kot navaja organ, je tudi iz prvega vprašanja, ki ga je prosilec naslovil na Direkcijo RS za ceste, območje Koper, razvidno, da je za posamezno naselje lahko več priključkov na zelo kratki razdalji, saj prosi za stacionažo za oba priključka (pri drugih zahtevah za dostop do informacij javnega značaja pa je zgolj navajal priključek - torej eden). Iz posredovanih podatkov izhaja, da sta v razmaku 145 metrov dva priključka in zgolj iz pavšalnega opisa organ ne bi mogel vedeti, na kateri priključek se zahteva nanaša. Pri tem je torej ime ceste in odseka povsem enako (regionalna cesta III. reda, St. 630, odsek 1069, razlika je samo v kilometru, torej v zadnji
številki- pri prvem je to 8,090, pri drugem pa 8,235).

Ob tem je organ še dodal, da je eno izmed zahtev prosilca v standardnem postopku poskusa določitve stacionaže na podlagi navedbe prosilca, da v križišču stoji prometni znak rjave barve, identificiral predmetni odcep (ni šlo za križišče, je bil pa to edini odsek za navedeno naselje, kjer je bila locirana prometna signalizacija rjave barve). Organ je tako lahko z odločbo št. 090-54/2011-5 (102) prosilcu odobril dostop do vse dokumentacije, ki se nanaša na ta odcep (oziroma križišče, kot je navedel prosilec). Navedeno priča o tem, da si organ prizadeva prosilcem ugoditi v največji možni meri.

Ugotovitve Pooblaščenca v pritožbenem postopku

Pooblaščenec pojasnjuje, da se je sicer že na ogledu in camera, ki ga je izvedel v pritožbenem postopku 090-36/2012/, prepričal, da organ za reševanje tovrstnih zahtev po ZDIJZ od prosilcev potrebuje podatek o stacionaži, vendar je v tem pritožbenem postopku dejansko stanje v zvezi s to ugotovitvijo ponovno preveril.

Pooblaščenec ugotavlja, da iz dodatnih pojasnil organa jasno izhaja, da organ brez podatkov o stacionaži, ki jih zahteva od prosilca, njegove zahteve ne more povsem jasno in enoznačno opredeliti. Brez podatkov o stacionaži (s katerimi bi organ lahko določil območje, ki je predmet prosilčevega interesa) ostane zahteva prosilca nenatančna, saj območje, za katerega se zanima prosilec (v konkretnem primeru gre za prometno signalizacijo na določenem območju, lahko pa bi šlo tudi za drugačne podatke), ni jasno definirano. Iz pojasnil organa sicer izhaja, da organ s pomočjo iskalnika WEB CIS ter drugih internih poizvedb v okviru organa, lahko pride do določenih podatkov, ki zadevno območje zožijo, vendar na podlagi opisa prosilca še vedno lahko zgolj ugiba o tem, katero območje je tisto, na katero se v konkretnem primeru nanaša prosilčeva zahteva. Brez podatka o stacionaži, organ obravnavanega območja torej ne more z gotovostjo določiti.

Da je prav podatek o stacionaži najpomembnejši podatek, ki ga organ potrebuje za svoje delo, izhaja tudi iz vnaprej pripravljenega obrazca »Navodilo stranki - določitev stacionaže državne ceste«. Navedeno navodilo je dostopno na spletnih straneh organa in ga pri oddaji vlog v različnih (upravnih) postopkih pred organom uporabljajo stranke teh postopkov, prav z namenom, da v svoji vlogi podatek o stacionaži pravilno navedejo. Pooblaščenec na podlagi navedenega ugotavlja, da konkreten poziv prosilcu, da naj v svoji vlogi za dostop do informacije javnega značaja navede tudi podatek o stacionaži, s katerim bi jasno opredelil obravnavano območje, ni le kaprica organa v konkretnem postopku, pač pa je to praksa organa, ne le v postopkih po ZDIJZ pač pa tudi v vseh drugih postopkih, za katere je organ pristojen v skladu s posebnimi predpisi.

Pooblaščenec na podlagi navedenega ne dvomi v navedbe organa, da iz prosilčeve zahteve, kot jo je posredoval organu, ni bilo mogoče povsem enoznačno oziroma z gotovostjo sklepati na območje, na katerega se njegova zahteva nanaša, zato je organ prosilca pozval na dopolnitev, in sicer na posredovanja podatka o stacionaži, s katerim bi bilo območje, na katerega se zahteva nanaša, nedvoumno opredeljeno.

Glede pritožbene navedbe prosilca, da organ od njega zahteva posredovanje podatkov brez pravne podlage, saj so si specifične podatke vsi upravni organi dolžni pridobiti sami, pa se Pooblaščenec strinja z organom, da  v predmetnem primeru ne gre za pridobitev podatkov iz različnih baz, ki jih je upravni organ dolžan pridobiti sam (glej 3. odstavek 66. člena ZUP - gre za podatke o dejstvih iz uradnih evidenc), temveč gre za podatek, s katerim prosilec natančno opredeli vsebino svoje zahteve oziroma z njim organu natančno sporoči območje, za katerega želi pridobiti podatke (v konkretnem primeru o tam postavljeni prometni signalizaciji). Da so tudi v drugih postopkih stranke tiste, ki tovrstne podatke (o stacionaži) sporočajo organu in jih organ tudi v drugih postopkih ne pridobiva sam, kaže že samo dejstvo obstoja Navodila stranki - določitev stacionaže državne ceste, ki predstavlja pripomoček vsem strankam, da določijo stacionažo državne ceste, ki ga je organ posredoval tudi prosilcu v tem postopku.

Organ je tako po oceni Pooblaščenca zadostil določbi 18. člena ZDIJZ, saj je s posredovanjem zgoraj omenjenega navodila  pripomogel k ustrezni dopolnitvi zahteve prosilca in prosilcu na primeren način omogočil seznanitev z vsemi okoliščinami, na podlagi katerih bi prosilec lahko ustrezno dopolnil svojo zahtevo. Pooblaščenec tako zaključuje, da je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca z dne 22. 2. 2012 zavrgel, saj prosilec zahteve ni dopolnil tako, da bi ta izpolnjevala pogoje po 17. členu ZDIJZ in 66. členu ZUP. Pooblaščenec je pritožbo prosilca zavrnil na podlagi 1. odstavka 248. člena v povezavi z 259. členom ZUP, saj je glede na zgoraj navedeno ugotovil, da je organ odločil v skladu z določbami ZDIJZ in da bistvenih procesnih kršitev v postopku na prvi stopnji ni bilo.

V tem postopku posebni stroški niso nastali.  Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
     
 
    

Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca                                                                

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka