Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 04.06.2020
Naslov: prosilec - DARS d.d.
Številka: 090-72/2020
Kategorija: Dokument v izdelavi, Okoljski podatki
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje Študije prometa na odseku priključka Novo mesto v času gradnje 3. razvojne osi. Organ je zahtevo zavrnil, pri čemer se je skliceval na izjemo dokumenta v nastajanju. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da gre za dokument, ki ga je za organ pripravilo zunanje podjetje, da je dokument zaključen in poslan organu in zunanjim deležnikom ter da ni izpolnjen noben od zakonskih pogojev, ki utemeljuje obstoj izjeme dokumenta v nastajanju. Prav tako je IP ugotovil, da zahtevani dokument predstavlja okoljski podatek, ki je absolutno javen.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-72/2020/4
Datum: 4. 6. 2020

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega in drugega odstavka 251. člena in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 23. 4. 2020, zoper odločbo DARS d. d. , Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), št. 0.5.5./2020/mkk-22 z dne 3. 4. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo


O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca z dne 23. 4. 2020 zoper odločbo DARS d.d. št. 0.5.5./2020/mkk-22 z dne 3. 4. 2020 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: »Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati elektronsko obliko dokumenta »Študija prometa v času gradnje 3. razvojne osi jug na odseku od AC A2 Ljubljana – Obrežje priključek Novo mesto vzhod do priključka Osredek«, v katerem je dolžan prekriti ime in priimek ter elektronski naslov pripravljavca dokumenta (na prvi in zadnji strani).

2.    V delu, v katerem je organ v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe na posredovanem dokumentu dolžan prekriti varovane osebe podatke, se pritožba prosilca zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 9. 3. 2020 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, in sicer za posredovanje Študije prometa v času gradnje 3. razvojne osi jug na odseku od AC A2 Ljubljana – Obrežje priključek Novo mesto vzhod do priključka Osredek, ki jo je po naročilu organa izdelalo podjetje PNZ iz Ljubljane, v elektronski obliki.

Organ je z odločbo št. 0.5.5./2020/mkk-22 z dne 3. 4. 2020 zahtevo prosilca v celoti zavrnil s sklicevanjem na izjemo določeno v 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj naj bi šlo za dokument, ki je še predmet posvetovanja v organu. Organ je navedel, da dokumenti še niso dokončni, so v postopku izdelave ter predmet posvetovanja pri organu. Če bi jih organ razkril, bi lahko prišlo do napačnega razumevanja vsebine dokumenta in s tem povzročitve škode organu. Na podlagi vmesnih rezultatov študije je bilo treba pridobiti podatke o možnih ukrepih na ravnih glavnih generatorjev prometa in podatke o načrtovanih ukrepih na obstoječem lokalnem in državnem cestnem omrežju. Organ je zato zaprosil Gospodarsko zbornico za Dolenjsko in Belo krajino, Mestno občino Novo mesto in Direkcijo RS za infrastrukturo za sestanek, na katerem so predstaviti ugotovitve izdelovalca študije in v največji možni meri pridobili podatke o možnih prilagoditvah večjih generatorjev prometa. Na podlagi prejetih vhodnih podatkov je izdelovalec študije pristopil k dopolnitvi študije. V študiji so zato preučevani možni scenariji, ki sami po sebi še ne odgovarjajo na vprašanja glede zapor, ampak so zgolj strokovna podlaga za organizacijo prometa v času gradnje, ki jo bo podrobneje proučil in zasnoval izbrani izvajalec del.

Prosilec je zoper odločbo organa dne 23. 4. 2020 podal pritožbo. V pritožbi obširno pojasni, zakaj niso izpolnjeni kriteriji za obstoj izjeme dokumenta v izdelavi. Meni namreč, da je različica študije brez dvoma zaključena, saj jo je izdelal in izročil zunanji izvajalec in ni več predmet posvetovanja v organu, saj je bila tudi že posredovana izven organa. Organ tudi ni obrazložil, kako je prišel do ugotovitve, da bi posredovanje študije povzročilo napačno razumevanje njene vsebine. Prosilec je še izpostavil, da študija predstavlja okoljski podatek, ki je absolutno javen, izgradnja štiripasovne hitre ceste pa pomeni poseg v javnem interesu. Gre za pomemben projekt države, odgovori iz študije pa zadevajo vse Novomeščane in tudi širšo javnost.

