Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 27.02.2008
Naslov: Prosilec - Delovno sodišče v Celju
Številka: 021-101/2007/6
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Osebni podatek
Status: Delno odobreno



Datum: 26.02.08
Številka: 021-101/2007/6

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Delovnega sodišča v Celju, Gregorčičeva 6, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), št. Su 200100/2007, z dne 13. 11. 2007, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:


1. Pritožbi se ugodi, izpodbijana odločba se odpravi.

2. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 dni od prejema te odločbe posredovati zapisnike obravnav v postopkih med ……… in Poslovno komercialno šolo v Celju:
•    zapisnik o poravnalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo opr. št. Pd 164/2005, z dne 22. 9. 2005, pri čemer je organ dolžan v zapisniku prekriti naslov tožeče stranke in drugo stran zapisnika od 1.  do 22. vrstice;
•    zapisnik o glavni obravnavi opr. št. Pd 164/2005, z dne 5. 1. 2006, pri čemer je organ dolžan prekriti naslov tožeče stranke ter ime očeta, rojstni kraj, naslov in starost računovodkinje pri toženi stranki, zaslišane kot priče;
•    zapisnik o glavni obravnavi opr. št. Pd 95/2007, z dne 26. 4. 2007, pri čemer je organ dolžan prekriti naslov tožeče stranke in osebno ime osebe, navzoče kot javnost;
•    zapisnik o glavni obravnavi opr. št. Pd 95/2007, z dne 7. 6. 2007,  pri čemer je organ dolžan prekriti naslov tožeče stranke in osebno ime osebe, navzoče kot javnost;
•    zapisnik o glavni obravnavi opr. št. Pd 95/2007, z dne 22. 10. 2007, pri čemer je organ dolžan prekriti naslov tožeče stranke, osebno ime osebe, navzoče kot javnost, ime očeta, starost, rojstni kraj, naslov zakonite zastopnice tožene stranke, ime očeta, starost, rojstni kraj, naslov predstavnice SVIZ ter ime očeta, starost, rojstni kraj, naslov pedagoškega vodje za organizacijsko enoto tožene stranke, zaslišanega kot pričo.

3. V preostalem delu se zahteva zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 23. 10. 2007 na organ naslovil vlogo, s katero je zahteval, da mu organ v skladu z ZDIJZ posreduje fotokopije dokumentacije v zvezi s primerom ……., ki je vložil tožbo zoper Poslovno - komercialno šolo v Celju - direktorica ……... Zadnja obravnava je, po navedbah medijev (Dnevnik), potekala pred delovnim sodiščem v Celju, dne 22. oktobra 2007. Prosilec je zahteval naslednje dokumente:
•    fotokopije zapisnikov vseh dosedanjih obravnav, vključno z zadnjo, ki naj bi bila v drugi polovici oktobra 2007 (ob tem je prosil, da so zapisniki sodno potrjeni verificirani, ožigosani in podpisani. Iz njih naj bodo razvidni imena in priimki uslužbencev sodišča oz. uradnih udeležencev postopka),
•    fotokopije vseh do sedaj izrečenih sodb v primeru ….., ki so že bile izrečene v postopkih na vseh predhodnih sodnih instancah.

Organ je prosilcu dne 13. 11. 2007 izdal odločbo opr. št. Su 200100/2007, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil s tem, da je prosilcu poslal kopijo sklepa Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 366/2006, z dne 7. 2. 2007 in kopijo sodbe Delovnega sodišča v Celju opr. št. Pd 164/2005, z dne 5. 1. 2006, in sicer tako, da je iz dokumentov izločil osebne podatke strank v postopku. Organ pa je prosilcu z odločbo opr. št. Su 200100/2007, z dne 13. 11. 2007, zavrnil dostop do vseh zapisnikov opravljenih glavnih obravnav. V obrazložitvi odločbe organ navaja, da je zapisnik obravnave po 122. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni Iist RS, št. 26/99-73/07- v nadaljevanju ZPP) zapis o dejanjih, ki so bila opravljena na naroku, zapis o izjavah ali sporočilih, ki jih dajejo stranke ali drugi udeleženci zunaj naroka. Po izvedenem dokaznem postopku pa sodišče izda odločitev, ki je zaključek postopka na prvi stopnji. Zapisniki o opravljenih obravnavah niso informacije javnega značaja, do katerih bi bil prost dostop, temveč je dostop omejen z določbo 150. člena ZPP, po kateri se pregled spisa, dokler postopek teče, drugim osebam dovoli le, če izkažejo opravičeno korist. Zaradi navedenega je sodišče po drugem odstavku 22. člena ZDIJZ v tem delu izdalo zavrnilno odločbo. Na podlagi vsega navedenega je organ prosilcu omogočil le delni dostop do zahtevanih dokumentov.

Prosilec je zoper odločbo organa opr. št. Su 200100/2007, z dne 13. 11. 2007, vložil pritožbo dne 23. 10. 2007. V pritožbi prosilec navaja, da zahtevani zapisniki obravnav neizpodbitno predstavljajo informacijo javnega značaja in ne spadajo pod izjeme, ki jih predvideva ZDIJZ. Prosilec meni, da je navajanje 155. člena ZPP in v zvezi s tem tudi navajanje pravnega interesa oz. upravičene koristi zmotno ter ne vidi razloga, da mu zapisnikov ne bi poslali, če je organ poslal njim pripadajočo sodbo oz. sklep. Prosilec je ponovno pozval organ, da mu pošlje zahtevane anonimizirane zapisnike glavnih obravnav. Prosilec dodaja, da naj bodo v zapisnikih vidna imena oz. priimki službenih oseb sodišča in prič, ki so tam v svojstvu državnih uslužbencev. Smatra, da le-ti ne morejo biti anonimizirani. Prav tako vztraja, da naj bodo zahtevani zapisniki dosledno vidno podpisani, štempljani in uradno veljavno overovljeni s strani sodišča. Po mnenju prosilca so le takšni lahko verodostojna informacija sodišča. Prosilec v pritožbi prosi tudi za zadnji zapisnik obravnave iz druge polovice meseca oktobra 2007, v katerem postopku pa sodba še ni bila izdana.

