Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 15.02.2021
Naslov: prosilec - Dars d.d.
Številka: 090-34/2021
Kategorija: Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Organ je z odločbo prosilcu delno zavrnil dostop do posameznih podatkov zaradi varstva osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti, v delu zahteve je dostop do zahtevanih podatkov zavrnil v celoti, v delu zahteve pa je prosilcu ugodil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, ker se organ ni konkretno opredelil do zahtevanih oziroma presojanih dokumentov in ni dovolj popolno ugotovil določenih dejstev, ki so relevantna v obravnavanem primeru. Ker organ ni ugotovil vseh dejstev, ki so pomembna za odločitev v predmetni zadevi, kar pomeni, da ni upošteval načel in določb ZUP, je IP odločil, da zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-34/2021/2

Datum:  15. 2. 2021

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 14. 1. 2021, zoper odločbo DRUŽBE ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI D.D., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljevanju: organ), št. 0.5.5./2020/AMI-66 z dne 16. 12. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 14. 1. 2021 se ugodi. Odločba DRUŽBE ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI D.D., št. 0.5.5./2020/AMI-66 z dne 16. 12. 2020, se odpravi in se zadeva vrne organu v ponovni postopek, ki mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od vročitve te odločbe.
  1. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 19. 10. 2020 od organa po ZDIJZ zahteval dostop do informacij v zvezi z javnim naročilom št. JN000127/2019-B01, objavljenim na Portalu JN 11. 1. 2019, Sanacija voziščne konstrukcije z nadgradnjo elektro strojne opreme vzhodne in zahode cevi predora Golovec ter zamenjava obstoječe razsvetljave v pokritem vkopu Strmec in na njegovi podlagi sklenjene pogodbe, in sicer je zahteval skenirane verzije ali fotokopije naslednjih dokumentov:

  1. Celotno dokumentacijo, na podlagi katere je naročnik v postopku oddaje javnega naročila utemeljeno ugotovil, da ponujeni sistem led razsvetljave, ki ga ponujata oba ponudnika, ustreza vsem tehničnim zahtevam. Naročnik je v dodatku št. 3 k dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ponudnikom z odgovori na postavljena vprašanja št. 2, 4, 10 in 18 sporočil, da mora ponujeni sistem led razsvetljave ustrezati vsem tehničnim zahtevam iz dokumentacije v postopku oddaje javnega naročila. Postopek oddaje javnega naročila je faza do podpisa pogodbe, torej faza, ko ponudnik še ni izbran.
  2. Celotno dokumentacijo, skladno z odgovorom na postavljeno vprašanja št. 18 iz dodatka št. 3 k dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ki jo je izbrani ponudnik predložil v okviru tehnološkega elaborata. Torej podroben opis sistema razsvetljave, proizvodov, tehnične liste posamičnih tipov svetilk, fotometrična poročila posamičnih tipov svetilk, montažna navodila za posamične tipe svetilk, izjave o skladnosti za vse tipe svetilk, vse svetlobnotehnične izračune, Enec certifikate za vse tipe svetilk in drugo dokumentacijo, ki se navezuje na led svetilke.
  3. Vse zapisnike v povezavi s tehnološkim elaboratom in potrditvijo tehnološkega elaborata, skladno z odgovorom na postavljeno vprašanje št. 18, iz dodatka št. 3 k dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.
  4. Vso dokumentacijo, iz katere je razvidno, iz katerega materiala je narejeno hladilno telo ponujenih in/ali vgrajenih led svetilk.
  5. Vso dokumentacijo, iz katere je razvidna življenjska doba ponujenih in/ali vgrajenih led svetilk.
  6. Celotno dokumentacijo, iz katere izhaja in ki utemeljeno potrjuje, da so svetlobnotehnični izračuni, ki jih je predložil izbrani izvajalec, narejeni v skladu s pravili RVS 09.02.41.
  7. Garancijsko izjavo za ponujene in/ali vgrajene led svetilke.
  8. Garancijsko izjavo v smislu korozijske odgovornosti za material, iz katerega je narejeno hladilno telo led svetilke.
  9. Vse izdane račune oziroma začasne in končne situacije, ki so bile po pogodbi izstavljene naročniku in iz katerih je razvidno, katere led svetilke je izbran izvajalec vgradil v zahodni cevi predora Golovec.
  10. Vse dobavnice za vgrajene led svetilke v zahodni cevi predora Golovec, ki so bile dobavljene naročniku.
  11. Vsa potrdila o prevzemu del oziroma vse primopredajne zapisnike, iz katerih izhaja, katere led svetilke so bile vgrajene v zahodni cevi predora Golovec.
  12. Druge dokumente, iz katerih izhaja, katere svetilke je izbrani izvajalec vgradil v zahodni cevi predora Golovec, oziroma jih namerava vgraditi v vzhodni cevi predora Golovec in v pokritem vkopu Strmec.
  13. Zapisnike, protokole in druge dokumente za vse opravljene meritve in preizkuse.