Organ je z dopisom št. 0.5.5./20-mkk-25 z dne 4. 5. 2020, pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP. Na podlagi zaprosila IP št. 090-72/2020/2 z dne 6. 5. 2020 pa je organ po elektronski pošti dne 22. 5. 2020 poslal še študijo, ki jo bo potrebno dopolniti v skladu z zaključki Dodatka, dodatek študiji prometa, ki je v usklajevanju in poziv ARSO k posredovanju študije, ki jim je še niso posredovali, ker še ni zaključena. Organ je znova pojasnil, da študija še ni zaključena, saj jo je izdelovalec predal v recenzijski pregled, nato pa se je izkazalo, da jo bo treba dopolniti še s preveritvijo vpliva rekonstrukcije krožišča. Rezultati dodatne preveritve bodo vplivali na rezultate študije, ki bo dopolnjena. Da študija še ni zaključena, so priložili dopis ARSO iz katerega izhaja, da študije še niso posredovali.
 
Pritožba je delno utemeljena.

1.    Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da pritožnik izpodbija odločitev organa v celoti.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevani dokument sodi v delovno področje organa, prav tako ni sporno, da organ z njim razpolaga in da se nahaja v materializirani obliki, saj ga je organ posredoval IP v elektronski obliki.

Predmet zahteve prosilca je Študija prometa v času gradnje 3. razvojne osebi jug na odseku od AC A2 Ljubljana – Obrežje priključek Novo mesto vzhod do priključka Osredek, ki jo je po naročilu organa izdelalo podjetje PNZ iz Ljubljane (v nadaljevanju Študija prometa). Organ je IP posredoval še dodatek k študiji (maj 2020), vendar IP dodatka ni štel kot predmet zahteve prosilca, saj prosilec dokumenta ni zahteval, organ pa o njem ni odločal, saj gre za dokument, ki je nastal šele v mesecu maju 2020 (zahteva prosilca je bila vložena marca 2020). IP je zato dokument štel zgolj kot informacijo, s katero je organ poskušal podkrepiti svoje navedbe, da gre za dokument, ki je še v postopku izdelave.

Ob ugotovitvi, da organ s Študijo prometa razpolaga in da se ta nahajajo v materializirani obliki, se je IP v nadaljevanju spustil v obravnavanje vprašanja, ali zahtevani dokument predstavlja zatrjevano izjemo.

2.    Izjema po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Organ svojo odločitev v izpodbijani odločbi opira na izjemo po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se zahteva lahko zavrne, če se nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Zato se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevana informacija, do katere je organ prosilcu zavrnil dostop in je predmet presoje IP, predstavlja zatrjevano izjemo.

Opredelitev izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ima tri elemente, ki morajo biti podani kumulativno:
- dokument mora biti še v postopku izdelave,
- dokument mora biti še predmet posvetovanja,
- specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).

Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, vsebuje Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS št. 76/05, s spremembami in dopolnitvami,  nadaljevanju Uredba), ki v prvem odstavku 7. člena določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.

IP na tem mestu ugotavlja, da je Študija prometa zaokrožena celota, ki vsebuje 45 strani teksta in slikovnih oz. grafičnih prilog. Nikjer iz besedila ali grafik ne izhaja, da bi bil dokument še v postopku izdelave, vsi stavki so zaključeni, v tekstu ni opomb, oznak, besedilo tudi ni opredeljeno kot osnutek niti nima vodnega žiga, ki bi nakazoval, da gre za osnutek. IP prav tako ugotavlja, da dokumenta ni pripravljal organ sam, temveč ga je naročil pri zunanjem izvajalcu, ta pa mu je poslal zaključen dokument brez vsebinsko odprtih in nedokončanih delov.