Pritožbo je organ, skupaj z vso pripadajočo dokumentacijo, dne 3. 12. 2007, v skladu z drugim odstavkom 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo Pooblaščencu.

Pritožba je utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (zavezanci). ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.

Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, so informacije javnega značaja prosto dostopne, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, in sicer bodisi na vpogled, bodisi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je, da prosilcu ni potrebno izkazati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa.

1. Organ kot zavezanec po ZDIJZ

Zakon o sodiščih (Uradni list RS, št. 194/2007 – uradno prečiščeno besedilo 4, v nadaljevanju ZS) v prvem odstavku 1. člena določa, da sodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo sodniki na sodiščih, ustanovljenih s tem ali z drugim zakonom. 37. člen istega zakona določa, da je sodišče državni organ, pristojen za izvajanje sodne oblasti in za izvrševanje sodnih odločb. Delovno sodišče je ustanovljeno z Zakonom o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004, ZDSS-1), ki v 1. členu določa, da ta zakon določa pristojnost, organizacijo in sestavo delovnih in socialnih sodišč kot specializiranih sodišč ter pravila postopka, po katerih ta sodišča odločajo v delovnih in socialnih sporih. Delovno sodišče v Celju (organ) je zavezanec za dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja v skladu z ZDIJZ.

Pooblaščenec pojasnjuje še, da so sodišča zavezana v celoti, ne glede na svojo notranjo organizacijsko strukturo oziroma organizacijske enote, ki so lahko sodni oddelki, sodne pisarne in službe ter javne knjige (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).

2. Splošno o informaciji javnega značaja

Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:

1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti. (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149). Po prvem odstavku 1. člena ZS sodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo sodniki na sodiščih, ustanovljenih s tem ali z drugim zakonom. Iz navedenega izhaja, da izvajanje sodne oblasti (kamor sodi tudi sojenje v konkretnih delovno-pravnih zadevah), predstavlja del javnopravnih nalog organa in s tem spada v njegovo delovno področje.

2.) organ mora z njo razpolagati,

Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, je potrebno najprej ugotoviti, ali informacije, ki jih zahteva prosilec, ustrezajo navedenemu. Organ je Pooblaščencu s pritožbo odstopil tudi zapisnike obravnav, s katerimi razpolagajo, organ pa tudi ni zatrjeval, da z zapisniki ne razpolaga. Med organom in Pooblaščencem torej ni nesoglasja glede dejanskega stanja glede obstoja zapisnikov.

3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Na podlagi navedenih dejstev Pooblaščenec ugotavlja, da je podan tudi 3. pogoj za obstoj informacije javnega značaja, torej da se dokumenti nahajajo v neki materializirani obliki.  

3. Dostop

Glede na to, da se organ v svoji odločbi sklicuje na določbo 150. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP), po kateri se pregled spisa, dokler postopek teče, drugim osebam dovoli le, če izkažejo opravičeno korist, se Pooblaščenec najprej opredeljuje do tega vprašanja.

Pooblaščenec poudarja, da prosilec v zahtevi z dne 23. 10. 2007 ni zahteval vpogleda v spis v skladu s 150. členom ZPP, ampak se je izrecno skliceval na pravico do dostopa do informacije javnega značaja,  zato bi organ o njegovi zahtevi moral odločiti v skladu s postopkom pridobivanja informacij, ki ga določa ZDIJZ.

Pooblaščenec ugotavlja, da določbi 150. člena ZPP in ZDIJZ nista v razmerju lex specialis derogat legi generali, saj ne urejata iste pravice. Zgoraj citirana določba ZPP se nanaša na pravico strank v sodnem postopku oz. tistega, ki izkaže opravičeno korist do pregleda in prepisa spisa v konkretni pravdni zadevi,  ZDIJZ pa v 5. členu ureja pravico vsakogar, da dostopa do različnih dokumentov - informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci.

Gre za različni pravni podlagi in za urejanje dveh različnih pravic – na eni strani za pravico dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena Ustave RS, na drugi strani za pravico strank oz. drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena Ustave RS. Določba 150. člena ZPP konkretizira ustavno določbo o enakem varstvu pravic, ki obvezuje zakonodajalca, da posamezne sodne in druge pravne postopke uredi tako, da so v posameznem postopku glede varstva pravic vsi v enakem položaju, oziroma, da jim je zagotovljen enak standard pravnega varstva (OdlUS V, 201, Up-88/94 z dne 31. 05. 1996). Nasprotni stranki v postopku morata imeti enake možnosti za uveljavljanje svojih pravic (t.i. načelo kontradiktornosti), torej tudi enake možnosti za vpogled in prepis pravdnega spisa, kar omogoča strankam, da se seznanijo z dejstvi in dokazi, ki jih je predlagala nasprotna stranka oz., ki jih poseduje sodišče (več: Komentar Ustave Republike Slovenije, urednik L. Šturm, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana, 2002, str. 238– 251). Iz navedenega izhaja, da je s 150. členom ZPP varovano načelo kontradiktornosti v pravdnem postopku, ne pa načelo javnosti.