 

Organ je s sklepom, št. 0.5.5./2020/AMI/48 z dne 21. 10. 2020, podaljšal rok za odločitev za 30 delovnih dni.

 

K priglasitvi stranske udeležbe je organ pozval družbi … (v nadaljevanju: ...), in … (v nadaljevanju: …). Družba … je stransko udeležbo priglasila z dopisom z dne 30. 10. 2020, družba ... pa z dopisom z dne 6. 11. 2020.

 

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 0.5.5./2020/AMI-66 z dne 16. 12. 2020 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) s katero je:

  1. Zaradi varstva osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti delno zavrnil dostop do:
  • celotne dokumentacije, ki jo je izbrani ponudnik predložil v okviru tehnološkega elaborata;
  • vse dokumentacije, iz katere je razvidna življenjska doba ponujenih in/ali vgrajenih led svetilk;
  • celotne dokumentacije, iz katere izhaja in ki utemeljeno potrjuje, da so svetlobnotehnični izračuni, ki jih je predložil izbrani izvajalec, narejeni v skladu s pravili RVS 09.02.41;
  • vseh izdanih računov oziroma začasnih in končnih situacij, ki so bile po pogodbi izstavljene naročniku in iz katerih je razvidno, katere led svetilke je izbrani izvajalec vgradil v zahodni cevi predora Golovec;
  • vseh zapisnikov o prevzemu del oziroma vseh primopredajnih zapisnikov, iz katerih izhaja, katere led svetilke so bile vgrajene v zahodni cevi predora Golovec
  • zapisnikov, protokolov in drugih dokumentov za vse opravljene meritve in preizkuse.
  1. V celoti zavrnil dostop do:
  • garancijske izjave za ponujene in/ali vgrajene led svetilke;
  • garancijske izjave v smislu korozijske odgovornosti za material, iz katerega je narejeno hladilno telo led svetilke;
  • vseh dobavnic za vgrajene led svetilke v zahodni cevi predora Golovec, ki so bile dobavljene naročniku;
  • drugih dokumentov, iz katerih izhaja, katere svetilke je izbran izvajalec vgradil v zahodni cevi predora Golovec oziroma jih namerava vgraditi v vzhodni cevi predora Golovec in v pokritem vkopu Strmec;
  • vseh zapisnikov v povezavi s tehnološkim elaboratom in potrditvijo tehnološkega elaborata, ker zahtevane informacije niso materializirane, kar pomeni, da ne gre za informacije javnega značaja.
  1. V preostalem delu pa je zahtevi prosilca ugodil.

Organ se je v obrazložitvi izpodbijane odločbe najprej opredelil do prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Upoštevaje to določbo je ugotovil, da zahtevana dokumentacija, razen v točkah 3., 7., 8., 10. in 12. zahteve, kumulativno izpolnjuje vse tri pogoje za informacijo javnega značaja. V nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe se je tako opredelil še do izjem od prostega dostopa po ZDIJZ. Upoštevaje določbo 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se je organ do poslovne skrivnosti opredelil z vidika določb 39. in 40. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)[1], glede na to, da so bile v času nastanka zahtevanih dokumentov veljavne določbe ZGD-1. Organ namreč meni, da določeni dokumenti, ki so predmet zahteve, predstavljajo poslovno skrivnost v skladu s prvim odstavkom takrat veljavnega ZGD-1 (subjektivni kriterij) in tako predstavljajo izjemo od dolžnosti razkritja po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Družbi … in … sta v dokaz, da dokumente pred razkritjem varuje izjema poslovne skrivnosti, predložili posamezne akte. Upoštevaje Sklep družbe … o varovanju poslovne skrivnosti z dne 13. 3. 2015 in Sklep družbe … o določitvi poslovnih skrivnosti v podjetju ... in njegovih povezanih družbah z dne 1. 7. 2013, je organ ocenil, da dokumenti, ki so bili določeni kot poslovna skrivnost na podlagi navedenih sklepov družb, izpolnjujejo formalni pogoj za obstoj poslovne skrivnosti. Gre torej za informacije, v zvezi s katerimi sta družbi razumno ukrepali, da jih ohranita kot poslovno skrivnost. Po oceni organa vsebujejo ti dokumenti tud nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki niso splošno znane ali dosegljive osebam, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, prav tako pa imajo tržno vrednost. Za presojo pravočasnosti določitve posameznega dokumenta kot poslovna skrivnost pa je skladno s prakso Upravnega sodišča bistveno, da je bil dokument določen kot poslovna skrivnost pred prejemom zahteve po ZDIJZ, in predhodno navedena sklepa družb ta pogoj izpolnjujeta. V nadaljevanju je organ upošteval tudi 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V primeru ponudbe v postopku javnega naročanja se namreč za podatke o porabi javnih sredstev štejejo informacije, ki izkazujejo izpolnjevanje razpisnih pogojev v skladu z razpisno dokumentacijo. Ugotovil je, da gre v delu zahtevane dokumentacije nedvomno za porabo javnih sredstev, upoštevaje sodno prakso Upravnega sodišča in prakso IP. Organ je pri tem upošteval tudi določbo o delnem dostopu, torej 7. člen ZDIJZ. Upoštevaje določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa je organ nadalje ugotovil, da dokumentacija po točko 1. izreka te odločbe obsega večje število podatkov, katerih razkritje predstavlja osebne podatke v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Tudi v tem primeru se lahko osebni podatki razkrijejo, v kolikor gre za podatke o porabi javnih sredstev. Kot že navedeno, se v primeru ponudbe v postopku javnega naročanja za podatke o porabi javnih sredstev štejejo informacije, ki izkazujejo izpolnjevanje razpisnih pogojev v skladu z razpisno dokumentacijo. Organ je tudi v tem delu upošteval 7. člen ZDIJZ. V nadaljevanju se je organ opredelil tudi do posameznih zahtevanih podatkov. V zvezi z dokumenti, za katere pa je ugotovil, da z njimi ne razpolaga v materializirani obliki, pa je navedel, da se garancijske izjave predložijo po zaključku projekta, blago se prevzame, ko je vgrajeno in v funkciji, tehnološki elaborat pa je bil potrjen preko elektronskega sporočila. Glede delnega razkritja pa je navedel, da bo prosilcu omogočil dostop do dokumentov po pravnomočnosti odločbe. Razkritje dokumentov, ki ni v skladu z ZDIJZ, lahko namreč pomembno poseže v pravice in pravne koristi ponudnikov. Po mnenju organa bi prišlo v nasprotnem primeru do popolne izvotlitve pravice do pritožbe in pravice do upravnega spora stranskega udeleženca. Ko organ enkrat dokumente razkrije, ti postanejo javni in tako nit z vlaganjem pritožb ali tožb v upravnem sporu zlasti poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov delavcev na noben način ni več mogoče zaščititi.

