Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 04.02.2021
Naslov: prosilec - DARS d.d.
Številka: 090-313/2020
Kategorija: Osebni podatek, Poslovna skrivnost, Javna naročila
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ delno zavrnil dostop do dokumentov, ki so v zvezi z javnim naročilom "Postavitev in zamenjava jeklenih varnostnih ograj ob odstavnem pasu avtoceste A2, območje AC baze Hrušica", in so datirani po oddanem javnem naročilu. V pritožbenem postopku je IP pritožbi delno ugodil, in sicer v delu, ki se nanaša na dokumente, ki izkazujejo, ali je izbrani ponudnik dejansko ponudil produkt, ki ustreza predpisom in obveznostim po podpisani pogodbi o javnem naročanju za izvedbo pogodbenih del, za kar se porabljajo javna sredstva, kar pomeni, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede dostopa do delavniških načrtov in Poročil o preskusu trka (crash testih) pa je IP ugotovil, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za razkritje poslovnih skrivnosti. IP namreč iz razpisne dokumentacije ni zasledil, da bi  bilo mogoče vsebino teh dokumentov  aplicirati na izkazovanje izpolnjevanja pogojev javnega naročanja, zato je pritožbo v tem delu zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-313/2020/3

Datum: 4. 2. 2021

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), ), 1. odstavka 252. čl. in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 9. 12. 2020, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 20. 11. 2020, št.: 0.5.5/2020/AMI-55, Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. Divizije 4, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 9. 12. 2020 se delno ugodi in se odločba Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. z dne 20. 11. 2020, št.: 0.5.5/2020/AMI-55, v prvi točki izreka v zavrnilnem delu delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v zvezi z javnim naročilom št. JN000172/2020-B01, z dne 15. 1. 2020, »Postavitev in zamenjava jeklenih varnostnih ograj ob odstavnem pasu avtoceste A2, območje AC baze Hrušica«

1.1) v obliki fotokopije posredovati prilogo dopisa CBE d.o.o. št. 137-ŠD-2020 z dne 26. 10. 2020, ki se nanaša na izjavo podjetja v angleškem jeziku in slovenskem prevodu z dne 13. 10. 2020,

1.2) omogočiti vpogled v:

a) Rednik št.1:

- MegaRail SL (H1W4-zabita/AISICO, SAFEROAD, TUV, IBDiM: poročilo o tehničnih spremembah z dne 14. 11. 2018,

- MegaRail BS(H1W2-sidrana/TUV; SAFEROAD: poročilo o spremembah skladno z EN 1317-5:2007+A22012/AC:2012 s prevodom,

b) Rednik št. 2

- Poročilo o tehničnih spremembah z dne 14. 11. 2018, Mod, MegaRail EC 4.4.;

c) Rednik št.3:

Poročilo o spremembah skladno z EN 1317-5:2007+A2:2012 s prevodom;

 

  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je dne 10. 9. 2020 zahteval, da mu organ v zvezi z javnim naročilom št. JN000172/2020-B01, ki je bilo objavljeno dne 15. 1. 2020, »Postavitev in zamenjava jeklenih varnostnih ograj ob odstavnem pasu avtoceste A2, območje AC baze Hrušica«, kot neizbranemu ponudniku posreduje vso dokumentacijo, ki se nahaja v spisu in je datirana po oddanem javnem naročilu. Prosilec zahteva, da se mu pojasnijo vsa do sedaj izvedena procesna dejanja do izbranega ponudnika (sklenitev pogodbe, predložitev tehničnega elaborata poziv naročnika, predložitev končnega tehničnega elaborata,…). Prosilec je torej navedene podatke primarno zahteval kot aktivni subjekt postopka, podredno pa je na podlagi ZDIJZ zahteval vse informacije o procesnih dejanjih (točnih datumih le- teh) in da se mu na vpogled predloži tudi tehnični elaborat izbranega ponudnika, če je že bil podan.

 

Organ je z odločbo z dne 20. 11. 2020, št.: 0.5.5/2020/AMI-55, v prvi točki izreka navedene odločbe odločil, da se zahteva prosilca delno zavrne, in sicer tako, da se delno ugodi v delu, ki se nanaša na:

  1. Predložitev dokumentacije:
  • dopis št. 402-8/20-PC6-MV-654 z dne 18. 6. 2020 (pregled tehnološkega elaborata št. 03/2020);
  • dopis . 5t. 75-TM-2020 z dne 29. 6. 2020 (odgovor na zg. navedeni dopis-dopolnitev);
  • dopis . št. 402-8/20-PC6-MV-792 z dne 14. 7. 2020 (pregled dopolnitve tehnološkega elaborata),
  • dopis . št. 89-PF-2020 z dne 28. 7. 2020 (odgovor na zg. navedeni dopis-dopolnitev);
  • dopis . št. 402-8/20-PC6-MV-935 z dne 21. 8. 2020 (pregled 2.dopolnitve elaborata);
  • dopis . št. 112-PF-2020 z dne 8. 9. 2020 (odgovor na zg. navedeni dopis-dopolnitev);
  • dopis . št. 402-8/20-PC6-MV-1050 z dne 16. 9. 2020 (delna potrditev elaborata);
  • dopis  št. 120-ŠD-2020 z dne 2. 10. 2020 (odgovor na zg. navedeni dopis -dopolnitev in vloga za podaljšanje roka za dopolnitev elaborata), dopis DARS d.d. št. 7.1.1.2./2020-MV-1128 z dne 21. 10. 2020 (poziv k dopolnitvi elaborata);
  • dopis . št 137-ŠD-2020 z dne 26. 10. 2020 (odgovor na poziv k dopolnitvi elaborata-dopolnitev);
  • dopis DARS d.d. št. 7.1.1.2./2020-MV-1133 z dne 21. 10. 2020 (soglasje k podaljšanju pogodbenega roka za dopolnitev elaborata).
  1. vpogled v Tehnološki elaborat izbranega ponudnika št.03/2020.

V navedenih dokumentih se izločijo osebni podatki in poslovne skrivnosti v skladu s 7. členom ZDIJZ.

V drugi točki izreka navedene odločbe je organ odločil, da se zahtevi prosilca v preostalem delu ugodi:

  • izpis iz sodnega registra z dne 17. 2. 2020 za . s prevodom;
  • seznam opreme z dne 25. 5. 2020 ()
  • kronologija predaje in pregleda tehnološkega elaborata.

Stroški posredovanja informacij javnega značaja se ne zaračunajo. Dokumenti, ki se v skladu s točko1a izreka delno razkrijejo prosilcu, mu bodo posredovani po pravnomočnosti odločbe. Vpogled v dokument, ki se v skladu s točko 1b Izreka delno razkrije, bo prosilcu omogočen po pravnomočnosti odločbe. Vpogled v dokument, ki se v skladu s točko 2 izreka razkrije« bo prosilcu omogočen po pravnomočnosti odločbe.

 

V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo in pojasnil, da je v postopek pritegnil družbi, saj bi posredovanje dokumentov lahko vplivalo na njune pravice in pravne koristi. Družbi sta udeležbo priglasili, predložili sklep o določitvi dela ponudbene dokumentacije za poslovno skrivnost z dne 14. 2. 2020, iz katerega izhaja, da je kot poslovna skrivnost označena celotna ponudba in morebitne spremembe, pojasnila, dopolnitve in ostala korespondenca z naročnikom, razen v tistem delu, kjer je glede na veljavno zakonodajo izrecno določeno, da gre za javno dostopne podatke. Navedenih podatkov ni dovoljeno posredovati tretjim osebam (vključno s konkurenčnimi ponudniki ali drugimi prosilci za dostop do teh informacij) na kakršen koli način, niti ni dopusten vpogled v te podatke in listine, razen izključno zaradi pregleda ponudbe s strani naročnika, ki pregleduje njeno ustreznost. V prijavi k udeležbi v tem postopku je navedeno, da je Tehnološki elaborat za izvedbo JN izdelan s strani št. 03/2020 v delu, ki se nanaša na lastnosti in montažo jeklenih varnostnih ograj in kjer je dokumentacija označena kot poslovna skrivnost v vidnem polju vsakega dokumenta oziroma posamezne strani poslovna skrivnost, izvzemši del elaborata, ki se nanaša na gradbena dela, ki se prosilcu sme predložiti na vpogled kot možnost delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ.

Nadalje je organ preizkusil, ali so podane izjeme po ZDIJZ.

- Glede izjeme poslovne skrivnosti

Organ meni, da določeni dokumenti, ki jih zahteva prosilec, predstavljajo poslovno skrivnost v skladu z 2. členom ZPosS in s tem izjemo od razkritja po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj po oceni organa vsebujejo tudi nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki niso splošno znani ali lahko dosegljivi osebam, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, prav tako pa imajo tržno vrednost.

Do obstoja poslovne skrivnosti pri vsakem od zahtevanih dokumentov se je organ opredelil v nadaljevanju odločbe ter presojal tudi, ali se v konkretnem primeru dostop do zahtevane Informacije dovoli v primeru, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ. Organ se je opredelil tudi do prve točke 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, glede porabe javnih sredstev in opozoril, da v primeru dokumentacije, ki jo prosilec zahteva, ob upoštevanju prakse IP in sodne prakse Upravnega sodišča RS nedvomno gre v delu za podatke o porabi javnih sredstev, pri čemer se mora porabo javnih sredstev v primeru predložitve ponudbe v postopku javnega naročanja razlagati širše kot zgolj podatek o pogodbeni ceni in se tako za podatek o porabi javnih sredstev štejejo vse informacije in dokumenti, ki izkazujejo izpolnjevanje razpisnih pogojev v skladu z razpisno dokumentacijo. Kljub temu pa zgolj predložitev določenega dokumenta ali podatka v ponudbi v postopku javnega naročanja samo po sebi še ne pomeni, da gre podatek o porabi javnih sredstev, temveč je treba presojati, ali njegova predložitev res predstavlja razpisni pogoj. Po mnenju IP pa se načelo transparentnosti pri javnem naročanju ne zaključi s podpisom pogodbe, temveč se njegova uporaba razteza tudi v postopku samega izvrševanja podpisane pogodbe (poraba javnih sredstev).

 

- Glede izjeme varstva osebnih podatkov

V skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V primeru podatkov iz točke 1 izpodbijane odločbe je organ pri obravnavanju prosilčeve zahteve ugotovil, da večje število podatkov, ki so vsebovani v  dokumentih iz te točke in katerih razkritje zahteva prosilec, predstavlja osebne podatke v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Tudi v tem primeru se na podlagi prve točke 3. odstavka 6. člena ZDIJZ osebni podatki lahko razkrijejo, v kolikor gre za podatke o porabi javnih sredstev. Organ je opozoril tudi na izvedbo delnega dostopa. 

 

Presoja glede posameznih dokumentov

Organ je navedel, da se glede dokumentov, naštetih v nadaljevanju njegove odločbe, prosilcu delno ugodi in se mu omogoči delni dostop, ki se izvede tako, da se v dokumentih izločijo osebni podatki v skladu s 7. členom ZDIJZ, saj za njihovo razkritje ni podana pravna podlaga po prvi točki 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, prav tako za njihovo razkritje ni podan javni interes, ki bi bil močnejši od interesa varovanja osebnih podatkov:

- dopis DRI št. 402-8/20-PC6-MV-654 z dne 18. 6. 2020 (pregled tehnološkega elaborata št. 03/2020); prekrije se ime, priimek, strokovni naziv, podpis, delovno mesto ter ime in priimek oseb, ki jim je dopis posredovan v vednost;

- dopis DRI d.o.o. št. 402-8/20-PC6-MV-792 z dne 14. 7. 2020 (pregled dopolnitve tehnološkega elaborata): prekrije se ime, priimek, strokovni naziv, podpis, delovno mesto ter ime in priimek oseb, ki jim je dopis posredovan v vednost;

- dopis št. 89-PF-2020 z dne 28. 7. 2020 (odgovor na zg. navedeni dopis-dopolnitev): prekrije se ime, priimek, strokovni naziv, podpis in delovno mesto podpisnika levo, ime, priimek, strokovni naziv in IZS številka vodje del na projektu ter Ime in priimek oseb, ki jim je dopis in Odločba z dne 29. 7. 2020 (priloga dopisa) posredovan v vednost, razen imena, priimka in podpisa zakonitega zastopnika;

- dopis . it. 402-8/20-PC6-MV-935 z dne 21. 8. 2020 (pregled 2. dopolnitve elaborata): prekrije se ime, priimek, strokovni naziv, podpis, delovno mesto ter ime in priimek oseb, ki jim je dopis posredovan v vednost;

- dopis . št. 112-PF-2020 z dne 8. 9. 2020 (odgovor na zg. navedeni dopis-dopolnitev): prekrije se ime, priimek, strokovni naziv, podpis in delovno mesto podpisnika levo ter ime in priimek oseb, ki jim je dopis posredovan v vednost, razen imena, priimka in podpisa zakonitega zastopnika;

- dopis  št. 402-8/20-PC6-MV-1050 z dne 16. 9. 2020 (delna potrditev elaborata):): prekrijejo se; ime, priimek, strokovni naziv, podpis, delovno mesto ter ime in priimek oseb, ki jim je dopis posredovan v vednost;

- dopis . št. 120-ŠD-2020 z dne 2. 10. 2020 (odgovor na zg. navedeni dopis -dopolnitev In vloga za podaljšanje roka za dopolnitev elaborata): prekrije se ime, priimek, strokovni naziv, podpis in, delovno mesto podpisnika levo ter ime in priimek oseb, ki jim je dopis posredovan v vednost, razen imena, priimka in podpisa zakonitega zastopnika;

- dopis DARS d.d. št. 7.1.1.2./2020-MV-1128 z dne 21. 10. 2020 (poziv k dopolnitvi elaborata): prekrijejo se: ime, priimek, strokovni naziv in delovno mesto podpis podpisnikov levo (pod Lep pozdrav) in ime in priimek oseb, ki jim je bil dopis posredovan, razen imena, priimka, podpisa zakonitega zastopnika;

- dopis DARS d.d. št. 7.1.1.2./2020-MV-1133 z dne 21. 10. 2020 (soglasje k podaljšanju pogodbenega roka za dopolnitev elaborata): prekrijejo se: ime, priimek, strokovni naziv, delovno mesto, podpis podpisnikov levo (pod Lep pozdrav) in ime in priimek oseb, ki jim je bil dopis posredovan, razen imena, priimka, podpisa zakonitega zastopnika.

- Glede dopisa  št. 137-ŠD-2020 z dne 26. 10. 2020 (odgovor na poziv k dopolnitvi elaborata-dopolnitev) se prekrijejo osebni podatki podpisnika na levem spodnjem delu dopisa (ime, priimek, strokovni naziv, delovno mesto, podpis) in prejemnikov dopisa (ime in priimek, delovno mesto). Dostop do priloge navedenega dopisa, ki se nanaša na izjavo podjetja v angleškem jeziku in slovenskem prevodu, se zavrne. Organ je presojal, ali je podana zakonska izjema v drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ocenil, da navedena priloga predstavlja poslovno skrivnost podjetja, ki bi z razkritjem izgubilo konkurenčno prednost pred ostalimi ponudniki, z razkritjem pa bi mu nastala tudi velika premoženjska škoda. Izjava vsebuje mnenje (kot pristojnega organa) o vplivu tehničnih sprememb elementov varnostne ograje na njeno funkcijo oz. delovanje v primeru naleta vozila na ograjo.

- Glede zahteve prosilca po vpogledu v Tehnični elaborat (pravilen naslov dokumenta: Tehnološki elaborat) je organ presojal, ali sta podani zakonski izjemi, navedeni v 1. in 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Tehnološki elaborat predstavlja dokument, ki ga izvajalec izdela v fazi po prejemu podpisane pogodbe in ga predloži strokovnim službam naročnika v pregled in potrditev. Tehnološki elaborat je namenjen prikazu načina pristopa izvajalca k dejanski izvedbi del po pogodbi. Vsebuje podroben opis del, popis materialov, ki mora vsebovati vrste in izbor materialov ter dokumente o ustreznosti proizvoda. V njem so opisani tudi tehnološki postopki pri posameznih fazah dela, ki so tudi grafično predstavljeni, vključno z detajli, predvsem pri izvedbi zahtevnejših del. Dokument predstavlja podrobno predstavitev načina izvedbe pogodbenih del z namenom zagotoviti naročniku prepričanje, da izvajalec dejansko razpolaga z znanjem, proizvodi, opremo za izvajanje del in drugimi kapacitetami za izvedbo pogodbenih del. Posledično vsak tehnološki elaborat predstavlja t.i. »know-how« in poslovno skrivnost izvajalca. Opis opreme in postopki testiranja ter obnašanja proizvodov v fazi testiranja in vpliv opreme na vozilo in voznika v fazi poskusnega trka, so namreč tako natančni, da lahko drugemu proizvajalcu (konkurenci) zagotovijo bistveno hitrejši in cenejši razvoj novih proizvodov. Organ je odločil, da se omogoči delni vpogled v Tehnološki elaborat št. 03/2020, in sicer tako, da se razkrije gradbeni del tehnološkega elaborata, navodila za montažo ograj, druge splošne navedbe v elaboratu ter certifikate, ki potrjujejo njegovo ustreznost:

a)   Rednik št. 1:

- gradbeni-tehnični del: splošni del, opis objekta, organizacija gradbišča, tehnologija, seznam udeležencev;

- projekt izvajanja betonskih konstrukcij B&A&M d.o.o.;

•certifikat skladnosti tovarniške kontrole proizvodnje s prilogo/AKTIM d.o.o.: certifikat za gradbene proizvode-projektirani betoni;

- Izjava o lastnostih/Betonarna Sava: izjava o lastnostih št. R6 in št. A7;

- Izjava o lastnostih/Kamnolom Verd d.o.o.: izjava o lastnostih za agregate;

- Izjava o lastnostih/FEBRUS d.o.o.: izjava o lastnostih št. 238/20;

- Izjava o lastnostih/VAL PLASTIKA d.o.o.: izjava o lastnostih št. V13-01;

- Izjava o lastnostih/KOVINOTEHNIKA Boštjan Jalen s.p.: izjava o lastnostih št. 507-2020;

- Bast/Dokaz o preskusu sistema za označevanje na krožnih preskusni napravah BaSt(RPA)/bast;

-tehnološki elaborat-dobava in montaža varnostnih ograj/ Signalinea d.o.o.: naslovnica, vsebina,  splošni podatki, materiali; tehnologija krajšanja odbojnikov z ustrezno protikorozijsko zaščito

 

- MegaRail SL (H1W4-zabita/SAFEROAD: naslovnica z nazivom tipa ograje;

- MegaRail BS (H1W2-sidrana/ SAFERODA: naslovnica z nazivom tipa ograje;

- MegaRail EC 4.4. (H2W4-zabita/SAFEROAD: naslovnica z nazivom tipa ograje;

- Safestar 241(H2W4-zabita/SAFEROAD: naslovnica z nazivom tipa ograje;

- egarail BW (H2W3-sidrana/SAFEROAD: naslovnica z nazivom tipa ograje;

- naletna zaključnica SafeEnd P4in SafeEnd P1/SAFEROAD: naslovnica z nazivom tipa zaključnic;

- tehnološki elaborat-dobava in montaža varnostnih ograj/Signalinea d.o.o.-nadaljevanje: Izvedba, kakovost izvedbe, vzdrževanje vgrajenih sistemov ter dostava rezervnih delov, ekonomski del;

- predvideni spoji novih ograj z obstoječim JVO brez predhodnih elementov/SAFEROAD: naslovnica z navedbo vsebine;

- predvideni spoji novih predlaganih ograj/SAFEROAD: naslovnica z navedbo vsebine;

- MegaRail SL (H1W4)-zabita/AISICO,SAFEROAD, TUV, IBDiM: naslovnica z navedbo vsebine, naslovnica z navedbo tipa ograje, certifikat o nespremenljivosti lastnosti proizvoda CE z aneksom in prevod; izjava o lastnostih s prevodom, navodila za montažo ograje s prevodom, naslovnica poročila o preskusu trka (crash testu) TB11 in vsebina poročila št. X66.05.J06, naslovnica poročila o preskusu trka (crash testu) TB42 in splošni podatki za poročilo it. TO-2/7/09-1;

- MegaRait BS (H1E2-sidrana)/TUV; SAFEROAD: naslovnica z navedbo tipa ograje, certifikat o nespremenljivosti lastnosti proizvoda CE z aneksom in prevod, izjava o lastnostih s prevodom, navodila za montažo ograje s prevodom, naslovnica poročila o preskusu trka (crash testu) TB11 in vsebina poročila št. X38.02.L10_Rev01, naslovnica poročila o preskusu trka (crash testu) TB 42 in vsebina poročila št. X38.02.L10_Rev01.

b)   Rednik št. 2:

- MegaRail EC 4.4.(H2W4-zabita)/AISICO, SAFEROAD, IBDiM: naslovnica z navedbo tipa ograje, certifikat o nespremenljivosti lastnosti proizvoda CE z aneksom in prevodom, izjava o lastnostih s prevodom, navodilo za montažo ograje s prevodom, naslovnica poročila o preskusu trka (crash testu) TB 11 in splošni podatki za poročilo št. TO-2/1/12-1, naslovnica poročila o preskusu trka (crash testu) TB52 in splošni podatki za poročilo št. TO-2/11/12-1;

- SafeStar 241 (H2W4-zabita)/AISICO, SAFEROAD: naslovnica z navedbo tipa ograje, certifikat o nespremenljivosti lastnosti proizvoda CE za aneksom in prevod, izjava o lastnostih s prevodom, navodilo za montažo ograje s prevodom, naslovnica poročila o preskusu trka (crash testu) TB 11, vsebina in splošni podatki za poročilo št. 1070, naslovnica poročila o preskusu trka (crash testu), vsebina in splošni podatki za poročilo št. 1069.

c)    Rednik št. 3:

- MegaRail BW (H2W3-sidrana)/TUV, SAFEROAD: naslovnica z navedbo tipa ograje, certifikat o nespremenljivosti lastnosti proizvoda z aneksom in prevod, izjava o lastnostih s prevodom, navodila za montažo s prevodom, naslovnica poročila o preskusu trka (crash testu) TB 11, vsebina in splošni podatki za poročilo št. X85.02.H11, naslovnica poročila o preskusu trka (crash testu) TB 51, vsebina in splošni podatki za poročilo št. X85.03.H11;

- Naletna zaključnica SafeEnd P4 in Safe End P2/VIKORSTA, Saferpoad, VTI: naslovnica z navedbo tipa zaključnic, izjava o lastnostih s prevodom, navodila za montažo, popravila in vzdrževanje, navodila za montažo, popravila in vzdrževanje s prevodom, izjava o lastnostih s prevodom, navodila za montažo, popravila in vzdrževanje, navodila za montažo, popravila in vzdrževanje s prevodom,, naslovnica poročila o preskusu trka (crash test) TT4.3.110, naslovnica in podatki o poročilu št. 56892, naslovnica poročila o preskusu trka (crash testu) TT3.3.11O, naslovnica k poročilu št. 56871, naslovnica k poročilu o preskusu trka (crash testu) TT2.1.100, naslovnica k poročilu št. 56886, naslovnica k poročilu o preskusu trka (crash testu) TT5.1.100, naslovnica k poročilu št. 56873, naslovnica poročila o preskusu trka (crash testu) TT 6.3.110, naslovnica k poročilu št. 56874, naslovnica k poročilu o preskusu trka (crash testu) TT 1.3.110, naslovnica k poročilu št. 56869;

c) Seznam zaposlenih z dne 25. 5. 2020 - . : prekrijejo se osebnih podatki zaposlenih (ime, priimek, delovno mesto).

d) Potrdilo o pravilni Izpolnitvi pogodbe št. 171-6/2020 in št. 1-5514.06/19 P.H....

 

V preostalem delu, ki se nanaša na poročila o preskusnih trkih (crash testi), poročila o modifikacijah, delavniške načrte varnostnih ograj in zaključnic:

a) Rednik št.1:

- tehnološki elaborat-dobava in montaža varnostnih ograj/Signalinea d.o.o.: Izjava SAFEROAD glede posameznih elementov varnostne ograje-original in prevod; delavniške risbe proizvoda z detajli in delavniški načrti prehodnih elementov med jekleno in betonsko varnostno ograjo in detajli posameznih delov teh prehodov;

- MegaRall SL (H1W4-zabita/SAFEROAD:delavniški načrt varnostne ograje in detajli njenih sestavnih delov;

- MegaRail BS (H1W2-sidrana/SAFEROAD: delavniški načrti varnostne ograje in detajli njenih sestavnih delov;- - MegaRail EC4.4. (H2W4-zabita/SAFEROAD: delavniški načrti varnostne ograje in detajli njenih sestavnih delov;

- SafeStar 241 (H2W4-zabita/SAFEROAD: delavniški načrti varnostne ograje in detajli njenih sestavnih delov;

- Megarail BW (H2W3-sidrana/SAFEROAD: delavniški načrti varnostne ograje in detajli njenih sestavnih delov;

- naletna zaključnica SafeEnd P4 in SafeEnd P2/SAFEROAD: delavniški načrti varnostne ograje in detajli njenih sestavnih delov;

- predvideni spoji novih ograj z obstoječimi JVO brez predhodnih elementov/SAFEROAD: delavniški načrti prehodnih elementov;

- predvideni spoji novih predlaganih ograj/SAFEROAD: delavniški načrt spoja dveh ograj;

- MegaRail SL (H1W4-zabita/AISICO, SAFEROAD, TUV, IBDiM: poročilo o tehničnih spremembah z dne 14. 11. 2018, delavniški načrti posameznih delov varnostne ograje, poročilo o preskusu trka /crash testu) TB11, št. poročila X66.05.J06, poročilo o preskusu trka (crash testu) TB 42,št. poročila TO-2/7/09-1;

- MegaRail BS(H1W2-sidrana/TUV; SAFEROAD: poročilo o spremembah skladno z EN 1317-5:2007+A22012/AC:2012 s prevodom, delavniški načrti posameznih delov varnostne ograje, poročilo o preskusu trka (crash testu) TB11 it. X38.02.L10_Rev01, poročilo o preskusu trka (crash testu) TB 42, št. X38.02.L10_Rev01.

b) Rednik št. 2:

- Poročilo o tehničnih spremembah z dne 14. 11. 2018, Mod, MegaRail EC 4.4.;

- delavniški načrti posameznih delov varnostne ograje;

- Poročilo o preskusu trka (crash testu) TB11, št. poročila TO-2/1/12-1;

- Poročilo o preskusu trka (crash testu) TB11, št. poročila TO-2/11/12-1;

- delavniški načrti posameznih delov varnostne ograje;

- Poročilo o preskusu trka (crash testu) TB11 št. poročila 1070;

- Poročilo o preskusu trka (crash testu) TB 51, št. poročila 1069.

c) Rednik št. 3:

- Poročilo o spremembah skladno z EN 1317-5:2007+A2:2012 s prevodom;

- delavniški načrt posameznih delov varnostne ograje;

- Poročilo o preskusu trka (crash testu) TB11, it. poročila X85.02.H11;

- Poročilo o preskusu trka (crash testu) TB 51, št. poročila X85.03.H11;

- delavniški načrt;

- delavniški načrt zaključnice - prevod;

- delavniški načrt zaključnice;

- delavniški načrt zaključnice -prevod;

- Poročilo o preskusu trka (crash testu) TT4.3.110, št. poročila 56892;

- Poročilo o preskusu trka (crash testu) TT3.3.110, št. poročila 56871;

- Poročilo o preskusu trka (crash testu) TT2.1.100, št. poročila 56886;

- Poročilo o preskusu trka (crash testu) TT5.1.100, št. poročila 56873;

- Poročilo o preskusu trka (crash testu) TT6.3.110, št. poročila 56874;

- Poročilo o preskusu trka (crash testu) TT1.3.110, št. poročila 56869

pa je organ odločil, da se zahtevi prosilca do vpogleda ne ugodi, saj je ocenil, da preostali del predstavlja poslovno skrivnost podjetja, ki bi z razkritjem izgubilo konkurenčno prednost pred ostalimi ponudniki, z razkritjem pa bi mu nastala tudi velika premoženjska škoda, prav tako je interes po varovanju konkurenčnih prednosti, ki bi se razkrile z vpogledom v dokument po oceni organa močnejši od interesa javnosti, da se z dokumentom seznani. V Tehnološkem elaboratu se izločijo tudi osebni podatki pripravljavcev dokumentov in ostalih, razen osebnih podatkov posameznikov, za katere zakon določa, da so javno dostopni (zakoniti zastopniki, podpisniki certifikatov, notarji, sodni tolmači), saj za njihovo razkritje ni podana pravna podlaga po 1. točki 3. odstavka 6. člena, prav tako ni podan javni interes, ki bi bil močnejši od interesa varovanja osebnih podatkov. Glede razkritja oz. glede dostopa do dokumentov je organ odločil, da bo omogočil dostop do informacij po pravnomočnosti te odločbe, zaradi varovanja pravic stranskih udeležencev. .

 

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 9. 12. 2020 iz vseh pritožbenih razlogov in dodal, da je izrek izpodbijane odločbe nejasen, saj iz njegove vsebine ni mogoče nedvoumno razbrati, v katerem delu se zahtevi po posredovanju informacij javnega značaja ugodi, v katerem delu pa se zahteva zavrne. Nedefiniran in nejasen je tudi zapis v zadnjem stavku 1. točke izreka »V navedenih dokumentih se izločijo osebni podatki in poslovne skrivnosti v skladu s 7. členom ZDIJZ«, saj zgolj na abstraktni in nedefinirani ravni opredeljuje, kaj je predmet izločitve v posameznih dokumentih, glede katerih se sicer dovoljuje posredovanje oz. vpogled v informacije javnega značaja. Z nejasno odločitvijo je pritožniku vzeta pravica do učinkovitega pravnega sredstva, saj se ne more točno orientirati, kaj je v posameznih dokumentih predmet razkritja in kaj ne, prav to na kakšen način in v kakšnem vsebinskem obsegu pa bodo te dokumenti razkriti, pa je v predmetnem postopku dostopa do informacij javnega značaja najpomembnejše. Prosilec poudarja, da je treba pri odločanju o pritožbi imeti vseskozi v uvidu, da je pritožnik neizbrani ponudnik v postopku javnega naročila opr. št. JN000172/2020-B01 (»Postavitev in zamenjava jeklenih varnostnih ograj ob odstavnem pasu avtoceste A2, območje AC baze Hrušica«), ki je bil koncipiran na način, da je bil pretežen del preverjanja izpolnjenosti vsebinskih pogojev za izvedbo javnega naročila (razpisnih pogojev), ki jih mora izpolnjevati izbrani ponudnik, prepuščen izvedbeni fazi javnega naročila. S takšnim konceptom so močno ogrožena temeljna načela Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju besedila: ZJN-3), kot so načelo transparentnosti, načelo enakopravne obravnave vseh ponudnikov in načelo sorazmernosti. Ugotavljanje ali in v kakšnem obsegu je izvedba takšnega javnega naročila (kjer se tehnična specifikacija v veliki meri opravlja po oddaji javnega naročila) v izvedbeni fazi zakonita (oz. se je zakonito izvedla v podaljšani fazi javnega naročila), je odvisno predvsem od tega, na kakšen način in v kakšnem obsegu se razkrivajo zahtevane informacije javnega značaja, saj se lahko le preko navedenega instituta neizbrani ponudnik seznani z ravnanjem naročnika. Prosilec je opozoril, da je branik zakonitosti izvedbe javnega naročila v sistemu javnega naročanja predrevizijski postopek pri naročniku in revizijski postopek pred DKOM (to bi bil tudi v konkretnem primeru, če bi seveda tehnična specifikacija bila prepuščena ocenjevanju »dopustnosti ponudbe« pred oddajo javnega naročila, kar pa ni bila). Predvsem DKOM je tisti, ki ima v revizijskem postopku vedno dostop do vseh dokumentov, ne glede na to ali so nekateri dokumenti (oz. podatki v njih) morda opredeljeni s strani izbranega ponudnika kot poslovna skrivnost.

V primerih, ko se tehnično preverjanje pogojev izbranega ponudnika preloži v izvedbeno fazo javnega naročila, pa neizbrani ponudnik možnosti, da bi pri DKOM sprožil uradni postopek (kot je revizija), namenjen preverbi zakonitosti dejanj v izvedbeni fazi, nima več. Tako je ugotavljanje nepravilnosti v navedeni fazi javnega naročila odvisno zgolj od samoiniciativnosti nadzornih organov, kot je DKOM ter predvsem Računsko sodišče RS (kot zagovornikov javnega interesa), sam neizbrani ponudnik pa lahko nadzornim organom zgolj še podaja pobude (v teh postopkih nima statusa aktivnega subjekta). Ker gre v primeru konkretnega javnega naročila za sum zaznave hudih nepravilnosti s strani naročnika DARS (ki sedaj odloča tudi kot zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja), je prosilec vse nadzorstvene organe (to DKOM in Računsko sodišče) že obvestil o svojih zaznavah. Prosilec v nadaljevanju izpostavlja, da bi se morali prosilcu kot neizbranemu ponudniku razkriti praktično vse informacije in dokumenti, saj bi moral imeti na razpolago možnost, da se seznani s pravilnostjo procesnega in materialnega postopanja naročnika v izvedbeni fazi javnega naročila. V kolikor se neizbranemu ponudniku dostop do informacij javnega značaja omejuje, je naročniku omogočeno, da v izvedbeni fazi ne izvaja v razpisu določenih pogojev, ali da jih ad hoc spreminja, s čimer pa so neizbrani ponudniki prizadeti, saj so ponudbe podali pod predpostavko in kalkulacijo doslednega spoštovanja razpisnih pogojev tudi v izvedbeni fazi (kršeno je temeljno načelo enakopravne obravnave med ponudniki, kakor tudi druga temeljna načela). Izvedbena faza v primeru, ko vsebuje tudi presojo tehnične specifikacije, mora biti predmet popolnega nadzora, kar lahko omogoči zgolj in samo informacija javnega značaja, saj je neizbrani ponudnik praktično edini, ki v tej fazi še vrši učinkovit nadzor in kontrolo ravnanja naročnika (s tem pa tudi porabe javnih sredstev). Četudi je izbrani ponudnik kot poslovno skrivnost opredelil dokumentacijo ali posamezne podatke ob oddaji razpisne dokumentacije, to ne pomeni, da predstavlja poslovno skrivnost tudi dokumentacija, ki se predloži po oddaji javnega naročila (točno ta dokumentacija se je s strani prosilca tudi zahtevala). V tem smislu je prosilec mnenja, da tudi ni stranske intervencije izbranega ponudnika, ki jo je zavezanec za informacijo javnega naročila, v konkretnem primeru omogočil (5. in 6. točka obrazložitve). Popolnoma jasno je, da poizkuša izbrani ponudnik na podlagi omogočene stranske intervencije, naknadno vpogled v dokumentacijo onemogočiti z argumentacijo domnevne opredelitve podatkov kot poslovne skrivnosti. Tehnološki elaborat za izvedbo JN, izdelan s strani 03/2020, nikakor ne more predstavljati poslovne skrivnosti (14. točka obrazložitve), saj morajo biti crash testi in vsa tehnična dokumentacija v celoti javna (zadevajo varnost slehernega udeleženca v prometu). Pri crash testih ne gre za konkurenčne prednosti, ampak gre za vprašanje varnosti, kar je še toliko bolj izraženo pri uporabi (vgradnji) različnih vrst jekleno varnostnih ograj, za kar gre tudi v konkretnem primeru. Prosilec izpostavlja napačno odločitev organa tudi v delu izpodbijane odločbe, v katerem je odločeno, da se dostopu pritožnika do informacij javnega značaja ugodi in da se mu te informacije posredujejo šele po pravnomočnosti odločbe. Informacije glede katerih se je pritožniku dostop do njih ugodil, bi se mu morale razkriti nemudoma (1. odstavek 25. člena ZDIJZ). Prav gotovo pa bi se pritožniku informacije javnega značaja morale posredovati vsaj z dokončnostjo odločitve, to je po odločbi informacijskega pooblaščenca o pritožbi in nikakor ni na mestu, da bi se čakalo celo na pravnomočnost odločitve in se še dodatno dopuščalo zavlačevanje razkrivanja informacij, do trenutka zaključka morebitnega upravnega spora. V konkretnem primeru izpodbijane odločbe je napačen tudi izrek 5. in 6. točke odločbe, kjer je odločeno, da se pritožniku omogoči le vpogled v dokumente in ne da bi se mu le-ti posredovali, kot je to primer v 4. točki izreka izpodbijane odločbe. Prosilec mora imeti možnost, da dokumente in informacije javnega značaja preuči brez kakršnihkoli časovnih omejitev in pritiskov, ki pa jih zgolj dovolitev vpogleda prav gotovo implicira. Prosilec zahteva, da se mu vsi dokumenti, to je tudi tisti iz točke 1. b in točke 2. izreka izpodbijane odločbe, posredujejo, ne pa, da se mu zgolj omogoči vpogled brez možnosti fotokopiranja.