Pooblaščenec v zvezi s tem poudarja, da je dostop do informacij javnega značaja ena od ustavnih pravic in da mora organ o zahtevi odločati po zakonu, ki ureja postopek za uresničevanje te pravice, to je po ZDIJZ. Postopek dostopa do informacij javnega značaja je postopek, v katerem se odloča o upravni zadevi, pravdni postopek pa je sodni postopek, pri čemer gre za dve povsem različni pravni področji. Kot izhaja iz obrazložitve zgoraj, je povsem različen tudi objekt varstva, to je varovana pravica, ki tak postopek terja. Uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja je v postopku odločanja zavezana k uporabi določb ZDIJZ, v skladu s 15. členom ZDIJZ pa je za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, dolžna uporabljati določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ne pa določbe procesnega zakona, v tem primeru ZPP. V postopku dostopa do informacij javnega značaja gre namreč za odločanje o upravni zadevi. Predmet varstva sta dve različni ustavni pravici, ki se medsebojno ne izključujeta. Pooblaščenec dodaja, da že iz samega namena ZDIJZ izhaja, da je imel zakonodajalec v mislih predvsem zagotavljanje čim večje transparentnosti delovanja javnega sektorja, kot izhaja tudi iz same definicije informacije javnega značaja.

Domet ZDIJZ je zelo širok in se razteza na vsa področja delovanja javne oblasti, javnopravnih subjektov in drugih subjektov, ki zanje opravljajo javne funkcije. ZDIJZ ne določa izrecno, katere vrste informacij so javno dostopne, a hkrati nobene od njih a priori  tudi ne izključuje (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 149). ZDIJZ v prvem odstavku 6. člena namreč taksativno določa primere, v katerih lahko organ dostop do zahtevane informacije javnega značaja zavrne.

Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da bi moral organ v zvezi z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja uporabiti ZDIJZ, pri čemer bi moral  v konkretnem primeru presoditi, ali je podana katera od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ  ali drug in kasnejši zakon ali višji pravni akt.

Pooblaščenec je po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP izvedel preizkus, ali gre v konkretnem primeru morebiti za katero od v 6. členu ZDIJZ določeno izjemo, zaradi česar bi bilo potrebno zavrniti dostop do zahtevanih dokumentov.

3.1. Varstvo osebnih podatkov kot izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in določila ZVOP-1

3.1.1. Splošno o 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zapisniki obravnav v sodnih postopkih med ……. in Poslovno komercialno šolo v Celju, navedenih v izreku te odločbe, vsebujejo naslednje osebne podatke:

1.) Zapisnik o poravnalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo opr. št. Pd 164/2005, z dne 22. 9. 2005:
-    osebno ime in podpis okrožne sodnice in zapisnikarice;
-    osebno ime sodniških pripravnic in  sodnikov porotnikov;
-    osebno ime, naslov in podpis tožeče stranke;
-    osebno ime in podpis odvetnice (pooblaščenke) tožene stranke;
-    osebno ime, stopnja izobrazbe in podpis zakonite zastopnice tožene stranke;
-    osebno ime, podpis in stopnja izobrazbe državne pravobranilke.
2.) Zapisnik o glavni obravnavi opr. št. Pd 164/2005, z dne 5. 1. 2006:
-    osebno ime in podpis okrožne sodnice in zapisnikarice;
-    osebno ime  sodnikov porotnikov;
-    osebno ime, naslov in podpis tožeče stranke;
-    osebno ime in podpis odvetnice (pooblaščenke) tožene stranke;
-    osebno ime in podpis zakonite zastopnice tožene stranke;
-    osebno ime in podpis državne pravobranilke,
-    osebno ime, ime očeta, rojstni kraj, naslov, poklic, starost, zaposlitev, delovno mesto in čas zaposlitve priče - računovodkinje, ki je zaposlena pri toženi stranki;
-    osebno ime in stopnjo izobrazbe ravnatelja višje strokovne šole, organizacijske enote tožene stranke;
-    osebno ime sindikalne predstavnice.
3.) Zapisnik o glavni obravnavi opr. št. Pd 95/2007, z dne 26. 4. 2007:
-    osebno ime in podpis okrožne sodnice in zapisnikarice;
-    osebno ime sodnikov porotnikov;
-    osebno ime, naslov in podpis tožeče stranke;
-    osebno ime in podpis odvetnika (pooblaščenca) tožeče stranke;
-    osebno ime in podpis odvetnice (pooblaščenke) tožene stranke;
-    osebno ime in podpis zakonite zastopnice tožene stranke;
-    osebno ime in podpis državne pravobranilke;
-    osebna imena predstavnikov tiska;
-    osebno ime fizične osebe, ki ima vloženo tožbo z enakim tožbenim zahtevkom.
4.) Zapisnik o glavni obravnavi opr. št. Pd 95/2007, z dne 7. 6. 2007:
-    osebno ime in podpis okrožne sodnice in zapisnikarice;
-    osebno ime sodniškega pripravnika in  sodnikov porotnikov;
-    osebno ime, naslov in podpis tožeče stranke;
-    osebno ime in podpis odvetnika (pooblaščenca) tožeče stranke;
-    osebno ime in podpis odvetnice (pooblaščenke) tožene stranke;
-    osebno ime in podpis zakonite zastopnice tožene stranke;
-    osebno ime in podpis državne pravobranilke;
-    osebno ime prisotne na obravnavi, ki ima vloženo tožbo z enakim tožbenim zahtevkom;
-    osebno ime predstavnic tiska.
5.) Zapisnik o glavni obravnavi opr. št. Pd 95/2007, z dne 22. 10. 2007:
-    osebno ime in podpis okrožne sodnice in zapisnikarice;
-    osebno ime sodnikov porotnikov;
-    osebno ime in naslov tožeče stranke;
-    osebno ime in podpis odvetnika (pooblaščenca) tožeče stranke;
-    osebno ime in podpis odvetnice (pooblaščenke) tožene stranke (pravna oseba javnega prava);
-    osebno ime,  ime očeta, rojstni kraj, poklic, starost, zaposlitev, delovno mesto in podpis zakonite zastopnice tožene stranke, ki se zasliši kot priča;
-    osebno ime in podpis državne pravobranilke;
-    osebno ime, stopnja izobrazbe, ime očeta, rojstni kraj, poklic, starost, zaposlitev, delovno mesto priče – zaposlene v organizacijski enoti tožene stranke;
-    osebno ime, ime očeta, rojstni kraj, poklic, starost, zaposlitev, delovno mesto priče - predstavnice SVIZ;
-    osebno ime prisotne na obravnavi, ki ima vloženo tožbo z enakim tožbenim zahtevkom;
-    osebno ime predstavnic tiska;
-    osebno ime namestnice zakonite zastopnice tožene stranke;
-    osebno ime računovodkinje pri toženi stranki.