IP posledično ugotavlja, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni zahtevani pogoji za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi razlogov, ki jih navaja v nadaljevanju.

Zahtevani dokument je nastal kot strokovna podlaga za urejanje prometa v času gradnje na predmetnem odcepu. Organ je študijo zaupal zunanjemu izvajalcu, ta jo je pripravil, zaključil in zaključeno verzijo študije posredoval organu. Ni mogoče slediti organu, da je dokument še predmet posvetovanja, zgolj zato, ker je organ na podlagi prejetega dokumenta naročil dodatna mnenja in študije in dodatke k obstoječemu dokumentu, ki bodo bolje ali drugače osvetlili določeno tematiko. Povsem običajno je, da v času priprave celostne rešitve nastane več rešitev, več študij in več variacij določene rešitve, vendar slednje ne utemeljuje obstoja izjeme dokumenta v nastajanju. Ta izjema namreč varuje miselni proces organa in pripravo konkretnega dokumenta in ne varuje sistemsko celotnega postopka priprave določene rešitve. Dejstvo, da je konkretni dokument že zaključen, dokazuje tudi posredovani dodatek k študiji, ki je pripravljen kot ločen dokument, kot samostojna zaokrožena celota, z novim datumom in drugačnim besedilom. Dodatek ni posegal v besedilo Prometne študije na način, da bi dopolnjeval njene nezaključene stavke, da bi organ izbral med označenimi tremi variantami napisanih odstavkov ipd.

Zahtevana študija prometa torej ni več dokument v nastajanju, kot tudi ni več predmet posvetovanja ali usklajevanja v organu, ne glede na to, da sam postopek sprejema optimalne rešitve prometne ureditve pred pričetkom gradnje še traja. Predmetna študija ja namreč pripravljena in zaključena, kot navaja sam organ, pa jo je tudi že posredoval številnim zunanjim deležnikom, da se do nje opredelijo.

Dejstvo, da določen dokument predstavlja zgolj verzijo končnega dokumenta, ne pomeni, da je ta konkretni dokument (določena verzija) še vedno v postopku izdelave in posvetovanja v organu. Dokumenti, ki so še v postopku izdelave v organu so dokumenti, ki jih organ šele pripravlja in oblikuje in ne verzije, ki so že pripravljene in oblikovane in posredovane v nadaljnje faze postopka izven organa. To dokazuje predvsem dejstvo, da študije ni pripravljal organ, temveč zunanji izvajalec, ter da je slednji svojo pripravljeno in zaključeno študijo (oziroma verzijo te študije, če se bo ta v nadaljevanju še dopolnjevala in spreminjala) poslal organu. Faza priprave študije pri zunanjem izvajalcu je bila s posredovanjem organu zaključena, posledično je tudi dokument kot tak treba šteti kot zaključen dokument, ki ni več v postopku izdelave ali posvetovanja.

Drži, da po prejetih mnenjih in pripombah drugih organov lahko nastanejo tudi nove in različne verzije določenega dokumenta. Vsaka različica zase predstavlja dokument, ki je, če z njim razpolaga zavezanec po ZDIJZ, informacija javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ, in sicer ne glede na to, da vsebina dokumenta morebiti ne bo sprejeta kot končno besedilo dokumenta. Vsaka takšna različica predloga dokumenta namreč predstavlja samostojno informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa in se nahaja v obliki dokumenta, ki jo je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

Tolmačenje izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ na način, kot je to v izpodbijani odločbi storil organ, bi v praksi pomenilo, da bi na podlagi te izjeme lahko javnosti omejili dostop do večine dokumentov, ki nastajajo med večfaznimi postopki, kar pa bi bilo povsem v nasprotju z zahtevo po javnosti teh postopkov. Ob analogni primerjavi z npr. zakonodajnim postopkom je mogoče ugotoviti, da informacijo javnega značaja ne predstavlja samo sprejet zakon, temveč tudi predlog zakona in vse kasnejše različice dokumenta in amandmaji, pri čemer je treba zagotoviti tudi sledljivost sprememb prvotnega dokumenta (7. odstavek 10. člena Uredbe). Iz navedenega, zlasti iz dikcije 10. člena Uredbe, je jasno razvidno, da informacija javnega značaja ni le končno besedilo predloga dokumenta, pač pa tudi že vse predhodne zaključene verzije dokumenta.