 

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 14. 1. 2021. Zahteval je, da se mu dokumenti, dostop do katerih je organ prosilcu zavrnil v celoti ali v delu, posredujejo v celoti, pri čemer naj se v dokumentih izločijo zgolj osebni podatki. Ne strinja se torej z izpodbijano odločbo v delu, kjer se je zavezanec skliceval na izjemo poslovne skrivnosti, pa tudi ne v delu, v katerem je zavezanec dostop zavrnil, ker zahtevane informacije niso materializirane. Nadalje meni, da je nepravilno razlogovanje organa, da obstaja v konkretnem primeru pri posameznih dokumentih izjema poslovne skrivnosti po 6. členu ZDIJZ. Dejstvo, da sta oba stranska udeleženca predložila sklepa o poslovni skrivnosti šele v fazi obravnave, pomeni, da sta bila s predložitvijo prepozna. Dokumenti, ki predstavljajo poslovno skrivnost, morajo biti označeni kot taki že v fazi ponudbe oziroma v fazi, ko so bili predloženi naročniku, če gre za dokumente, ki se nanašajo na pogodbeno fazo izvajanja javnega naročila, obenem pa mora biti predložen tudi sklep o poslovni skrivnosti, ki posamezen dokument označuje za zaupnega. V konkretnem primeru pa temu očitno ni bilo tako, saj so bili sklepi o poslovni skrivnosti predloženi šele v postopku za pridobitev informacij javnega značaja, poleg tega pa organ ni navedel, da je bil katerikoli dokument označen kot zaupen. Navedel pa je tudi, da iz izpodbijane odločbe vsebina sklepov ne izhaja, navedena sklepa pa prosilcu tudi nista posredovana, zato prosilec ne more preveriti, katere informacije sta stranska udeleženca sploh določila za njuno poslovno skrivnost, in tako posledično ne more preveriti pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe v tem delu. Zaradi navedenega je bila prosilcu kršena pravica do izjave v postopku, in ker je organ izpodbijano odločbo utemeljil na dokumentih (sklepih), ki prosilcu niso znani, je že iz tega razloga potrebno odločbo razveljaviti ter omogočiti prosilcu vpogled v celotno vsebino dokumentov, ki jih je zahteval. Glede točk 20-29 izpodbijane odločbe je organ, po mnenju prosilca, nepravilno presojal obstoj izjeme poslovne skrivnosti. Organ je najprej v točkah 20-22 navedel, da organ ne posreduje prosilcu dokumentacije, ki je javno dostopna, nato pa je nadaljeval, da so podatki o uporabljenih predodrskih led svetilkah proizvajalca Philips iz linije Flowstar javno dostopni na proizvajalčevi spletni strani. Navedeno drži, vendar pa organ pri tem ni navedel, kateri tipi led svetilk so bili vgrajeni v zahodni cevi predora Golovec. Na spletni strani proizvajalca je namreč navedeno več različnih tipov led svetilk, zato prosilec ne more vedeti, kateri izmed tipov so bili dejansko vgrajeni. Pri tem je navedel še, da tip dobavljene in vgrajene svetilke že iz navedenega razloga ne more biti poslovna skrivnost, saj gre za blago, ki je bilo dobavljeno organu in plačano z javnimi sredstvi, zato gre za informacijo javnega značaja. Niso pa na spletni strani objavljeni dokumenti, ki jih je organ zahteval v sklopu oddaje javnega naročila, kot npr. Enec certifikati ali podatek, iz katerega tipa aluminija je narejeno hladilno telo, kakšno življenjsko dobo v urah z navedbo parametrov L in B temperature okolice dosegajo posamični tipi led svetilk ipd.. Nadalje je organ v 23. točki izpodbijane odločbe navedel, da se v Tehničnem elaboratu z dne 4. 6. 2020 razkrije prva stran, kazalo vsebine, revizijska sled, projektne osnove in izvedba, v preostalem pa dokument prekrije zaradi izjeme od varstva poslovne skrivnosti. Navedeno po mnenju prosilca ne drži. V tehničnem elaboratu bi namreč morali biti vsebovani istovrstni podatki in dokumenti, ki kot celota prikazujejo ponujeno rešitev osvetlitve predora in hkrati verodostojno dokazujejo izpolnjevanje zahtev razpisne dokumentacije. Na enak način je naročnik ponudnikom v razpisni dokumentaciji na osnovi enakih podatkov in dokumentov predstavil rešitev primeroma osvetlitve za vsak predor, ki jo je pripravil sam, ob upoštevanju zahtev v povezavi z regulativo, zahtev v povezavi z lastnostmi, ki naj jih izpolnjujejo led svetilke, zahtev v povezavi s svetlostjo, ki jo je treba izpolniti  vhodni in notranji coni predora. Pri tem je prosilec izpostavil določene dele razpisne dokumentacije za predora Golovec in Strmec (Tehnični opisi in izračuni). Istovrstni dokumenti so bili torej javno objavljeni že v fazi zbiranja ponudb in niso predstavljali poslovne skrivnosti ter z objavo niso povzročili premoženjske škode ali izgube konkurenčne prednosti. Glede na navedeno tako tovrstni podatki tudi v fazi izvajanja pogodbe ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Javnosti