Navedeni podatki nedvomno predstavljajo osebne podatke v smislu 6. člena ZVOP-1, ki določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljenih v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.
 
Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.

3.1.2. Dopustnost razkritja osebnih podatkov

Pooblaščenec se je najprej posvetil ugotavljanju, ali osebni podatki v zgoraj navedenih zapisnikih, pod točkami 1, 2, 3, 4, in 5, predstavljajo kategorije varovanih osebnih podatkov, kot to izhaja iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Ustava RS v prvem odstavku 129. člena določa, da je funkcija sodnika trajna ter da sodnike voli državni zbor na predlog sodnega sveta (130. člen). Da sodniki opravljajo javno funkcijo, je razvidno tudi iz 1. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 27/2007), ki določa, da sodnik, izvoljen v sodniško funkcijo, dobi položaj, ki mu ga zagotavljajo ustava, zakon, ki ureja organizacijo in pristojnost sodišč in ta zakon. Najpreciznejšo definicijo funkcionarjev pa vsebuje Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/2002, ZSPJS), ki v 3. točki 2. člena določa, da so funkcionarji osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami, osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti. Iz navedenih določb izhaja, da so sodniki javni funkcionarji, ki opravljajo javno funkcijo, kar pomeni, da tudi v primeru sodnikov pride v poštev določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pravzaprav predstavlja izjemo (določenih) izjem, tako tudi izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena. ZDIJZ. To pomeni, da v primeru, ko gre za podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, ne gre za izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato osebno ime in podpis sodnice v obravnavanih zapisnikih nista varovana osebna podatka. Varovanih osebnih podatkov pa ne predstavljajo niti imena in priimki sodnikov porotnikov, saj pri sojenju opravljajo javno funkcijo, za katero prejemajo nagrado iz javnih sredstev.
 
Državna pravobranilka kot tudi zapisnikarica pa sta javni uslužbenki v smislu 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS; št. 56/2002 ter spremembe, ZJU), zato v skladu s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, podatka o njunem osebnem imenu, podpisu in stopnji izobrazbe državne pravobranilke ne predstavljata varovanih osebnih podatkov. Tudi ime in priimek sodniških pripravnikov, ki so v delovnem razmerju na sodišču, ne predstavlja varovanega osebnega podatka, saj so javni uslužbenci. Enako pa velja tudi za tiste pripravnike na sodišču, ki sodniško pripravništvo opravljajo volontersko (niso v delovnem razmerju), saj Zakon o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 13/1994 s spremembami in dopolnitvami) v 3. členu določa, da je pripravnik, ki opravlja sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, oziroma kot volonter, razen glede delovnega razmerja, v pravicah, obveznostih in odgovornostih v enakem položaju kot pripravnik, ki je sklenil delovno razmerje na sodišču, zato v skladu z navedeno določbo, podatek o njihovem osebnem imenu ne predstavlja varovanega osebnega podatka.
 
Prav tako med varovane osebne podatke ne sodijo imena in priimki odvetnikov, ki so navedeni v zahtevanih zapisnikih. Ti podatki so namreč že javno dostopni na svetovnem spletu (http://www.ius-software.si/seznami/default.htm), v zapisniku pa se pojavljajo v popolnoma istem kontekstu oziroma z istim namenom, t. j. v vlogi opravljanja odvetniškega poklica. Dodati je potrebno tudi, da odvetnik opravlja posebno službo oziroma svoboden poklic, ki zagotavlja poklicno strokovno zastopanje pravnih in fizičnih oseb v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi kot tudi druge oblike pravne pomoči. Po določbi 137. člena Ustave RS je odvetništvo samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon; najbolj pomembno pa je, da je odvetništvo po isti določbi tudi del pravosodja in je s tem vezano na poštenost, neodvisnost, strokovnost in skrbnost. Zakon o odvetništvu (Ur. l. RS, št. 18/1993, v nadaljevanju ZOdv) zato ureja ne le pravice in dolžnosti odvetnikov, temveč tudi pogoje, ki jih je potrebno izpolniti za pridobitev pravice do opravljanja odvetniškega poklica. Iz vsega navedenega sledi, da so odvetniki relevanten del pravosodnega sistema, zato njihovega imena in priimka pri opravljanju odvetniškega poklica ni mogoče šteti za varovan osebni podatek. Iz teh razlogov niso varovani osebni podatki pooblaščencev tožene in tožeče stranke, saj v konkretnem postopku ne nastopajo kot fizične osebe, ampak kot poslovni subjekt v zvezi z opravljanjem odvetniškega poklica. Upoštevaje 1. člen Zakona o odvetništvu, se pravica opravljati odvetniški poklic pridobi z vpisom v imenik odvetnikov, ki ga vodi Odvetniška zbornica Slovenije in je javno dostopen na njeni spletni strani www.odv-zb.si.

Pooblaščenec prav tako ugotavlja, da ni varovan osebni podatek osebno ime stranke v postopku (tožena in tožeča stranka). 18. člen Sodnega reda (Uradni list RS, št. 17/1995 s spremembami in dopolnitvami) namreč določa, da se na oglasni deski sodišča objavi razpored sej, ki med drugim obsega tudi osebno ime stranke v postopku. Nasprotno temu pa so iz prostega dostopa izvzeti vsi ostali osebni podatki stranke, ki so navedeni v zapisniku – naslov stranke. Naslov stranke v postopku predstavlja varovane osebne podatke v skladu z ZVOP-1, zato jih mora organ prekriti. Pooblaščenec pojasnjuje še, da 17.a člen Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/2007) določa, da se na oglasni deski sodišča pri razporedu obravnav ter sej, o katerih se obveščajo stranke in pri katerih javnost po zakonu ali odločitvi sodišča ni izključena, med drugim objavi tudi osebno ime stranke v postopku. Podrobnejša pravila za objavo podatkov na sodni deski pa se določijo v sodnem redu, kot je bilo že obrazloženo.

V zapisnikih, navedenih pod točkami 1, 2, 3, 4 in 5, so navedeni osebni podatki zakonite zastopnice tožene stranke, ki v postopku nastopa kot zakonita zastopnica in tudi kot priča, ki se zasliši kot zakonita zastopnica Poslovno komercialne šole v Celju. Zapisniki vsebujejo njene naslednje osebne podatke: osebno ime, ime očeta, rojstni kraj, poklic, starost, zaposlitev, delovno mesto in stopnjo izobrazbe. Poslovno komercialna šola v Celju je organizirana kot javni zavod. Javni zavodi so najštevilčnejša kategorija oseb javnega prava v Republiki Sloveniji in se organizirajo na področju kulture (gledališča, muzeji, knjižnice, arhivi), zdravstva in socialnega varstva (bolnišnice, lekarne), šolstva (osnovne, srednje in visoke šole oziroma univerze) in drugih podobnih ti. negospodarskih področjih, kot tudi na številnih gospodarskih področjih. Javni zavodi so zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja po ZDIJZ tudi, če nimajo pravne subjektivitete, saj so praviloma izvajalci javnih služb in zato zavezanci kot takšni (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh - Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 131). Zakonita zastopnica tožene stranke je torej smislu 1. člena ZJU javna uslužbenka in v konkretnihsodnih postopkih, v katerih so zapisniki tudi nastali, nastopa kot javna uslužbenka (zakonita zastopnica), zato v skladu s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, podatek o njenem osebnem imenu, stopnji izobrazbe, zaposlitvi, ter delovnem mestu ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Nasprotno pa varovan osebni podatek predstavlja podatek o imenu očeta, rojstnem kraju in starosti zakonite zastopnice tožene stranke, saj se ne nanašajo na delovno razmerje javne uslužbenke in za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja tudi nimajo pomena.

S podpisom okrožna sodnica, zapisnikarica, tožeče stranka, zakonita zastopnica tožene stranke, pooblaščenec tožeče stranke, pooblaščenka tožene stranke in državna pravobranilka potrdijo svojo prisotnost na obravnavi in potrdijo navedbe zapisnika, ki jim je prebran ob koncu obravnave. Podpisi navedenih oseb v konkretnem primeru ne predstavljajo varovanega osebnega podatka, sicer pa je v konkretnem primeru nevarovan osebni podatek tudi njihovo osebno ime in priimek, kot je bilo že obrazloženo.

Osebno ime, stopnja izobrazbe, ime očeta, starost, rojstni kraj, naslov, poklic, zaposlitev, delovno mesto priče, ki je zaposlena v organizacijski enoti tožene stranke, predstavljajo osebne podatke, vendar pa varovane osebne podatke predstavljajo le ime očeta, starost, rojstni kraj in naslov, saj je priča bila v okviru sodnega postopka zaslišana kot javni uslužbenec, torej v povezavi z opravljanjem njenega delovnega razmerja v javnem sektorju.

Osebni podatki osebe, ki je v okviru sodnega postopka zaslišana kot priča, zaposlena v SVIZ, o imenu očeta, starosti, rojstnem kraju in naslovu predstavljajo varovane osebne podatke. Njeni osebni podatki o poklicu, zaposlitvi in delovnem mestu pa ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj so že javno objavljeni na spletni strani SVIZ, www.sviz.si, v konkretnem sodnem postopku pa je bila zaslišana kot predstavnica SVIZ.