Obravnavan dokument brez dvoma predstavlja vsaj eno izmed zaključenih verzij dokumenta, ki ga v luči zgornjih navedb ni mogoče šteti med dokumente v postopku izdelave v smislu izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zahtevan dokument ni več v postopku izdelave, ampak je zaključen in je s strani zunanjega izdelovalca že bil posredovan organu, organ ga pa je tudi že posredoval številnim drugim subjektom v pregled in podajo pripomb.

Odločilno dejstvo v konkretnem primeru je, da zahtevan dokument ni več v fazi izdelave pri organu, saj za to ne izpolnjuje pogojev iz Uredbe, ki v prvem odstavku 7. člena določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje. Zahtevan dokument je zaključen, saj je bil s strani zunanje organizacije kot tak že posredovan organu. V konkretnem primeru tako nista izpolnjena prvi in drugi pogoj za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, to je, da mora biti dokument še v postopku izdelave pri organu in da mora biti pri organu še predmet posvetovanja. Zgolj dejstvo, da končna in celostna rešitev ureditve prometa še ni sprejeta, pa ni relevantno pri presoji, ali je konkretna študija prometa (tudi če v nadaljevanju ne bo (v celoti) upoštevana) zaključen dokument ali ne.

Dokument tudi ne prestane škodnega testa (tretjega pogoja) iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj razkritje takšnega dokumenta ne more povzročiti napačnega razumevanja njegove vsebine. Iz pojasnil organa je namreč povsem jasno, da gre za študijo, ki jo bodo v nadaljevanju pregledali tudi drugi deležniki in da končna rešitev morda ne bo enaka navedeni. Že samo to pojasnilo, ki ga je organ prosilcu podal v izpodbijani odločbi, izničuje možnost nastanka napačnega razumevanja vsebine. Prosilec je bil namreč z odločbo seznanjen, kako naj si navedeno študijo razlaga in da je končna rešitev celostne problematike še vsebinsko odprta. Zato takšen dokument zagotovo ne more povzročiti napačnega razumevanja njegove vsebine. Predlagana možnost ureditve prometa ob gradnji štiripasovnice pa tudi ne pomeni, da bo javnost, po tem, ko bo z dokumentom seznanjena, vozila narobe, če bo končna sprejeta rešitev ureditve prometa drugačna. Vsak voznik je namreč dolžan spoštovati prometno signalizacijo na cesti in ne rešitve, ki jih je kot model ureditve prometa oblikovala posamezna študija.

IP zaključuje, da v konkretnem primeru ni podan noben izmed treh elementov, ki so pogoj za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj dokument, ki ga zahteva prosilec, ni več v postopku izdelave in ni več predmet posvetovanja, poleg tega pa njegovo razkritje tudi ne bi moglo povzročiti napačnega razumevanja vsebine v smislu, kot to določa 9. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

3.    Okoljski podatki

Presojo obstoja izjeme dokumenta v izdelavi je IP opravil tudi upoštevajoč presojo, ali gre za podatke, ki so po zakonu javni (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ) in torej ne morejo veljati za dokument v izdelavi. Izjeme po ZDIJZ namreč niso zavarovane absolutno (drugi in tretji odstavek 6. člena ZDIJZ). Izhajajoč iz tega je IP v nadaljevanju presojal, ali gre v zvezi z zahtevanim dokumentom tudi za okoljski podatek, ki je absolutno javen na podlagi 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka, ki določa zakonske izjeme, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.

Načelo javnosti okoljskih podatkov izhaja tudi iz 13. člena ZVO-1, ki določa, da so okoljski podatki javni (prvi odstavek 13. člena ZVO-1). Vsakdo ima pravico dostopa do okoljskih podatkov skladno z zakonom (drugi odstavek 13. člena ZVO-1). Dostop do okoljskih podatkov ZVO-1 ureja v določbah 110. člena, v katerih opredeljuje med drugim tudi, kateri podatki se štejejo za okoljske podatke (drugi odstavek 110. člena ZVO-1). V prvem odstavku določa, da morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določa ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. V tem delu ZVO-1 torej jasno napotuje na ZDIJZ in Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju: Aarhuška konvencija). Tretji odstavek 110. člena ZVO-1, določa, da so, ne glede na določbe predpisov iz prvega odstavka tega člena o izjemah glede dostopa do informacij javnega značaja, okoljski podatki, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona, javni. Tretji odstavek 110. člena ZVO-1 in 2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej postavljata enako pravilo, in sicer da mora organ, ne glede na morebitne izjeme po ZDIJZ, prosilcu omogočiti odstop do zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 18. člena ZVO-1. Glede drugih okoljskih podatkov pa je treba v skladu s predmetno določbo ZDIJZ upoštevati določbe ZVO-1 o opredelitvi okoljskih podatkov.

Glede ena navedeno je IP v nadaljevanju presojal, ali zahtevani dokument predstavlja okoljski podatek po ZVO-1. Organ v izpodbijani odločbi zahtevanega dokumenta ni presojal z vidika okoljskega podatka, je pa slednje zatrjeval prosilec v pritožbi in navajal, da gre pri izgradnji štiripasovne ceste za poseg z vplivi na okolje in da pred ARSO poteka tudi postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja. Zaradi priključka, ki naj bi bil zaprt 4 leta, je pričakovati povečanje prometa na preostalih priključkih in na lokalnih cestah. To bo vplivalo na okolje (emisije, hrup), kot tudi na lokalno prebivalstvo.

ZVO-1 zelo široko opredeli, kaj je okoljski podatek. v 13. točki 3. člena okoljski podatek definira kot katero koli informacijo v pisni, vizualni, zvočni, elektronski ali drugi materialni obliki, ki se nanaša na okolje. V drugem odstavku 110. člena primeroma našteva, kaj se zlasti šteje za okoljski podatek, in pri tem med drugim določa, da je okoljski podatek zlasti podatek o (med drugim):emisijah, odpadkih in nevarnih snoveh, vključno z informacijami o obremenjevanju okolja, ki ga povzročajo, in okoljskih nesrečah (tč. 4), dejavnostih, vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc, vključno s temi akti, registri in evidencami (tč. 5).

Aarhuška konvencija v 2. členu, v točki 3, okoljske informacije definira precej širše, kot le podatke o emisijah v okolje in odpadkih. Med drugim kot okoljske informacije določa tudi informacije »o dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup in sevanje, ter o dejavnostih ali ukrepih skupaj z upravnimi ukrepi, okoljskimi sporazumi, politikami, zakonodajo, načrti in programi, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na elemente okolja iz pododstavka a), o analizah stroškov in koristi ter o drugih ekonomskih analizah in predpostavkah, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju«.

Navedene določbe ZVO-1 sledijo določilom Aarhuške konvencije, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2004. V skladu z 2. členom konvencije pomenijo "okoljske informacije" vse pisne, vizualne, zvočne in elektronske informacije ali informacije, v kakšni koli drugi materialni obliki:

a) o stanju elementov okolja, kot so zrak in ozračje, voda, prst, zemljišča, krajina in naravna območja, biološka raznovrstnost in njene sestavine, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, in o medsebojnem vplivu teh elementov;

b) o dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup in sevanje, ter o dejavnostih ali ukrepih skupaj z upravnimi ukrepi, okoljskimi sporazumi, politikami, zakonodajo, načrti in programi, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na elemente okolja iz pododstavka a), o analizah stroškov in koristi ter o drugih ekonomskih analizah in predpostavkah, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju;

c) o zdravstvenem stanju in varnosti ljudi, življenjskih razmerah ljudi, stanju kulturnih znamenitosti in objektov, če nanje vpliva ali bi lahko vplivalo stanje elementov okolja ali s temi elementi povezani dejavniki, dejavnosti ali ukrepi iz pododstavka b)«.

IP ugotavlja, da zahtevani dokument predstavlja grafične prikaze študije prometa vezane na izgradnjo štiripasovne hitre ceste, povečanje prometa na posameznih odsekih, zlasti morebitno povečanje tovornega prometa, pa vpliva na okolje z vidika povečanja emisij na določenih lokacijah, kot tudi z vidika povečanja samega hrupa. Dokument torej predstavlja okoljske informacije. Že sama gradnja kot takšna (z njo pa tudi vsi dokumenti, ki so vezani na gradnjo) predstavlja poseg v okolje, poseg v okolje pa ob upoštevanju 2. tč. 3. člena ZVO-1 predstavlja okoljski podatek.

Upoštevaje zgoraj pojasnjene predpise, ki urejajo to področje, IP ugotavlja, da zahtevani dokument vsebuje podatke, ki jih je treba opredeliti kot okoljske podatke. Predmetni dokument je namreč nastal v povezavi s postopkom izgradnje štiripasovne hitre ceste, ki predstavlja poseg v okolje, zato skladno z določbo 5. točke drugega odstavka 110. člena ZVO-1 in drugih zgoraj navedenih določb tega zakona predstavlja okoljski podatek. Kot tak pomeni po ZDIJZ absolutno javno dostopen podatek, glede katerega ne velja nobena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja. ZDIJZ je namreč z določbo 2. alineje tretjega odstavka 6. člena postavil zakonsko predpostavko, da je prevladujoč interes javnosti za razkritje okoljskih podatkov podan vselej, ko gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Na ta način je zakonodajalec razširil pravice, ki jih zagotavlja drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, saj izkazovanje in dokazovanje prevladujočega interesa javnosti v takšnih primerih ni potrebno. IP se zato tudi ni podrobneje opredeljeval do navedb prosilca, da gre za informacije, ki so v javnem interesu. Glede na navedeno IP ugotavlja, da glede zahtevani dokument predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja.

4.    Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da dokument vsebuje tudi ime in priimek ter elektronski naslov pripravljavca Študije prometa.

V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

IP je ugotovil, da za osebne podatke zaposlenih v zasebnih družbah (razen za zakonite zastopnike teh družb) ne obstaja zakonska podlaga, ki bi dopuščala njihovo razkritje, zaradi česar jih je treba, pred posredovanjem prosilcu, ustrezno anonimizirati. IP na tem mestu ugotavlja, da izdelovalec dokumenta ni bil hkrati tudi zakoniti zastopnik družbe, prav tako pa iz dokumenta ne izhaja nobena druga okoliščina, ki bi kazala na obstoj pravne podlage, ki bi dopuščala razkritje posameznika. Posledično IP ni našel podlage, iz katere bi izhajalo, da je ime in priimek, pa tudi elektronski naslov, dopustno razkriti.

ZDIJZ v 7. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (delni dostop). Organ mora podatke izbrisati na način iz 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05 in 119/07), ki določa, da se v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. čl. ZDIJZ, šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče med drugim fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki. Skladno z navedenim je IP organu naložil izvedbo delnega dostopa do zahtevanih dokumentov.

5.    Sklepno

Glede na vse navedeno IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena. Kot izhaja iz prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP organ druge stopnje v primeru, če ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti. Če organ druge stopnje spozna, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje in s svojo odločbo sam reši zadevo. Zato je v konkretnem primeru IP delno odpravil odločbo organa in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe. V delu (glede varovanih osebnih podatkov, ki jih mora organ na posredovanih dokumentih prekriti) je IP pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke