Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 05.08.2020
Naslov: prosilec - Dars d.d.
Številka: 090-123/2020
Kategorija: Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do informacij javnega značaja.  V zvezi z delom zahteve je organ izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilca zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Del zahteve prosilca je organ odstopil na drug organ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ker organ ni preveril ali je zahtevo vložil prosilec, ki je lahko stranka upravnega postopka. Zaradi podane bistvene kršitve postopka, je IP izpodbijano odločbo, na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP, odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-123/2020/2

Datum:. 5. 8. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi , (v nadaljevanju prosilec), z dne 20. 6. 2020, zoper odločbo Družbe za avtoceste v Republiki Slovenije (DARS d.d.), Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), št. 0.5.5./2020/AMI-9 z dne 17. 6. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 20. 6. 2020 zoper odločbo Družbe za avtoceste v Republiki Slovenije (DARS d. d.), št. 0.5.5./2020/AMI-9 z dne 17. 6. 2020, se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilec je dne 30. 3. 2020 na Ministrstvo za infrastrukturo naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer:

  1. Elaborat "Prognoza posedkov terena in podatki meritev Premogovnika Velenje na območju načrtovane trase 3. razvojne osi", ki jo je Premogovnik Velenje dostavil MOP ali MI v letu 2019, ki ga mag. … navaja v svojem odgovoru z dne 27. 12. 2019 št.: 001-13/2018/267 poslancu …
  2. Vse dosedanje koncesijske pogodbe, s katerimi je bila Premogovniku Velenje podeljena koncesijska pogodba za pridobivanje lignita po Zakonu o rudarstvu.
  3. "Študijo izvedbe" po 14. členu Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16).

 

Navedeno zahtevo je prosilec naslovil tudi na Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za finance.

 

Ministrstvo za infrastrukturo je odločilo glede 2. točke zahteve prosilca in prosilcu posredovalo Koncesijsko pogodbo št. 354-14/73/01, zahtevo prosilca glede 1. in 3. točke, pa je z dopisom št. 092-2/2020/57 z dne 8. 6. 2020, odstopilo organu.

 

1. točko zahteve prosilca, je organ, z dopisom št. 0.5.5./2020-AMI-7 z dne 10. 6. 2020, odstopil v reševanje Premogovniku Velenje d.o.o.

 

Zahtevo prosilca glede 3. točke je organ zavrnil z odločbo št. 0.5.5./2020/AMI-9 z dne 17. 6. 2020. V obrazložitvi je organ povzel celotno zahtevo prosilca in pojasnil, da je odločal le o 3. točki zahteve. Ker zahtevana dokumentacija ne izpolnjuje pogoja materializirane oblike, je zahtevo prosilca zavrnil.

 

Dne 20. 6. 2020 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 0.5.5./2020/AMI-9 z dne 17. 6. 2020, v kateri je navedel, da je Ministrstvo za infrastrukturo odstopilo njegovo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, glede 1. točke zahteve, Družbi za avtoceste Republike Slovenije  d.d.. Ministrstvo za okolje in prostor o zahtevi molči, prav tako o zahtevi molči Ministrstvo za finance.  Prosilec je navedel, da ima Ministrstvo za infrastrukturo dokument v svoji lasti, kar navaja sama ministrica v svojem dopisu, zato se sprašuje, zakaj je Ministrstvo za infrastrukturo odstopilo zahtevo po ZDIJZ Družbi za avtoceste d.d., če ga ima v svoji lasti?

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 0.5.5./2020-AMI-16 z dne 10. 7. 2020 , odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Nadalje IP pojasnjuje, da mora organ v skladu z 49. členom ZUP med postopkom, ves čas, po uradni dolžnosti paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku, in ali zastopa procesno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. Posledično je v primeru, če v upravnem postopku nastopa nekdo, ki ne more biti stranka, v skladu z 2. točko 2. odstavka 237. člena ZUP, podana bistvena kršitev pravil postopka.

 

Namen ZDIJZ je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo  informacijo javnega značaja (prvi odstavek 2. člena ZDIJZ). V skladu s 1. odstavkom 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam. Na podlagi navedenega je lahko prosilec po ZDIJZ vsaka fizična in pravna oseba, ne pa tudi civilna iniciativa, ki je povsem neformalno združenje oz. oblika sodelovanja oseb, ki nima pravne osebnosti. Tako je tudi v 1. odstavku 17. člena ZDIJZ določeno, da mora zahteva (če ne gre za fizično osebo, ki mora navesti osebno ime) vsebovati firmo ali ime pravne osebe ter navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu, kar pa iz zahteve z dne 30. 3. 2020 in druge spisovne dokumentacije ne izhaja. Navedeno pomeni, da v obravnavani zadevi prosilec, na zahtevo katerega se je začel ta postopek, ne more biti stranka. Da subjekt, ki ni fizična oseba in nima statusa pravne osebe, ne more biti stranka postopka, je odločilo tudi Upravno sodišče RS v sodbi pod opr. št. I U 399/2015-13 z dne 17.4.2015[1]. Ker organ ni preveril, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vodenje upravnega postopka v skladu z ZDIJZ, je zagrešil bistveno kršitev pravil postopka, kar je rezultiralo v nepravilni in nezakoniti odločitvi.

 

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, zato je, na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

 

V skladu s 3. odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek. Organ mora v ponovljenem postopku najprej ugotoviti, ali so podane procesne predpostavke za vodenje postopka oz. ali je zahtevo vložil prosilec, ki je lahko stranka upravnega postopka. Navedeno pomeni, da mora organ v ponovljenem postopku preveriti, ali je zahtevo vložila civilna iniciativa organizirana kot društvo (torej pravna oseba) oz. ali je bila zahteva vložena v imenu fizičnih oseb, ki sestavljajo ...

 

Če bo organ ugotovil, da prosilec v postopku po ZDIJZ ne more biti stranka tega postopka, torej, da prosilec nima pravne subjektivitete, bo moral prosilčevo zahtevo zavreči. Navedeno izhaja iz 2. točke 129. člena ZUP, ki pravi, da organ zahtevo s sklepom zavrže, če vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oz., če po tem zakonu ne more biti stranka.

 

Na koncu IP še pojasnjuje, da se ni spustil v presojo vsebine zahtevanih informacij, saj je prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev pravil postopka, zato je potrebno najprej rešiti vprašanje, ali je … lahko stranka upravnega postopka, torej ali ima pravno sposobnost ter kdo jo v konkretnem postopku zastopa. 

 

Glede na navedeno je IP zaključil, da je pritožba utemeljena, ker je podana bistvena kršitev postopka, zato je IP izpodbijano odločbo, na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ mora o zadevi odločiti nemudoma, najpozneje pa v roku tridesetih (30) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

 


[1] Sodba je dostopna na spletni strani IP:

www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/sodbe_UPRS/I_U_399-2015-13__090-257-2014-18_.pdf