Varovani osebni podatek je ime in priimek oseb, ki so bili navzoči na glavni obravnavi kot javnost, saj gre za –ime in priimek osebe, ki ima vloženo tožbo z enakim tožbenim zahtevkom.

Varovanega osebnega podatka ne predstavlja osebno ime predstavnice časopisa Dnevnik, predstavnice Novega tednika, predstavnice Kanala A in predstavnice časopisa Večer, saj so bile v konkretnem sodnem postopku prisotne kot predstavnice medijev, torej v funkciji novinark in z razkritjem njihovega osebnega imena v funkciji izvajanja svojega novinarskega dela ne bi bila kršena njihova zasebnost in dostojanstvo (prim. 1. čl. ZVOP-1). Pooblaščenec  zgolj v vednost dodaja še sodne prakse Sodišča prve stopnje, ki je v zadevi št. T-194/04, z dne 8. 11. 2007 (Bavarian Lager Co. Ltd vs. Komisija Evropskih skupnosti), odločalo o dostopu do dokumenta (zapisnika sestanka). Sodišče je ugotovilo, da zapisnik sestanka vsebuje seznam udeležencev sestanka, kot predstavnikov subjektov, v katerih imenu in za račun so te osebe na navedenem sestanku sodelovale, opredeljenih z njihovim nazivom, začetnico njihovega imena, njihovim priimkom, in glede na okoliščine primera službo, organizacijo ali združenjem, ki jim pripadajo v okviru teh subjektov. Prav tako je bilo ugotovljeno, da preprosto dejstvo, da nek dokument vsebuje osebne podatke, ne pomeni nujno, da se posega v zasebnost in integriteto zadevnih oseb, čeprav poklicne dejavnosti načeloma niso izključene iz pojma „zasebnost“ v smislu člena 8 Evropske Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.  Sodišče je ugotovilo, da so osebe, prisotne na sestanku, nastopale kot predstavniki ZPST in ne v svojem imenu. Sodišče je poudarilo, da razkritje imen predstavnikov ZPST ne more dejansko in resnično ogroziti varstva zasebnosti in integritete zadevnih oseb, saj samo ime zadevne osebe v seznamu udeležencev sestanka, v okviru subjekta, ki ga je ta oseba predstavljala, ne pomeni take grožnje, zasebnost in integriteta zadevnih oseb pa tudi nista ogrožena.

3.2. Izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Za uveljavitev izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sta kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo. Poleg pogoja, da je (sodni) postopek še v teku, je bistven tudi pogoj, da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi. Pooblaščenec ugotavlja, da je bil sodni postopek opr. št. Pd 164/2005 že končan, kar dokazuje sodba Delovnega sodišča v Celju, opr. št. Pd 164/2005, z dne 31. 1. 2006. Pooblaščenec poudarja, da izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne more priti v poštev glede zapisnika o poravnalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo opr. št. Pd 164/2005, z dne 22. 9. 2005 in zapisniku o glavni obravnavi opr. št. Pd 164/2005, z dne 5. 1. 2006, saj je sodni postopek, na katerega se nanašata zapisnika, že končan.

Pooblaščenec glede zapisnika o poravnalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo opr. št. Pd 164/2005, z dne 22. 9. 2005, ugotavlja še, da je ta zapisnik obsega tudi zapisnik o nejavnem poravnalnem naroku.

ZPP v 293. členu sicer določa kot temeljno izhodišče, da je glavna obravnava javna, 294. člen ZPP pa dopušča tudi izključitev javnosti z glavne obravnave ali njenega dela, če to zahtevajo koristi uradne, poslovne ali osebne skrivnosti, koristi javnega reda ali razlogi morale. Poseben razlog za izključitev javnosti predstavlja tudi zagotovitev neoviranega poteka glavne obravnave. 297. člen ZPP določa, da določbe o javnosti na glavni obravnavi veljajo smiselno tudi za narok zunaj glavne obravnave pred predsednikom senata in za narok pred zaprošenim sodnikom. Pooblaščenec je glede na to, da je javnost s poravnalnega naroka eksplicitno izključena na podlagi tretjega odstavka 305.a člena ZPP, ki določa, da je na poravnalnem naroku javnost izključena, vsebino nejavnega poravnalnega naroka, ki je zapisana na drugi strani zapisnika o poravnalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo opr. št. Pd 164/2005, izločil iz prostega dostopa, zato mora organ vsebino nejavnega poravnalnega naroka na drugi strani predmetnega zapisnika prikriti.

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je sodbo Delovnega sodišča v Celju, opr. št. Pd 164/2005, z dne 31. 1. 2006 s sklepom opr. št. Pdp 366/2006-2, z dne 7. 2. 2007, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Delovno sodišče v Celju je začelo nov sodni postopek, opr. št. Pd 95/2007, ki pa še ni zaključen. Glede zapisnikov pod točkami 3, 4 in 5 (zapisnik o glavni obravnavi opr. št. Pd 95/2007, z dne 26. 4. 2007, zapisnik o glavni obravnavi opr. št. Pd 95/2007, z dne 7. 6. 2007, zapisnik o glavni obravnavi opr. št. Pd 95/2007, z dne 22. 10. 2007), je zato Pooblaščenec izvedel celoten preizkus po 8. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ.