oziroma prosilcu mora biti omogočen dostop do teh podatkov, na podlagi katere bo lahko ugotovil, ali so vgrajeni tipi svetilk ustrezali tehničnim in regulativnim specifikacijam, in na način, kot so vgrajeni, izpolnjujejo postavljene zahteve po osvetljenosti v vhodni in notranji coni predora, kot jih je določil naročnik v razpisni dokumentaciji in jih hkrati navaja tudi regulativa, ki jo je prav tako določil naročnik. Ker je organ sam navedel, da se ustreznost razsvetljave s tehničnimi zahtevami preverja v fazi po podpisu pogodbe, ko se javno naročilo prične izvajati (točka 21), je presoja zakonitosti porabe javnih sredstev lahko javnosti omogočena zgolj tako, da organ razkrije, katere tipe svetilk je dejansko vgradil in na kakšen način, v smislu razporeditve glede na vhodno in notranjo cono predora. Organ pa navedenega noče razkriti in je ta podatek prekril v vseh dokumentih. Tip vgrajene svetilke gotovo predstavlja podatek o porabi javnih sredstev, saj je organ za vgrajene svetilke izvedel plačilo iz javnih sredstev, poleg tega pa gre pri navedenih dokumentih, zlasti tehničnem elaboratu, za informacije in dokumente, ki izkazujejo izpolnjevanje razpisnih pogojev. Prosilec je v zvezi s tehničnim elaboratom izpostavil še, da organ pri pojasnjevanju, zakaj je določene dele prekril, ni poimenoval dokumentov in ni podrobno opredelil njihove vsebine, ni poimenoval vrste dela posameznih faz in z njimi povezanega tehnološkega postopka, ni stroškovno ovrednotil premoženjske škode, ki bi nastala izvajalcu in ni pojasnil, na osnovi katerih podatkov, ki bi bili razkriti, in kako bi prišlo do izgube konkurenčne prednosti izvajalca. Gre torej za povsem neobrazložen in pavšalen zaključek organa, da vsak tehnološki elaborat predstavlja t.i. know-how in poslovno skrivnost. Opis del in popis materialov, ki mora vsebovati vrste in izbor materialov ter dokumenti, ki potrjujejo ustreznost izbire, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti izvajalca. Tip vgrajenega proizvoda in njegove tehnične karakteristike ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Tudi argument organa, da dokument, katerega namen je zagotoviti naročniku prepričanje, da izvajalec dejansko razpolaga z znanjem, proizvodi, opremo za izvajanje del in drugimi kapacitetami za izvedbo pogodbenih del, predstavlja poslovno skrivnost izvajalca, ne zdrži presoje. Nadalje je navedel, da tudi dokument Svetlobno tehnične meritve predor Golovec z dne 11. 8. 2020 ne predstavlja poslovne skrivnosti, pri tem pa se v izogib ponavljanju skliceval na svoje navedbe v zvezi s tipom vgrajene svetilke. Pri tem je dodal, da ne gre za dokument izvajalca, pri čemer iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi družba, ki je ta dokument pripravila, priglasila stransko udeležbo in določila podatke za poslovno skrivnost. Prosilec zato meni, da je treba dokument razkriti v celoti. Izpostavil pa je tudi, da iz izpodbijane odločbe niti ni jasno, kateri družbi bi nastala škoda z razkritjem tega dokumenta, niti ni jasno, zakaj bi »podjetje« izgubilo konkurenčno prednost pred ostalimi ponudniki, če bi javnost izvedela, kateri tip svetilke je izvajalec vgradil v predor. Pri razkritju tipa svetilk tudi ne gre za nobeno specialno tehnično znanje, kot to neutemeljeno trdi organ. Ob tem je dodal, da ni znano svetlobnotehnične meritve katerih so bile narejene, če vgrajeni tipi svetilk niso razkriti. Dokument Svetlobno tehnične meritve nikakor ne more biti poslovna skrivnost, kajti rezultati meritev pokažejo, ali so z vgradnjo ponujenih tipov svetilk, na način kot predhodno s pomočjo svetlobnotehničnega izračuna bile tudi v realnosti dosežene zahtevane svetlosti. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji zahteval, da vgrajena oprema doseže zahtevane svetlosti. Šele na podlagi celotnega dokumenta je tako mogoče preveriti, ali je izvajalec s tipi svetilk, ki izpolnjujejo zahtevane tehnične lastnosti in zahteve regulative, izpolnil vse pogoje iz razpisne dokumentacije glede zahtevane svetlosti. Celoten dokument tako predstavlja podatek o porabi javnih sredstev. Prosilec prav tako meni, da poslovne skrivnosti ne predstavljajo podatki o vgrajenih svetilkah v dokumentu Potrdilo o brezhibnem delovanju vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite z dne 12. 8. 2020 (točka 27 izpodbijane odločbe). Pri tem se je prav tako skliceval na svoje navedbe, da tip vgrajene svetilke ne more biti poslovna skrivnost. Dodatno je še navedel, da ne gre za dokument izvajalca, organ pa ni nikjer navedel, da bi poslovni subjekt, ki je dokument izdelal, priglasil stransko udeležbo in pri predmetih podatkih uveljavljal varovanje poslovne skrivnosti. Glede na to meni, da ga je treba razkriti v celoti. Prav tako pa ni razvidno, kateremu poslovnemu subjektu bi nastala škoda z razkritjem, in ni jasno, zakaj bi le-ta z razkritjem izgubil konkurenčno prednost pred ostalimi ponudniki, če bi javnost izvedela, kateri tip svetilke je izvajalec vgradil v predor. Pri razkritju pa tudi ne gre za nobeno specialno tehnično znanje, kot to neutemeljeno trdi organ. Prosilec je tudi glede prekritih podatkov dokumenta RVS podjetja Signify z dne 28. 4. 2020 (točka 28) navedel, da po njegovem mnenju ne predstavljajo poslovne skrivnosti. V izogib ponavljanju pa se prav tako sklicuje na svoje navedbe, da tip vgrajene svetilke ne more biti poslovna skrivnost. In tudi pri tem dokumentu je prosilec izpostavil, da ne gre za dokument izvajalca, organ pa ni nikjer navedel, da bi poslovni subjekt, ki je dokument izdelal, priglasil stransko udeležbo in pri predmetih podatkih uveljavljal varovanje poslovne skrivnosti. Navedel je tudi, da je naročnik v primeroma prikazani rešitvi osvetlitve predora Strmec objavil istovrstna celotna dokumenta. Glede na to meni, da je treba razkriti celotni dokument. Prav tako pa ni razvidno, kateremu poslovnemu subjektu bi nastala škoda z razkritjem, in ni jasno, zakaj bi le-ta z razkritjem izgubil konkurenčno prednost pred ostalimi ponudniki, če bi javnost izvedela, kateri tip svetilke je izvajalec vgradil v predor. Pri razkritju pa tudi ne gre za nobeno specialno tehnično znanje, kot to neutemeljeno trdi organ. Nadalje se je opredelil tudi do navedb organa v zvezi z dokumenti, s katerimi organ ne razpolaga v materializirani obliki. Prosilec namreč meni, da navedeno ne drži in so vsaj nekatere od teh informacij materializirane. Garancijske izjave za ponujene in/ali vgrajene led svetilke so bile namreč zahtevane v razpisni dokumentaciji. Dodatno je naročnik na vprašanje ponudnika pojasnil, da bo potrebno garancijsko izjavo priložiti v okviru tehnološkega elaborata. Garancijske izjave je bilo treba torej priložiti v okviru tehnološkega elaborata (in ne po zaključku projekta, kot je to napačno navedel organ), za katerega pa ni sporno, da ga je izvajalec predložil, saj se organ nanj sklicuje. Če izvajalec teh garancijskih izjav ni predložil, je kršil določbe pogodbe in razpisne dokumentacije. V zvezi z dobavnicami, s katerimi organ po njegovih navedbah prav tako ne razpolaga v materializirani obliki, pa je navedel, da vsako dobavo spremlja dobavnica, in če so bile vgrajene, so bile tudi dobavljene. S strani organa podpisana dobavnica je podlaga za izvedbo plačila, zato bi bilo izjemno nenavadno, da organ z dobavnicami ne razpolaga, kljub temu pa je izvajal izvajalcu plačila. V zvezi z zahtevanimi zapisniki v povezavi s tehnološkim elaboratom in njegovo potrditvijo, pa je navedel, da njegova zahteva vključuje tudi elektronska sporočila, če gre za potrditev tehnološkega elaborata. Iz navedenih razlogov je torej odločba napačna in tudi neobrazložena, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka (4. točka prvega odstavka 237. člena ZUP), v povezavi s petim odstavkom 22. člena ZDIJZ. Ob tem je poudaril, da je treba izjeme uporabljati restriktivno (npr. Sklep št. X Ips 320/2010). Tudi, če bi organ ugotovil izjemo po 6. členu ZDIJZ, bi moral skladno s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ kljub temu dovoliti dostop do zahtevanega dokumenta, saj gre za podatek, ki se nanaša na porabo javnih sredstev, glede katerih so določeni strožji pogoji glede izjem do izključitve dostopa do informacij javnega značaja. V vsakem primeru bi bilo treba tehtati med javnim interesom glede razkritja določenih informacij in interesom drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, upoštevaje, da gre v konkretnem primeru za porabo javnih sredstev, česar pa organ ni storil. Podatki, katerih razkritje zahteva prosilec v tem postopku namreč predstavljajo specifikacijo ponujenega blaga oziroma podatke, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril in so po drugem odstavku 35. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3)[2] javni. S predloženimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih tehničnih značilnosti ponujenega blaga ponudniki dokazujejo, da blago ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije. Iz navedenega sledi, da gre za podatke, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril, oziroma zahtev iz razpisne dokumentacije. Čim je tako, pa gre po določbi drugega odstavka 35. člena ZJN-3 za podatke, ki so javni.

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 0.5.5./2020/AMI-66 z dne 29. 1. 2021, poslal v pristojno odločanje IP.

 

Pritožba je utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v zavrnilnem delu, razen v delu varovanih osebnih podatkov.

 

V tem postopku ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer kot pravna oseba javnega prava, po 1. členu ZDIJZ. Do statusa organa se je IP že večkrat opredelil, npr. z odločbami št. 021-139/2008/9, št. 090-28/2010/5, št. 090-2/2010/17 in št.  090-241/2011/1.

 

V zvezi z nadaljnjo presojo zadeve pa IP ugotavlja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Organ se namreč ni konkretno opredelil do zahtevanih oziroma presojanih dokumentov in ni dovolj popolno ugotovil določenih dejstev, ki so relevantna v obravnavanem primeru. Organ tako v točki 2.a) izreka izpodbijane odločbe ni določno opredelil posameznega zahtevanega dokumenta, niti se ni konkretno opredelil do posameznega dokumenta z vidika izjeme po 2. in 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki ju je uveljavljal. Povedano drugače, organ dokumentov ni opredelil konkretno oziroma poimensko in ni opredelil določno, kateri podatki se v teh dokumentih prekrijejo zaradi varstva poslovne skrivnosti in osebnih podatkov. Npr. opredelitev pod 1. alinejo točke 2.a) izreka, citirano: »dokumentacija, ki jo je izbrani ponudnik predložil v okviru tehnološkega elaborata;«, ali navedba, citirano: »vso dokumentacijo, iz katere je razvidna življenjska doba ponujenih in/ali vgrajenih svetilk;«, je premalo določna za preizkus, pa tudi izvršljivost odločbe. Prav tako je premalo določna zgolj navedba za vse dokumente pod 2.a) izreka, citirano:» V navedenih dokumentih se izločijo osebni podatki ter poslovne skrivnosti v skladu s 7. členom ZDIJZ.«. Takšen izrek, kot ga vsebuje izpodbijana odločba, ne zadosti določbi 213. členu ZUP. Nadalje IP ugotavlja, da se je organ  v obrazložitvi izpodbijane odločbe sicer nekaj konkretneje opredelil do posameznih zahtevanih dokumentov, dostop do katerih je delno zavrnil, vendar glede na nedoločen izrek niti ni mogoče zagotovo ugotoviti, ali je v obrazložitvi navedel vse dokumente, ki so predmet zahteve in je dostop do le-teh pod točko 2.a) izreka v delu zavrnil. Dovolj jasne niso niti navedbe organa glede posameznih dokumentov v obrazložitvi odločbe, pri določenih tudi ni navedel, v katerem delu se prekrijejo. Organ je npr. glede uporabljenih predorskih LED svetilk proizvajalca Philips iz linije FLOWSTAR napotil prosilca na spletne strani proizvajalca, po drugi strani pa je pri dokumentu Svetlobno tehnične meritve predor Golovec navedel, da se prosilcu dostop do podatkov o vgrajenih svetilkah Philips iz linije FLOWSTAR zavrne. Po oceni IP pa je organ na prvi stopnji vsaj v delu nepopolno ugotovil dejstva tudi glede dokumentov, dostop do katerih je zavrnil iz razloga, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Organ je npr. v izreku namreč zavrnil dostop do vseh zapisnikov v povezavi s tehnološkim elaboratom in potrditvijo tehnološkega elaborata, ker z njimi ne razpolaga v materializirani obliki, medtem ko je nato v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da je bil tehnološki elaborat potrjen preko elektronskega sporočila. Navedeno kaže, da si izrek in obrazložitev najmanj v tem delu nasprotujeta, na kar opozarja tudi prosilec. Ugotoviti pa je mogoče tudi, da se organ pri posameznih izpostavljenih dokumentih v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni konkretno opredelil do določb drugega odstavka ZJN-3 in 1. alineje drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katerih so določeni podatki absolutno javni, še posebej, ko gre za dokumente izbranega ponudnika, kot v obravnavanem primeru. Organ je namreč v točki 15 obrazložitve navedel zgolj zakonsko določbo 1. alineje drugega odstavka 6. člena ZDIJZ ter omenil splošno prakso IP in sodno prakso Upravnega sodišča v zvezi s to določbo. Pri posameznih dokumentih (točke 23, 26, 27 in 28 obrazložitve) je sicer navedel, da je interes po varovanju konkurenčne prednosti, ki bi se razkrila s posredovanjem, močnejši od interesa javnosti, da se z dokumentom seznani, vendar takšna obrazložitev ne zadosti konkretni opredelitvi, ali posamezni zahtevani podatki predstavljajo podatke po drugem odstavku ZJN-3 in 1. alineje drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Določbi že obsegata presojo javnega interesa, le-to je opravil že zakonodajalec.

 

Organ tako ni ugotovil vseh dejstev, ki so pomembna za odločitev v predmetni zadevi, kar pomeni, da ni upošteval načel in določb ZUP. Ker je organ s tem bistveno kršil pravila upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člen ZUP), je IP odločil, da zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje.

 

Napotila organu za odločanje v ponovljenem postopku

 

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti in tudi podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi s temi dokumenti.

 

V skladu s tretjim odstavkom 251. čl. ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

 

V ponovljenem postopku je organ v skladu z načelom materialne resnice dolžan ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Pred izdajo odločbe mora organ strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP). Obliko, način izdaje in sestavne dele upravne odločbe ureja ZUP v členih 210 do 218. Vsebino izreka določa ZUP v 213. členu, vsebina obrazložitve upravne odločbe pa v 214. členu ZUP. V izreku odločbe se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Izrek mora biti kratek in določen (jasen oziroma nedvoumen. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo. Če izrek ni jasen oziroma določen, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, pravice in obveznosti prosilca pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, pa je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oziroma postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oziroma pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.[3]

 

V ponovljenem postopku je tako organ dolžan najprej jasno opredeliti, kateri posamezni dokumenti so bili predmet njegove presoje. Ob tem IP v zvezi s pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ opozarja, da prosilec ne more vedeti (in tega tudi ni dolžan), kako se posamezen dokument pri organu natančno imenuje, in prav tako ne more vedeti (in tega tudi ni dolžan), v kakšni obliki se nahaja. Definicija informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ je namreč široka in zajema vse dokumente, v kakršnikoli materializirani obliki, ki se nahajajo pri organu. Dejstvo v obravnavanem primeru je, da je prosilec po vsebini jasno navedel, s katero informacijo javnega značaja se želi seznaniti. V kolikor pa bi organ menil, da zahteva prosilca ni jasna, bi prosilca moral pozvati na dopolnitev zahteve. Organ mora nato zahtevane dokumente presoditi še z vidika obstoja morebitnih izjem od prostega dostopa po ZDIJZ. Pri tem mora upoštevati predhodno navedene ugotovitve IP. V primeru obstoja katere od izjem, mora presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba)[4] ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Določba 19. člena Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek 19. člena Uredbe). 

 

Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti posamično navedeni konkretni dokumenti, ki so bili predmet presoje in niso prosto dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, oziroma v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu št. ... se prekrije …, in podobno).[5] Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Kot že navedeno, ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja, ter odločiti o stroških postopka. Ob tem IP dodaja, da organ lahko ne posreduje prosilcu zahtevane informacije in mu posreduje le napotilo, kje se nahaja (peti odstavek 6. člena ZDIJZ). Bistveno namreč je, da je zahtevana informacija prosto dostopna in se lahko prosilec oziroma javnost z njo seznani.

 

V zvezi z izjemo poslovne skrivnosti IP poudarja, da ne glede na to, da posamezni dokumenti oziroma podatki izpolnjujejo pogoje za obstoj poslovne skrivnosti, mora organ upoštevati še tretji odstavek 39. člena ZGD-1, v skladu s katerim se ne morejo za poslovno skrivnost določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Določba tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 velja tako v primeru subjektivnega kot objektivnega kriterija obstoja poslovne skrivnosti. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Povedano drugače, če prosilec zahteva dostop do dokumentov, ki so bili pridobljeni v okviru postopka javnega naročanja, ki je urejen v ZJN-3, tako kot v obravnavanem primeru, je treba opraviti še presojo, ali so zahtevani podatki javni že na podlagi določb ZJN-3 (drugi odstavek 35. člena ZJN-3).

 

IP pa poudarja tudi, da je bilo v obravnavanem postopku javnega naročila temeljno merilo za izbor ekonomsko najugodnejša ponudba (točka 12.2 Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe), vendar pa se na najugodnejšo ceno ni mogoče opreti, če ponudnik ne izpolnjuje pogojev, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji in jih je bilo treba dokazati z ustreznimi listinami. Javni del ponudbe tako nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije, ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. V primeru neizpolnjevanja pogojev bi namreč morala biti ponudba izločena, zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi pogoje, da ima lahko javnost v skladu z načelom transparentnosti možnost preveriti, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi primerna, pravilna in popolna. IP dodaja, da je Upravno sodišče[6] že večkrat potrdilo odločitev IP, da so dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika, ki izkazujejo izpolnjevanje zahtevanih pogojev javnega naročila, prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

IP ob navedenem pripominja še, da je treba v primeru obstoja osebnih podatkov upoštevati Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov[7], ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov - ZVOP-1[8] (v določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več). Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

 

Če bo organ pri presoji dokumenta oziroma dokumentov ponovno ugotovil, da je podana izjema varstva poslovne skrivnosti in osebnih podatkov, pa je dolžan nadalje upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz navedene določbe jasno izhaja, da je že zakonodajalec pretehtal, da javni interes za razkritje podatkov pretehta vselej (tudi ne glede na morebitno izjemo varstva poslovne skrivnosti in osebnih podatkov) kadar gre za podatke, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP[9], Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Pojem porabe (javni sredstev) je potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016). Da poraba javnih sredstev ne pomeni samo »trošenja«, izhaja tudi iz aktualne sodbe Upravnega sodišča št. I U 1544/2018-51 z dne 7. 10. 2020. Ob tem pa IP pripominja, da so lahko z vidika presoje porabe javnih sredstev javno dostopni tudi določeni dokumenti neizbranih ponudnikov, saj se ima javnost z vidika transparentnosti dela organa pravico seznaniti z izpolnjevanjem pogojev razpisa posameznih ponudnikov.[10]

 

IP opozarja še na določbo 44. člen ZUP, v skladu s katero mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi, bi lahko vplivala odločitev organa in jim omogočiti udeležbo v postopku.

 

Sklepno

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca in izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek (1. točka izreka odločbe). Organ bo moral pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[11] oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 

 

 


[1] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS.

[2] Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18.

[3] Več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. členu.

[4] Uradni list RS, št. 24/16.

[5] Npr. odločbe IP št.  090-224/2018, št. 090-206/2019 in št. 090-286/2020/14.

[6] Npr. sodbe št. I U 1613/2009 z dne 28. 4. 2010, št. I U 1911/2012-30 z dne 22. 12. 2013, št. I U 1647/2017-29 z dne 6. 3. 2019 in št. II U 374/2018-23 z dne 4. 9. 2019.

[7] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[8] Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo.

[9] Npr. odločbe IP št. 090-5/2010/5, št. 090-190/2012/14 z dne 30. 10. 2012 in št. 090-145/2017.

[10] Tako tudi npr. odločba IP št. 090-51/2020.

[11] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in št. 189/20-ZFRO.