Posebej glede poslovne skrivnosti:

Prosilec meni, da noben izmed dokumentov, ki jih sam zahteva, ne predstavlja poslovne skrivnosti in je obrazložitev v 16. točki izpodbijane odločbe nepravilna. Četudi pa bi v delu zahtevane dokumentacije šlo za poslovne skrivnosti, pa je, glede na že navedeno, prosilec izpostavil, da mora interes za posredovanje podatkov prav gotovo prevladati nad interesom izbranega ponudnika po varovanju poslovne skrivnosti. Prosilec je navedel, da se mu v 25. točki obrazložitve neutemeljeno onemogoča dostop do priloge dopisa , št. 137-ŠD-2 z dne 26. 10. 2020, to je do izjave podjetja v angleškem jeziku in slovenskem prevodu. Ravno ta izjava je bistvena in se je k njej izbranega ponudnika prav zato s strani naročnika tudi pozivalo, sedaj pa se prosilcu vpogled vanjo onemogoča. Gre za izjavo, ki predstavlja del izkazovanja razpisnih pogojev po javnem naročilu opr. št. JN000172/2020-B01. Tudi pri Tehnološkem elaboratu št. 03/2020 nikakor ni upravičeno zgolj delno omogočanje vpogleda in s tem omejevanje dostopa do informacij javnega značaja (28. točka obrazložitve). Argumenti, izpostavljeni v 27. točki obrazložitve, ne vzdržijo pravne presoje. Prosilec navaja, da je bilo v razpisni dokumentaciji, in sicer v točki 13.2 določeno: »Ponudnik mora predvideti izvedbo jekleno varnostnih ograj, katerih elementi so enaki elementom že postavljenih ograj, katerih dolžina se povečuje. V primeru uporabe različnih elementov od obstoječih jekleno varnostnih ograj, bo moral izbrani ponudnik v fazi izdelave in potrjevanja TE priložiti poročilo o uspešno opravljenem testiranju prehodnih elementov skladno s SIST EN 1317«. Nadalje so bili v Tehničnih pogojih za izvedbo del (poglavje 4) razpisni pogoji, ki se vsi po vrsti izkazujejo v Tehnološkem elaboratu (glej ta del razpisne dokumentacije), kot podaljšani izvedbeni fazi javnega naročila. Tehnološki elaborat bi moral biti dostopen v celoti in nikakor ne omejeno. Dostop do vpogleda vanj se onemogoča ravno v bistvenih elementih, vse pod pretvezo poslovne skrivnosti. Tehtanje kolidirajočih pravic (v kolikor bi šlo za poslovne skrivnosti), je v konkretnem primeru s strani organa narejeno nepravilno, poglobljena obrazložitev s tem v zvezi pa niti ni narejena. Dejstvo je, da izbrani ponudnik dobavlja jekleno varnostne ograje, ki niso enake elementom že postavljenih jekleno varnostnih ograj, naročnik oz. organ pa sedaj onemogoča vsebinski vpogled v dokumente, ki bi potrdili ali zavrgli izpolnjevanje tehničnih zahtev za izvedbo del z njegove strani. Izpolnjevanja tehničnih zahtev sedaj ni mogoče preverjati preko odločitve DKOM in dejanskega učinkovitega nadzora nad naročnikom ni. V razpisnih pogojih je bilo določeno, da je potrebno Tehnološki elaborat predati naročniku v potrditev v roku 20 delovnih dni po prejemu sklenjene pogodbe ter da je izbrani ponudnik dolžan v roku 7 dni po prejemu pisnih pripomb tehnološki elaborat dopolniti in ga predati naročniku (točka 1.2 Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe, IV. točka Tehničnih pogojev za izvedbo del, 11. člen Pogodbe). Nikjer ni bilo predvideno, da se izbranega naročnika na dopolnitev Tehnološkega elaborata poziva celo trikrat (ampak je bilo določeno, da se mora Tehnološki elaborat dopolniti v roku 7 dni po pozivu naročnika), da se lahko Tehnološki elaborat delno potrjuje (v pogojih javnega naročila se implicirana popolna potrditev po prvi dopolnitvi), da se lahko da soglasje k podaljšanju pogodbenega roka za dopolnitev elaborata (kar verjetno pomeni tudi odrek uveljavljanja pogodbeni kazni). Vse navedeno pa je očitno bilo s strani naročnika, v nasprotju z razpisnimi pogoji, narejeno. V Pogodbi je bilo določeno, da se plačuje v primeru zamude pogodbena kazen (12. člen), pri čemer zamude s potrditvijo celotnega Tehnološkega elaborata v tem trenutku znašajo že več kot 6 mesecev, pri čemer pa iz poimenovanja dokumentacije na to, da bi bila izbranemu ponudniku zaračunana pogodbena kazen (in zoper njega uveljavljena bančne garancije), ni mogoče sklepati. Glede na zamude bi morala biti zaračunana izbranemu ponudniku že znatna pogodbena kazen. V konkretnem primeru gre torej tudi za oškodovanje sredstev naročnika, kar zahteva še toliko bolj poglobljeno tehtanje (naročnik je zavezan k učinkoviti in gospodarni porabi javnih sredstev, pri čemer mora zagotavljati tudi spoštovanje časovnih dimenzij). Prosilec je kot neizbrani ponudnik, glede na z do sedaj seznanjenimi procesnimi dejanji naročnika, v konkretnem primeru obravnavan izrazito diskriminatorno in neenako z izbranim ponudnikom, sedaj pa se mu poizkuša z izpodbijano odločbo preprečiti še učinkovit vsebinski nadzor nad izpolnjevanjem tehničnih razpisnih pogojev s strani izbranega ponudnika. Ugotovitev (ne)izpolnjevanja tehničnih zahtev je tudi v interesu javnega zdravja v prometu in racionalne porabe javnih sredstev.

 

Organ je z dopisom z dne 22. 12. 2020, št. 0.5.5/2020/AMI-69 poslal pritožbo s prilogami v odločanje IP. Pri tem je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe. Organ je poslal pritožbo tudi stranskima udeležencema, v izjasnitev, ki pa v roku nista odgovorila.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in da sodijo v delovno področje organa, sporno pa je vprašanje, ali sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je organ delno zavrnil dostop, zaradi varstva poslovne skrivnosti in osebnih podatkov.

 

Primarno IP ugotavlja, da je utemeljena pritožbena navedba, da se prve točke izreka izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, saj ni razvidno, glede katerih delov dokumentov je bil dostop zavrnjen. Organ je torej zahtevo prosilca delno zavrnil, sklicujoč se na izjemi poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov, brez da bi konkretno navedel, na katere dele zahtevanih dokumentov se zavrnitev nanaša (npr. tretja točka ali prvi odstavek na prvi strani, ipd.). Takšen izrek, kot ga vsebuje izpodbijana odločba, ne zadosti določbi 213. členu ZUP, ki določa, da mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Posledično je organ zagrešil bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, kar bo IP odpravil sam, kot sledi:

 

IP se je opredelil do dokumentov, ki se nanašajo na točko 1) a) izpodbijane odločbe:

 

Glede izjeme varstva osebnih podatkov

 

Organ je pri dokumentih, ki so navedeni v prvi točki izreka izpodbijane odločbe pod črko a) (kot so navedeni zgoraj, v izogib ponavljanju) ugotovil obstoj varovanih osebnih podatkov, čemur prosilec v pritožbi ne nasprotuje, zato tudi ni predmet presoje IP. Ne glede na navedeno pa IP ugotavlja, da sicer iz samega izreka ni razvidno, do katerih osebnih podatkov je organ zavrnil dostop, se je pa organ do navedenega opredelil v 24. točki obrazložitve izpodbijane odločbe (kar bi sicer moral navesti v izreku). IP je vpogledal v navedene dokumente in ugotavlja, da je obrazložitev organa v tem delu pravilna in zakonita, kar pomeni, da je organ pravilno prekril varovane osebne podatke (izjema po tretji točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ), saj ne obstaja zakonska podlaga za njihovo razkritje, zato se tudi sicer IP v tem delu z odločitvijo organa strinja.  

 

Glede izjeme varstva poslovne skrivnosti

 

Za poslovno skrivnost, kot izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti (ZPosS). Pojem poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

 

Glede na navedeno so poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so vse tri zgoraj naštete zahteve kumulativno izpolnjene. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona[1], poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.

 

IP je v nadaljevanju presojal zahtevane informacije z vidika obstoja zgoraj navedenih treh zahtev, ki opredeljujejo poslovno skrivnost.

 

IP je vpogledal v dokument, ki je predmet presoje, in sicer:

- priloga dopisa . št. 137-ŠD-2020 z dne 26. 10. 2020, ki se nanaša na izjavo podjetja v angleškem jeziku in slovenskem prevodu z dne 13. 10. 2020

IP ugotavlja, da je dokument označen z oznako »poslovna skrivnost«, prav tako obstaja sklep o določitvi dela ponudbene dokumentacije za poslovni skrivnosti z dne 14. 2. 2020, za katerega je mogoče ugotoviti, da je namenjen varovanju informacij, kot so dopolnitev pojasnila in ostala korespondenca z naročnikom, kamor se lahko uvrsti tudi dopis, katerega priloga je presojan dokument. Kot je organ pojasnil v izpodbijani odločbi, dokument vsebuje mnenje kot pristojnega orana, o vplivu tehničnih sprememb elementov varnostne ograje na njeno funkcijo oz. delovanje v primeru naleta vozila na ograjo, kar bi lahko šteli, da izkazuje strokovno znanje, izkušnje ter poslovne informacije, ki niso splošno znane, saj je bilo mnenje pripravljeno za stranskega udeleženca kot izvajalca javnega naročila.

 

Glede na navedeno in ob upoštevanju domneve iz drugega odstavka 2. člena ZPosS, IP ugotavlja, da sta izpolnjeni prva in tretja alineja prvega odstavka 2. člena ZPosS, torej, da gre za informacije, ki niso splošno znane in da so zagotovljeni ukrepi, da se zaupnost ohrani (pisni pravilnik o poslovni skrivnosti). Informacije pa morajo poleg navedenega imeti še »tržno vrednost«, kot tretji pogoj za obstoj poslovne skrivnosti. Predlagatelj zakona je v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti)[2]«. V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Povedano drugače, o »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije.

 

IP ugotavlja, da niti organ niti stranski udeleženec nista izkazala obstoja tretjega pogoja, torej da ima zahtevana informacija tržno vrednost, saj nista pojasnila, komu in zakaj bi razkritje takšnega mnenja škodovalo in v kakšnem smislu. Zgolj zatrjevanje, da bi z razkritjem podjetje izgubilo konkurenčno prednost, ne omogoča preizkusa. Gre za trditev, ki je povsem pavšalna in ne dokazana. Pri tem pa ni bilo upoštevano ključno dejstvo, da je bila navedena informacija predložena v okviru izvedbe javnega naročila po pogodbi za postavitev in zamenjavo jeklenih varnostnih ograj ob odstavnem pasu, kar pomeni, da gre za strokovno mnenje izdajatelja certifikata o lastnostih proizvoda, ki ga je izvajalec storitve moral predložiti na poziv k dopolnitvi tehnološkega elaborata, kot izkaz izpolnjevanja predpisanih pogojev, ki za takšne proizvode veljajo v Republiki Sloveniji. Certifikat in/ali izjava o ustreznosti standardu odražata kakovostno raven izdelka, skladnost izdelka z normativnimi akti in standardi, v veliki meri pa prispeva tudi k smotrnemu razvoju izdelka, njegovi tržni uveljavitvi ter ekonomičnosti proizvodnje. Zato ni razumljivo, in tega niso pojasnili niti organ niti stranska udeleženca, zakaj bi dokument, katerega namen je izkazovanje ustreznosti in primernosti produkta, s svojim razkritjem škodoval konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, če je pa njegov namen v običajni praksi ravno nasproten in pomeni dvig tržne vrednosti produkta in s tem za podjetje dodano vrednost, če je seveda prosto dostopen.

 

Po oceni IP zato razkritje takšnega dokumenta, ki je del javnega naročanja, ne samo, da ne more škoditi podjetju, ampak ravno nasprotno, pomeni izkazovanje izpolnjevanja pogojev javnega naročanja (točka 13.2 razpisne dokumentacije), kar mora biti vselej javno. Ker izdajatelj s podpisom jamči za verodostojnost listine oziroma odgovornost, tudi ime in priimek podpisnika predstavlja informacijo javnega značaja. Tudi če bi IP sledil odločitvi organa, da zahtevana informacija izpolnjuje pogoje poslovne skrivnosti po prvem odstavku 2. čl. ZPosS, pa je podan tretji odstavek istega člena, po katerem se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Javnost informacije tako določa 35. čl. ZJN-3, kakor tudi prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatke, povezane s porabo javnih sredstev. 

 

IP poudarja, da ima javnost preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico preverjanja izpolnjevanja pogojev javnega naročila, saj je na podlagi ocene organa, da ponudnik izpolnjuje vse pogoje, prišlo do porabe javnih sredstev. IP se ob tem sklicuje tudi na sodno prakso[3]. Organ je sicer v izpodbijani odločbi opozoril na navedeno prakso IP in sodno prakso, vendar pa se pri presoji navedene informacije do tega ni opredelil, oziroma je zmotno zaključil, da podatki ne predstavljajo porabe, saj ni ugotavljal povezave zahtevane informacije s pogoji in merili javnega naročila, ki morajo biti javni, ne samo zaradi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, temveč tudi na podlagi 25.1 in 13. 2 točke razpisne dokumentacije, na kar pravilno opozarja prosilec v pritožbi. Zgolj zato, ker gre za informacijo, ki je bila pridobljena po sklenitvi pogodbe, ne pomeni, da je zaradi tega izvzeta iz nadzora javnosti, prvič zato, ker je nedvomno del izpolnjevanja

tehničnih karakteristik, pogojev in načina postavitve varnostnih ograj (glej Poglavje 4 razpisne dokumentacije), poleg tega pa se je treba zavedati, da se nadzor nad postopki javnega naročanja ne konča s podpisom pogodbe z izbranim izvajalcem, temveč bi lahko rekli, da se glavni nadzor z izborom šele začenja. Javnost ima zato pravico pridobiti podatke, ali izbrani izvajalec tudi dejansko izpolnjuje pogodbene obveznosti, za katera se porabljajo javna sredstva, v nasprotnem primeru mu namreč javna sredstva ne pripadajo oz. nastopijo okoliščine v skladu s pogodbo (npr. pogodbene kazni, škoda, ipd.). Ker zahtevani dokument nedvomno izkazuje, ali je izbrani ponudnik dejansko ponudil produkt, ki ustreza predpisom in obveznostim po podpisani pogodbi o javnem naročanju za izvedbo pogodbenih del, za kar se porabljajo javna sredstva, pomeni, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Glede na navedeno je organ zmotno uporabil materialno pravo, zato je pritožba v tem delu utemeljena. Organ mora prosilcu omogočiti dostop do navedene priloge, kot izhaja iz točke 1.1) izreka te odločbe.  

 

V nadaljevanju je IP presojal dostop do Tehnološkega elaborata št. 03/2020, za katerega je organ v izreku izpodbijane odločbe v točki 1) b) zgolj navedel, da se iz navedenega dokumenta izločijo osebni podatki in poslovna skrivnost, pri čemer pa, kot je ugotovljeno že zgoraj, ni razvidno, na katere dele dokumenta se zatrjevani izjemi nanašata. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ sicer »naštel« dele dokumentov do katerih se dostop ugodi in dele dokumentov, do katerih se dostop zavrne.

 

IP je vpogledal v Tehnološki elaborat št. 03/2020 in ugotavlja, da je sestavljen iz več dokumentov (v elektronski obliki je skupaj 1917 strani (med njimi so nekatere strani prazne)) ter da so, enako kot pri »prilogi« zgoraj, dokumenti označeni z oznako »poslovna skrivnost«, prav tako obstaja sklep o določitvi dela ponudbene dokumentacije za poslovni skrivnosti z dne 14. 2. 2020, za katerega je mogoče ugotoviti, da je namenjen varovanju informacij, kot so dopolnitev pojasnila in ostala korespondenca z naročnikom, kamor se lahko uvrsti tudi navedeni elaborat. Kot je organ pojasnil v izpodbijani odločbi, dokument predstavlja podrobno predstavitev načina izvedbe pogodbenih del, posledično pa predstavlja t.i. »know-how«, čemur je IP sledil, zato se strinja z organom, da izkazuje strokovno znanje, izkušnje ter poslovne informacije, razkritje katerih bi lahko škodovalo poslovnim in finančnim interesom ter konkurenčni sposobnosti podjetja, kar pomeni, da ima ta dokumentacija tudi tržno vrednost.

 

Po oceni IP je organ s svojimi navedbami izkazal, da so v konkretnem primeru izpolnjene vse zahteve, ki za opredelitev poslovne skrivnosti izhajajo iz prvega odstavka 2. čl. ZPosS, vendar pa je treba informacije preizkusiti tudi po tretjem odstavku 2. člena ZPosS, na podlagi katerega se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne.

 

V obravnavanem primeru je namreč treba kot relevantno okoliščino upoštevati, da gre za informacije, kot je bilo poudarjeno že zgoraj, ki so nastale v postopku javnega naročanja, katerega osnovno načelo je načelo transparentnosti. Gre namreč za »javno« naročilo, za kar se porabljajo javna sredstva, zato je bil zagotovo namen zakonodajalca, da z določbo drugega odstavka 35. člena ZJN-3, ki določa, da so javni podatki specifikacija ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, omogoči kar najširši »nadzor« nad ponujenim predmetom naročila. Iz jezikovne razlage besede »specifikacija« namreč izhaja, da ta pomeni, »podroben opis, oznaka česa glede na posebne, določene značilnosti[4]«, kar jasno kaže, da med javne podatke sodijo vsi podatki o predmetu naročila, ki so za naročnika tako pomembni, da jih je v razpisni dokumentaciji posebej opredelil, oziroma zahteval, da se predložijo kot dokaz ustreznosti in primernosti.

 

V razpisni dokumentaciji, v Poglavju 1, je kot obseg del navedeno: »Postavitev in zamenjava jeklenih varnostnih ograj ob odstavnem pasu avtoceste A2, območje AC baze Hrušica. Podrobnejši opis del je razviden iz Poglavja 6 (Ponudbeni predračun) in Poglavja 9 (Izvedbeni načrt št. DRI-1-2019_AB, EH, marec 2019) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. IP je vpogledal v ponudbeni predračun, kjer so jeklene ograje »opisane« na način npr. Dobava in postavitev jeklene varnostne ograje H1W4, testirane skladno s SIST EN 1317. Vključno z navezavo na drugo varnostno ograjo ali zaključkom s polkrožnim elementom (fajfo), Dobava in postavitev jeklene varnostne ograje H1W5, testirane skladno s SIST EN 1317. Vključno z navezavo na drugo varnostno ograjo ali zaključkom s polkrožnim elementom (fajfo), itd... Nadalje so v Poglavju 4 - TEHNIČNI POGOJI ZA IZVEDBO DEL razpisne dokumentacije, v okviru točke IV. opredeljene POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE ZA IZVEDBO DEL, ki med drugim določajo, da mora izvajalec po podpisu pogodbe predložiti Tehnološki elaborat, z minimalno določeno vsebino in predložitev poročil akreditiranih laboratorijev o preskusih v skladu s SIST EN 1317 ter dokumentacijo o uspešno opravljenem preskusu (crash testu) skladno s standardom za preskušanje SIST EN 1317-1,2. Posebni pogoj je opredeljen tudi v točki 13.2 v poglavju 1 razpisne dokumentacije, na kar opozarja prosilec.

 

Gre torej za pogoje, ki jih je moral izbrani ponudnik izkazati, pri čemer za navedeni postopek ni relevantno, v kateri fazi postopka javnega naročila je moral izbrani ponudnik dokumente predložiti, pred ali po podpisu pogodbe, kar je zmotno izpostavil organ. Povedano drugače, dejstvo, da je moral izbrani ponudnik predložiti Tehnološki elaborat po podpisu pogodbe, po oceni IP zagotovo ni okoliščina, ki bi lahko bila razlog za zavrnitev dostopa, saj kot pravilno navaja prosilec, slednje pomeni zgolj »podaljšano« izvedbeno fazo javnega naročila in je kot taka še vedno povezana z ugotavljanjem, ali izvajalec dejansko razpolaga z znanjem, proizvodi, opremo za izvajanje del in drugimi kapacitetami za izvedbo pogodbenih del, kar je v izpodbijani odločbi navedel tudi organ (točka 27). V konkretnem postopku javnega naročila je bilo merilo za izbor ponudnika sicer res le najnižja cena, vendar pa se na najugodnejšo ceno ni mogoče opreti, če ponudnik ne izpolnjuje ostalih pogojev, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji in jih je bilo treba dokazati z ustreznimi listinami. Javni del ponudbe tako nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije.

 

IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi načeloma sledil praksi IP in sodni praksi, saj je dostopu do Tehnološkega elaborata v določenem delu ugodil (točka 28. a), b), c) in d) obrazložitve izpodbijane odločbe, prekril je zgolj varovane osebne podatke, kar ni predmet presoje te pritožbe, saj prosilec temu ni nasprotoval), sledi pa vprašanje, ali je treba omogočiti dostop tudi glede dokumentov, do katerih je organ dostop zavrnil (poročila o preskusnih trkih (crash testi), poročila o modifikacijah, delavniške načrte varnostnih ograj in zaključnic). Pri tem IP poudarja, da postopek po ZDIJZ ni in ne more biti namenjen splošnemu ugotavljanju »primernosti« izbranega ponudnika, temveč izključno ugotovitvi, ali gre pri dokumentih, do katerih je bil dostop zavrnjen, za prosto dostopne informacije javnega značaja. Zaradi navedenega so povsem irelevantne tudi pritožbene navedbe, da mora biti IP pozoren, da je prosilec neizbrani ponudnik, saj v postopku po ZDIJZ razlog za vložitev zahteve ni relevanten in se vselej ugotavlja le, ali zahtevane informacije izpolnjujejo merila za informacije javnega značaja in so zaradi tega prosto dostopne vsem (erga omnes), ne le prosilcu.

 

V nadaljevanju je IP primerjal informacije, do katerih je organ zavrnil dostop, s podatki, ki predstavljajo zgoraj navedene pogoje in ugotavlja, da dokumenti:

a) Rednik št.1:

- MegaRail SL (H1W4-zabita/AISICO, SAFEROAD, TUV, IBDiM: poročilo o tehničnih spremembah z dne 14. 11. 2018,

- MegaRail BS(H1W2-sidrana/TUV; SAFEROAD: poročilo o spremembah skladno z EN 1317-5:2007+A22012/AC:2012 s prevodom,

b) Rednik št. 2

- Poročilo o tehničnih spremembah z dne 14. 11. 2018, Mod, MegaRail EC 4.4.;

c) Rednik št.3:

Poročilo o spremembah skladno z EN 1317-5:2007+A2:2012 s prevodom;

 

po vsebini nedvomno izkazujejo izpolnjevanje pogojev javnega naročila, z vidika tehničnih lastnosti, kar izhaja že iz samega naziva dokumentov, zato nikakor ne morejo biti izvzeti iz prostega dostopa. Gre za tehnične karakteristike, gledano tudi primerjalno, ki morajo ustrezati standardom in zahtevam naročnika, kar vse izkazuje, ali je določen proizvod skladen z vsemi predpisi, ki se na proizvod nanašajo. Z zgoraj navedenimi dokumenti je izbrani ponudnik dokazoval izpolnjevanje tehničnih značilnosti ponujenega blaga, da torej blago ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije, zato so kot taki javni že na podlagi drugega odstavka 35. čl. ZJN-3, vključno z imenom in priimkom podpisnikov dokumentov, saj gre za takšne vrste dokumentov, pri katerih podpisnik jamči za verodostojnost listine oziroma odgovornost. Ob tem pa je navedene dokumente dopustno razkriti javnosti tudi na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ, saj gre za podatke o porabi javnih sredstev. V kolikor izbrani ponudnik ne bi izkazal, da razpolaga s proizvodom, s katerim lahko izvede v pogodbi dogovorjena dela, bi morala biti takšna pogodba odpovedana oz. preklicana. To pomeni, da gre za pravico javnosti do dostopa do informacij javnega značaja, zaradi preverjanja izpolnjevanja pogojev javnega naročila, kar je neposredno povezano s porabo javnih sredstev. Takšna je tudi sodna praksa[5].

 

Glede na navedeno je IP odločil, da v tem delu izjema poslovne skrivnosti ni podana, kar pomeni, da je organ zmotno uporabil materialno pravo. Organ je dolžan prosilcu omogočiti vpogled, kot izhaja iz točke 1. 2) izreka te odločbe. Prosilec je namreč v svoji zahtevi z dne 10. 9. 2020, izrecno navedel, da zahteva, »da mu organ na vpogled predloži tudi tehnični elaborat«, kar pomeni, da je v zvezi z izbiro oblike, na kašen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije, prosilec nedvomno izbral eno izmed zakonskih možnosti iz 17. čl. ZDIJZ, to je vpogled. Ker je organ, posledično pa tudi IP, vezan na izbiro načina seznanitve, pri čemer prosilec izbrane oblike v pritožbenem postopku ne more spreminjati, je IP odločil, da je prosilec upravičen do vpogleda. Zaradi navedenega je v tej zvezi neutemeljena pritožba prosilca, da mu organ dokumentov, ki so del Tehnološkega elaborata, ni posredoval, saj je organ pravilno omogočil vpogled, kot je bilo zahtevano.

 

Nadalje je IP presojal naslednje dokumente:

a) Rednik št.1:

- tehnološki elaborat-dobava in montaža varnostnih ograj/Signalinea d.o.o.: Izjava SAFEROAD glede posameznih elementov varnostne ograje-original in prevod;

- delavniške risbe proizvoda z detajli in delavniški načrti prehodnih elementov med jekleno in betonsko varnostno ograjo in detajli posameznih delov teh prehodov;

- MegaRall SL (H1W4-zabita/SAFEROAD:delavniški načrt varnostne ograje in detajli njenih sestavnih delov;

- MegaRail BS (H1W2-sidrana/SAFEROAD: delavniški načrti varnostne ograje in detajli njenih sestavnih delov;

- MegaRail EC4.4. (H2W4-zabita/SAFEROAD: delavniški načrti varnostne ograje in detajli njenih sestavnih delov;

- SafeStar 241 (H2W4-zabita/SAFEROAD: delavniški načrti varnostne ograje in detajli njenih sestavnih delov;

- Megarail BW (H2W3-sidrana/SAFEROAD: delavniški načrti varnostne ograje in detajli njenih sestavnih delov;

- naletna zaključnica SafeEnd P4 in SafeEnd P2/SAFEROAD: delavniški načrti varnostne ograje in detajli njenih sestavnih delov;

- predvideni spoji novih ograj z obstoječimi JVO brez predhodnih elementov/SAFEROAD: delavniški načrti prehodnih elementov;

- predvideni spoji novih predlaganih ograj/SAFEROAD: delavniški načrt spoja dveh ograj;

- delavniški načrti posameznih delov varnostne ograje,

, delavniški načrti posameznih delov varnostne ograje,.

b) Rednik št. 2:

- delavniški načrti posameznih delov varnostne ograje;

- delavniški načrti posameznih delov varnostne ograje;

c) Rednik št. 3:

- delavniški načrt posameznih delov varnostne ograje;

- delavniški načrt;

- delavniški načrt zaključnice - prevod;

- delavniški načrt zaključnice;

- delavniški načrt zaključnice -prevod;

za katere je organ pojasnil, da vsebujejo podroben opis del, popis materialov, v njih so opisani tudi tehnološki postopki pri posameznih fazah dela, ki so tudi grafično predstavljeni, vključno z detajli, predvsem pri izvedbi zahtevnejših del. Slednje je z vpogledom v navedene dokumente ugotovil tudi IP, kar pomeni, da so izpolnjeni pogoji poslovne skrivnost v skladu s prvim odstavkom 2. čl. ZPosS (do česar se je IP opredelil že zgoraj). Postavlja pa se vprašanje, ali tovrstni dokumenti, s takšno vsebino, predstavljajo izkazovanje zahtevanih pogojev naročnika, zaradi česar bi morali biti javno dostopni? V razpisni dokumentaciji IP ni zasledil, da bi naročnik zahteval informacije, ki izhajajo iz zgoraj navedenih dokumentov oz. da bi naročnik postavil tako natančne zahteve, v smislu izvedbe dela, ki bi jih izbrani ponudnik dokazoval z navedenimi listinami. Tega pa v pritožbi ne zatrjuje niti prosilec, saj se zgolj na splošno sklicuje, da mu mora biti omogočeno preverjanje izpolnjevanja tehničnih zahtev, ne pove pa katerih in zakaj. Na kakšen način detajlno bo delo izvedeno, je bilo tako prepuščeno izvajalcu oz. izbranemu ponudniku, organ je namreč zahteval le, da mora Tehnološki elaborat vsebovati (med drugim) »splošen opis uporabljenih materialov in mehanizacije« (poglavje 4 razpisne dokumentacije), na kar pa zgoraj navedene delavniške načrte ni mogoče aplicirati, saj, glede na ugotovljeno, niso bili predpisani z razpisno dokumentacijo, temveč je bil v tem delu izvajalec prepuščen svojemu znanju in izkušnjam, kako bo delo izvedel, zato je IP zaključil, da je pritožba v tem delu neutemeljena. IP se sicer strinja s prosilcem, da izbrani ponudnik ne more pričakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti, in glede na odločitev organa, ki je omogočil delni dostop do Tehnološkega elaborata, temu tudi ni tako. Dejstvo pa je, da postopek po ZDIJZ ne more biti namenjen razkrivanju poslovnih skrivnosti na splošno, temveč morajo biti za to podani zakonski pogoji, za katere je IP ocenil, da v tem delu niso izpolnjeni.

 

IP je nadalje presojal dostop do poročil o preskusnih trkih (crash testi), in sicer:

a) Rednik št.1:

- MegaRail SL (H1W4-zabita/AISICO, SAFEROAD, TUV, IBDiM: poročilo o preskusu trka /crash testu) TB11, št. poročila X66.05.J06, poročilo o preskusu trka (crash testu) TB 42,št. poročila TO-2/7/09-1;

- MegaRail BS(H1W2-sidrana/TUV; SAFEROAD: poročilo o preskusu trka (crash testu) TB11 it. X38.02.L10_Rev01, poročilo o preskusu trka (crash testu) TB 42, št. X38.02.L10_Rev01.

b) Rednik št. 2:

- Poročilo o preskusu trka (crash testu) TB11, št. poročila TO-2/1/12-1;

- Poročilo o preskusu trka (crash testu) TB11, št. poročila TO-2/11/12-1;

- Poročilo o preskusu trka (crash testu) TB11 št. poročila 1070;

- Poročilo o preskusu trka (crash testu) TB 51, št. poročila 1069.

c) Rednik št. 3:

- Poročilo o preskusu trka (crash testu) TB11, it. poročila X85.02.H11;

- Poročilo o preskusu trka (crash testu) TB 51, št. poročila X85.03.H11;

- Poročilo o preskusu trka (crash testu) TT4.3.110, št. poročila 56892;

- Poročilo o preskusu trka (crash testu) TT3.3.110, št. poročila 56871;

- Poročilo o preskusu trka (crash testu) TT2.1.100, št. poročila 56886;

- Poročilo o preskusu trka (crash testu) TT5.1.100, št. poročila 56873;

- Poročilo o preskusu trka (crash testu) TT6.3.110, št. poročila 56874;

- Poročilo o preskusu trka (crash testu) TT1.3.110, št. poročila 56869.

Organ se je pri zavrnitvi dostopa skliceval na izjemo poslovne skrivnosti, s pojasnilom, da gre za natančen opis opreme in postopek testiranja ter obnašanja proizvodov v fazi testiranja in vpliv opreme na vozilo in voznika v fazi poskusnega trka, kar bi z razkritjem podjetju povzročilo izgubo konkurenčne prednosti in premoženjsko škodo. IP je že zgoraj pritrdil organu, da so izpolnjeni pogoji poslovne skrivnosti, postavlja pa se vprašanje, enako kor pri delavniških načrtih, ali gre za informacije, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev javnega naročila in bi kot take morale biti javne, v skladu s tretjim odstavkom 2. čl. ZPosS, v povezavi z drugim odstavkom 35. čl. ZJN-3 in prvo alinejo tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ.

 

V Poglavju 4 razpisne dokumentacije je določeno, da mora ponudnik Tehnološkemu elaboratu za varnostne ograje in naletne zaključne elemente priložiti (med drugim) poročila akreditiranih laboratorijev o preskusih v skladu s SIST EN 1317:

• dokumentacijo o uspešno opravljenem preskusu (crash testu) skladno s standardom za preskušanje SIST EN 1317-1,2 za jeklene varnostne ograje vključno z zaključnicami za zahtevane nivoje zadrževanja (H1, H2);

• dokumentacijo o uspešno opravljenem preskusu (crash testu) skladno s standardom za preskušanje SIST EN 1317-4 za naletne zaključne elemente.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji kot pogoj določil zgolj, da mora ponudnik predložiti zgoraj navedene crash teste skladno z določenimi standardi, kar je organ pravilno izkazal s prostim dostopom do prve strani vseh predloženih testov, kjer je naveden tudi standard, po katerem je bilo preskušanje opravljeno, kot zahteva razpisna dokumentacija, s čimer je zadoščeno pravici nadzora javnosti, nad izpolnjevanjem razpisnih pogojev. Naročnik v razpisni dokumentaciji namreč ni zahteval, da bi moral ponudnik s testom dokazati, da npr. jeklena ograja zadrži trk določene hitrosti ipd., s čimer bi takšen pogoj potencialno lahko posegel tudi v razkritje same vsebino testa ali njenega dela. Dokler pa je pogoj zgolj predložitev testov, niso podani pogoji, ki bi narekovali razkritje celotnega poročila. Dokazov, ki bi omogočali drugačen zaključek, prosilec ni navajal. V razpisni dokumentaciji je sicer za naletne zaključnice zahtevano, da:

• sodijo v razred P2 (80 km/h) oziroma P4 (110 km/h),

• so uvrščene v klaso A ali B za stopnjo intenzitete trka ASI,

• imajo certifikat in oznako CE,

• morajo zagotavljati funkcionalno priključevanje na obstoječo cestno opremo oziroma nevarno oviro,

vendar pa IP ni zasledil, da bi bilo kje navedeno, da se izpolnjevanje omenjenih zahtev dokazuje s »crash« testi, kar se razume, da je slednje prepuščeno ponudniku, zato IP nima pravne podlage za zaključek, da vsebina »crash« testov predstavlja izkazovanje zgoraj navedenih pogojev oz. zahtev.

 

Prav tako pravna podlaga za razkritje ne more biti splošna trditev prosilca v pritožbi, da bi morali biti crash testi prosto dostopni zaradi varnosti slehernega udeleženca, kar IP razume kot zatrjevanje javnega interesa, saj ni pojasnjeno, kako bi razkritje vsebine podrobne metodologije izvedbe samega crash testa omogočilo večjo varnost udeležencev v prometu, zaradi česar javni interes ni izkazan.

 

Glede na navedeno je IP odločil, da je bila v tem delu odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilca pa neutemeljena.

 

Nadalje je neutemeljen tudi očitek prosilca, da je organ napačno odločil, da bo dostop do dokumentov omogočil šele po pravnomočnosti. IP poudarja, da je treba v primerih, ko je v postopku z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja udeleženih več strank z nasprotujočimi se interesi, dejansko počakati z izvršitvijo odločbe do njene pravnomočnosti, v nasprotnem primeru se strankam odvzame pravica do učinkovitega pravnega sredstva, saj ko je enkrat informacija razkrita, tega ni mogoče več sanirati s pritožbo.

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil pravni predpis, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v prvi točki izreka v zavrnilnem delu delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe omogočiti dostop do dokumentov, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

 

V skladu s 113. členom ZUP krije stroške upravnega postopka tisti, na čigar zahtevo se je postopek začel. Navedeni člen določa, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Upoštevaje navedeno je prosilec dolžan sam kriti stroške postopka, zato se njegova zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot izhaja iz tretje točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

           

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 


[1] https://www.findinfo.si/download/razno/761d313c27b5103dc7b8.pdf

[2] Enako je zapisano v Direktivi 2016/943

[3] Upravno sodišče je v sodbi št. I U 1613/2009 z dne 28. 4. 2010 potrdilo odločitev IP, da so dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika (šlo je za referenčna potrdila), ki izkazujejo zahtevane pogoje javnega naročila, prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za porabo javnih sredstev.

[4] Slovar slovenskega knjižnega jezika

[5] Sodba Upravnega sodišča RS, op. št. IU 1647/2017-29 z dne 6. 3. 2019