Za uveljavitev izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sta, kot je bilo že povedano, kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo. Poleg pogoja, da je (sodni) postopek še v teku, je bistven tudi pogoj, da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi. Ta pogoj pa zavezuje k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora biti izkazano, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma, da bi nastala določena škoda, konkretno izvedbi sodnega pravdnega postopka. Ogrozitev mora vsakokrat biti dejanska in konkretna, ne le hipotetična in abstraktna. Dostop se torej v takšnem primeru lahko zavrne le, če bi razkritje podatka ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128).
 
Pooblaščenec glede razkritja vsebine zapisnika o glavni obravnavi opr. št. Pd 95/2007, z dne 26. 4. 2007, zapisnika o glavni obravnavi opr. št. Pd 95/2007, z dne 7. 6. 2007 in zapisnika o glavni obravnavi opr. št. Pd 95/2007, z dne 22. 10. 2007 poudarja, da so bile predmetne glavne obravnave javne, na obravnavah pa so bili prisotni tudi novinarji, ki obravnave komentirajo oziroma o tem poročajo v medijih. Svoboda informiranja in razvito javno mnenje sta namreč izredno pomembna za preprečevanje zlorab in za demokratično izvrševanje državne oblasti, kamor sodi tudi sodstvo. To pa pomeni, da se o tem razpravlja tudi izven sodišča, v obliki javnega mnenja, pa vendar to ne more in ne sme vplivati na strokovno delo sodnikov, na njihovo neodvisnost in nepristranskost. Nasprotno, takšna nevarnost ne sme biti razlog za omejitev dostopa do informacije. Če sodišče v primeru raznih pritiskov, zlasti pa pri medijsko odmevnih primerih, ne bi bilo zmožno objektivnega, profesionalnega in nepristranskega sojenja, bi to lahko pomenilo kršitev pravice iz 23. člena Ustave RS, ki vsakomur zagotavlja, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Nenazadnje so takšnim pritiskom izpostavljeni tudi mnogi drugi javni uslužbenci oziroma funkcionarji, pa se, kljub njihovi javni izpostavljenosti, od njih (upravičeno) pričakuje strokovno, neodvisno in nepristransko opravljanje njihovih nalog. Pooblaščenec ne vidi prav nobenega razloga, da bi bilo v konkretnem primeru drugače. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da zavračanje dostopa do zapisnika o glavni obravnavi opr. št. Pd 95/2007, z dne 26. 4. 2007, zapisnika o glavni obravnavi opr. št. Pd 95/2007, z dne 7. 6. 2007 in zapisnika o glavni obravnavi opr. št. Pd 95/2007, z dne 22. 10. 2007 zato, ker bi to lahko vplivalo na odločitev sodišča, ne vzdrži resne pravne presoje, zato škoda za izvedbo postopka ni izkazana. Pooblaščenec na podlagi navedenega zaključuje, da je vsebina zapisnika o glavni obravnavi opr. št. Pd 95/2007, z dne 26. 4. 2007, zapisnika o glavni obravnavi opr. št. Pd 95/2007, z dne 7. 6. 2007 in zapisnika o glavni obravnavi opr. št. Pd 95/2007, z dne 22. 10. 2007 informacija javnega značaja in jo je organ dolžan posredovati prosilcu.

Prosilec je v svoji zahtevi izrecno navedel, da želi dosledno vidno podpisane, štempljane in uradno veljavno overovljene zapisnike s strani sodišča, zato se Pooblaščenec opredeljuje tudi do tega vprašanja.

Pooblaščenec je temeljito pregledal vseh pet zahtevanih zapisnikov in ugotovil, da sta zapisnik na koncu, s strani organa, podpisala sodnica in zapisnikarica, medtem ko pa nobeden izmed zapisnikov ne vsebuje pečata organa oziroma žiga.

Sodni red (Uradni list RS, št. 17/1995, s spremembami in dopolnitvami) v členih od 101. – 106. vsebuje določila glede oblike in opreme sodnih pisanj. 103. člen Sodnega reda določa, da se zapisnik zaključi z zapisom osebnega imena sodnika in zapisnikarja. Zapisnik podpišeta sodnik oziroma sodna oseba, ki opravi uradno opravilo, in zapisnikar. Če je po določilih procesnih zakonov tako predvideno, podpišejo zapisnik tudi stranke in drugi udeleženci.

Glede na navedene določbe Sodnega reda Pooblaščenec ugotavlja, da pečat organa, v tem primeru sodišča, ni nujna oz. esencialna vsebina zapisnika o glavni obravnavi. Vendar pa Pooblaščenec ugotavlja, da prvi in drugi odstavek 119. člena Sodnega reda določata, da morajo biti vsa sodna pisanja (torej tudi zapisniki), poslana strankam in drugim udeležencem v postopku, drugim sodiščem, gospodarskim družbam, organom, organizacijam in skupnostim, opremljena s pečatom sodišča in podpisom sodnika oziroma sodne osebe. Pečat sodišča je uradni znak okrogle oblike z imenom sodišča in določenim besedilom in je dokaz pristnosti, verodostojnosti listine ali akta. Navedeno pomeni, da se s pečatom sodišča opremijo samo tisti zapisniki o glavni obravnavi, ki se pošljejo strankam in drugim udeležencem v postopku, drugim sodiščem, gospodarskim družbam, organom, organizacijam in skupnostim. Sodišče v svojem spisu torej hrani le zapisnik o glavni obravnavi, ki ga je podpisal sodnik oziroma sodna oseba, ki opravi uradno opravilo, zapisnikar, ter če tako določa procesni zakon, tudi stranke in drugi udeleženci.

Pooblaščenec se ni spuščal v presojo, ali je organ zahtevani zapisnik pravilno sestavil in ali ima vse predpisane sestavine, vendar pa ugotavlja, da zapisnik o glavni obravnavi v izvorni obliki ne vsebuje pečata organa, temveč samo podpise sodnika, zapisnikarice ter ostalih prisotnih.

Ker prosilec v zahtevi želi dostop do potrjenih, verificiranih in ožigosanih zapisnikov, Pooblaščenec v nadaljevanju pojasnjuje še pomen izvirnika, prepisa ter overovitve.

111. člen Sodnega reda določa, da je izvirnik sodnega pisanja v predpisani obliki sestavljeno sodno pisanje (odločbe, zapisniki, zaprosila, obvestila, dopisi, zaznamki itd.), ki ga podpiše predsednik sodišča, predsednik senata oziroma sodnik in zapisnikar oziroma z letnim razporedom dela določena sodna oseba. Izvirnik mora biti pisan s pisalnim strojem ali z računalnikom ali izjemoma na roke čitljivo s črnilom ali kemičnim svinčnikom ter mora obsegati celotno besedilo. Izvirnik, napisan z računalniškim izpisom, je tisti izvod izpisa, na katerem je označeno, da je izvirnik in ki ga podpiše sodnik oziroma sodna oseba in zapisnikar.

Izvirnika odločbe in zapisnika ostaneta v spisu (prvi odstavek 113. člena Sodnega reda).

115. člen Sodnega reda določa, da so prepisi izvirnika hkrati z izvirnikom napisani izvodi (kopija), fotokopije ali računalniški izpisi ali na drug način izdelani prepisi izvirnika. Prepisi so namenjeni strankam in drugim udeležencem postopka. Na prepisu morajo biti odtisnjen sodni pečat in štampiljka z zaznamkom o točnosti prepisa in podpis pristojne sodne osebe.

Pooblaščenec ugotavlja, da se z overitvijo prepisa ali kopije potrdi istovetnost prepisa ali kopije z izvirno listino. Glede na jasno dikcijo opredelitve izvirnika (111. člena Sodnega reda) in prepisa (115. člena Sodnega reda) Pooblaščenec ugotavlja, da organ v zadevnem primeru prosilcu ne more posredovati kopije zapisnika z odtisnjenim sodnim pečatom in štampiljko z zaznamkom o točnosti prepisa in podpisov pristojne sodne osebe, saj ne gre za prepis v smislu 115. člena Sodnega reda. Prvi argument za tako odločitev je, da prosilec ni stranka ali drugi udeleženec postopka, drugi argument pa je, da je organ prosilcu omogočil delni dostop in se torej takšna kopija zapisnika o glavni obravnavi resnično ne ujema v celoti z izvirnikom, zato Pooblaščenec v tem delu pritožbo prosilca zavrača kot neutemeljeno.

4. Institut delnega dostopa in pomen zaupnosti po določilu 7. člena ZDIJZ

Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanih zapisnikih, obstoj nejavne vsebine zapisnika ter pečatenja in žigosanja zapisnikov, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.

Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).

Pooblaščenec ocenjuje, da je v konkretnem primeru z institutom delnega dostopa omogočiti prosilcu dostop do zahtevanih zapisnikov z izbrisom varovanih osebnih podatkov in nejavne vsebine zapisnika. Varovani osebni podatki, ki so vsebovani v zapisnikih, s tem postanejo anonimizirani v tolikšni meri, da je posameznik oziroma njegova identifikacija posameznika mogoča le glede njegovega delovnega razmerja oziroma opravljanja javne funkcije, ne pa njegove zasebnosti.

5. Zaključek

Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka odločbe.

Organ je prosilcu dolžan omogočiti delni dostop dostop do zahtevanih zapisnikov, pri tem pa mora v zapisnikih prekriti:
- zapisnik o poravnalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo opr. št. Pd 164/2005, z dne 22. 9. 2005, pri čemer je organ dolžan v zapisniku prekriti naslov tožeče stranke in drugo stran zapisnika od 1. – 22. vrstice;
- zapisnik o glavni obravnavi opr. št. Pd 164/2005, z dne 5. 1. 2006, pri čemer je organ dolžan prekriti naslov tožeče stranke ter ime očeta, rojstni kraj, naslov in starost računovodkinje pri toženi stranki, zaslišane kot priče;
- zapisnik o glavni obravnavi opr. št. Pd 95/2007, z dne 26. 4. 2007, pri čemer je organ dolžan prekriti naslov tožeče stranke in osebno ime osebe, navzoče kot javnost;
- zapisnik o glavni obravnavi opr. št. Pd 95/2007, z dne 7. 6. 2007,  pri čemer je organ dolžan prekriti naslov tožeče stranke in osebno ime osebe, navzoče kot javnost;
- zapisnik o glavni obravnavi opr. št. Pd 95/2007, z dne 22. 10. 2007, pri čemer je organ dolžan prekriti naslov tožeče stranke, osebno ime osebe, navzoče kot javnost, ime očeta, starost, rojstni kraj, naslov zakonite zastopnice tožene stranke, ime očeta, starost, rojstni kraj, naslov predstavnice SVIZ ter ime očeta, starost, rojstni kraj, naslov pedagoškega vodja za organizacijsko enoto tožene stranke, zaslišanega kot pričo. To je dolžan storiti v roku 15 dni od prejema te odločbe.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka