Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 21.04.2016
Naslov: Prosilec - Center za socialno delo Škofja Loka
Številka: 090-73/2016
Kategorija: Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Prosilka je na organ naslovila zahtevo za posredovanje fotokopij vseh odločb Centra za socialno delo Škofja Loka, s katerimi je organ po uradni dolžnosti razveljavil predhodno izdano odločbo organa, in sicer v obdobju 1. 1. 2012 do 10. 2. 2016. Organ je v zadevi izdal zavrnilno odločbo zaradi varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker zahtevani dokumenti vsebujejo občutljive osebne podatke. Prosilka je v pritožbi navedla, da bi organ lahko popolnoma enostavno prekril oz. počrnil vse osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po ZDIJZ. IP je ob preizkusu odločbe ugotovil, da je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. IP je ugotovil, da je organ odločil, da se zahteva nanaša samo na odločbe, ki so bile izdane na področju Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, kar pa ne drži, saj se je IP s pregledom delovnega področja organa prepričal, da je socialno varstvenih storitev in javnih pooblastil v vsakdanjem delu organa mnogo več kot zgolj na področju pravic iz javnih sredstev. Ker je IP ugotovil, da je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, je na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-73/2016/2
Datum: 21. 4. 2016

 

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi …. (v nadaljnjem besedilu prosilka) z dne 21. 3. 2016 zoper odločbo Centra za socialno delo Škofja Loka, Partizanska cesta 1d, 4220 Škofja Loka (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-1/2016 z dne 7. 3. 2016, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

ODLOČBO:

 

1.     Pritožbi prosilke z dne 21. 3. 2016 se ugodi. Odločba Centra za socialno delo Škofja Loka, št. 090-1/2016 z dne 7. 3. 2016, se odpravi in se vrne zadeva organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

 

2.     Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilka je 15. 2. 2016 po elektronski pošti na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V zahtevi je zaprosila za posredovanje (v elektronski obliki) fotokopij vseh odločb Centra za socialno delo Škofja Loka, s katerimi je organ po uradni dolžnosti razveljavil predhodno izdano odločbo organa, in sicer v obdobju 1. 1. 2012 do 10. 2. 2016.

 

Organ je zahtevo prosilke z odločbo, št. 090-1/2016 z dne 7. 3. 2016, zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker zahtevani dokumenti vsebujejo občutljive osebne podatke, predvsem o socialnem položaju in druge življenjske okoliščine vlagatelja in njegovih družinskih članov. Organ je presodil, da delni dostop, opredeljen v 7. členu ZDIJZ, zaradi velike vsebnosti in koncentracije varovanih osebnih podatkov ni bil mogoč. Organ se je pri zavrnitvi zahteve skliceval tudi na četrto točko 5. člena ZDIJZ, ki določa, da mora organ v čim večji meri zagotavljati informacije javnega značaja v elektronski obliki, vendar ni dolžan za potrebe ponovne uporabe informacij javnega značaja zagotavljati pretvorbe iz ene oblike v drugo ali zagotoviti izvlečkov iz dokumentov, kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka ter tudi ne nadaljevati z ustvarjanjem določenih informacij samo zaradi ponovne uporabe s strani drugih organov ali drugih oseb. Organ namreč vsako leto prejme nad 12.000 vlog, ob tem pa ne vodi elektronske evidence izdanih odločb, kot jih zahteva prosilka, zato bi moral ročno pregledati vse zbirke dokumentarnega gradiva. S tem bi bilo onemogočeno nemoteno opravljanje dela in potek drugih postopkov. Iz navedenih razlogov je organ prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil.

 

Organ je 22. 03. 2016 prejel pritožbo zoper odločbo, št. 090-1/2016 z dne 7. 3. 2016. Prosilka je v pritožbi navedla, da bi organ lahko popolnoma enostavno prekril oz. počrnil vse osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po ZDIJZ. Prosilka je menila, da razlog za zavrnitev ne more biti preveč dela zavezanca, saj ima možnost podaljšati rok za odločitev. V nadaljevanju je prosilka izrazila dvom, da je zahteva tako obsežna kot je navedel organ, saj gre pri njeni zahtevi za odločbe, s katerimi je organ po uradni dolžnosti razveljavil predhodno izdano odločbo. Zatrdila je še, da je splošno znano dejstvo, da je velika večina odločb izdanih na predlog strank, torej ne po uradni dolžnosti. Prav tako ne more biti prav veliko odločb, s katerimi je organ po uradni dolžnosti razveljavil svojo prejšnjo odločbo.

 

Organ je z dopisom, št. 090-1/2016 z dne 6. 4. 2016, pritožbo prosilke s prilogami kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe na podlagi tretjega odstavka 27. člena ZDIJZ poslal v odločanje IP.

 

Pritožba je utemeljena.

 

1.     Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

 

IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi prevzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilka izpodbija, in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Predmet tega pritožbenega postopka je presoja, ali zahtevani dokumenti, odločbe organa, s katerimi je organ po uradni dolžnosti razveljavil predhodno izdano odločbo v obdobju 1. 1. 2012 do 10. 2. 2016, predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

 

2.     Odločitev IP in razlogi za vrnitev zadeve v ponovno odločanje

 

IP je ob obravnavi pritožbe ugotovil, da je organ zahtevo prosilke za dostop do »fotokopij vseh odločb Centra za socialno delo Škofja Loka, s katerimi je organ po uradni dolžnosti z odločbo razveljavil predhodno izdano odločbo organa, in sicer v obdobju 1. 1. 2012 do 10. 2. 2016« zavrnil, ker gre za informacije, ki zaradi uživanja varstva osebnih podatkov, kljub tretjemu odstavku 6. člena ZDIJZ, niso prosto dostopne, saj prosilka ni zahtevala podatkov o višini prejemkov, temveč fotokopije vseh izdanih odločb v obdobju od 1. 1. 2012 do 10. 2. 2016, s katerimi je organ po uradni dolžnosti razveljavil predhodno izdano odločbo.

 

IP je ob preizkusu odločbe ugotovil, da je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Po preučitvi vsebine izpodbijane odločbe je IP namreč ugotovil, da je organ v izreku zavrnil dostop do vseh zahtevanih dokumentov, v obrazložitvi pa se ni opredelil do vseh zahtevanih informacij javnega značaja oz. je odločil, da se zahteva nanaša samo na odločbe, ki so bile izdane na področju Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15 in 90/15, v nadaljnjem besedilu ZUPJS). Temeljni zakon, ki ureja pravice s področja socialnega varstva, je Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS in 57/12), posamezni postopki pa se vodijo po področni zakonodaji. IP se je s pregledom delovnega področja organa prepričal, da je socialno varstvenih storitev in javnih pooblastil v vsakdanjem delu organa mnogo več kot zgolj na področju pravic iz javnih sredstev (npr. starševsko varstvo in družinski prejemki). Zato je IP sklenil, da je navedba organa v obrazložitvi, na katera področja se nanašajo zahtevani dokumenti, pomanjkljiva, kar pomeni, da je izrek v nasprotju z obrazložitvijo in se zatorej odločbe ne da preizkusiti. V prvem odstavku obrazložitve izpodbijane odločbe je organ jasno opredelil vsebino zahteve z navedbo, da prosilka zaproša »za fotokopije vseh odločb Centra za socialno delo Škofja Loka, s katerimi je razveljavil predhodno izdano odločbo za obdobje od 1. 1. 2012 do 10. 2. 2016«. Vendar je v nadaljevanju obrazložitve organ sklenil, da je »po področjih dela, ki jih je za potrebe te odločitve CSD pregledal, razvidno, da gre za odločbe, ki so bile izdane samo na področju Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev«. Zaradi navedenih citatov se je v pritožbenem postopku pojavil dvom v jasnost obrazložitve in možnost preizkusa odločbe kot take. Organ ni pojasnil, zakaj se je pri svoji odločitvi uprl zgolj na presojo odločb, izdanih na podlagi ZUPJS, in zakaj pri svoji odločitvi ni upošteval vseh odločb, ki jih je organ izdal, saj vsi dokumenti izhajajo iz delovnega področja organa, tako iz zahteve kot pritožbe prosilke pa jasno izhaja, da želi dostop do vseh odločb, s katerimi je organ razveljavil predhodno izdano odločbo. Organ ne sme samovoljno omejiti zahteve prosilke, ker sem mu zdi, da je zahteva preobsežna, ampak lahko na podlagi 133. in 134. člena ZUP s svojim zahtevkom razpolaga zgolj stranka.

 

Na tem mestu IP še dodaja, da (pre)obsežnost dokumentacije ali iskanje zahtevanih odločb ni pravni argument, ki bi ga IP v okviru določb ZDIJZ lahko upošteval pri presoji v pritožbenem postopku. Takšen razlog v ZDIJZ ni predviden kot dopusten razlog za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja, saj bi to pomenilo, da bi vsak organ lahko po prosti presoji določil, da mu določena aktivnost v zvezi z omogočanjem dostopa do informacij javnega značaja povzroča nesorazmeren napor, kar bi bilo v pritožbenem postopku tudi nemogoče preverjati. Stališče IP, da ZDIJZ med razlogi, zaradi katerih lahko organ zavrne dostop do zahtevane informacije, ne navaja izjeme »veliko dela«, je potrdilo tudi Upravno sodišče[1]. IP opozarja, da je posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih javnopravnih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki bi takšne zahteve reševal. V primeru, če organ potrebuje več časa za posredovanje zahtevane informacije zaradi obsežnosti zahtevane dokumentacije, je v 24. členu ZDIJZ predvidena možnost, da organ podaljša rok za odločitev o zahtevi za največ 30 delovnih dni, ne pa tudi možnost, da organ zahtevo prosilca zavrne. Četrti odstavek 5. člena ZDIJZ sicer določa, da organ ni dolžan zagotavljati pretvorbe iz ene oblike v drugo ali zagotoviti izvlečkov iz dokumentov, kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka, vendar ta določba velja zgolj v primerih ponovne uporabe, kar je od samega dostopa do informacij javnega značaja ločen institut.

 

3.     Napotki organu prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek

 

Ker je IP ugotovil, da je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, je na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so del dokumentacije organa, s katero organ razpolaga in je povezana z zahtevanimi dokumenti.

 

Skladno s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek.

 

V obravnavani zadevi je sporen obseg zahtevanih dokumentov, saj je organ v obrazložitvi odločbe navedel, da vsako leto prejme nad 12.000 vlog, čemur pa je prosilka v pritožbi nasprotovala z obrazložitvijo, da zahteva, ki je povsem jasna, absolutno ni tako obsežna, saj se nanaša zgolj na odločitve v obliki razveljavljenih odločb, ki so narejene brez zahteve stranke in teh ne more biti prav veliko. Zato mora organa v obravnavani zadevi najprej razjasniti vprašanje, kdaj organ po uradni dolžnosti razveljavi predhodno izdano odločbo (npr. sprememba zakonodaje (glej 222. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ, Uradni list RS, št. 40/12, s spremembami in dopolnitvami), spremenjene okoliščine (glej 42.a člen ZUPJS), ipd.), koliko je teh odločb, nato pa še, ali so te informacije prosto dostopne. Ob presoji tega vprašanja se mora organ zavedati, da so vse izdane odločbe informacije javnega značaja.

 

Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, ki pomenijo katero od izjem od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ, mora nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ in prosilki, če je to mogoče, omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Organ mora biti pri presoji delnega dostopa pozoren, da okoliščina, da se osebni podatki prepletajo skozi dokumente, še ne pomeni, da delni dostop ni mogoč[2]. Glede na definicijo, kdaj je posameznik določljiv[3], in postavljeno zahtevo, ko se prosilka želi seznaniti z dokumenti, ki jih je opredelila po točno določenem kriteriju, ki se ne nanaša na določenega posameznika, mora organ v ponovljenem postopku presoditi, ali je mogoče pri zahtevanih dokumentih izločiti tiste osebne in druge podatke, ki bi omogočili določljivost posameznika. Ob tem mora organ v ponovljenem postopku upoštevati prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka (torej ne glede na taksativno določene izjeme od prostega dostopa) dostop do informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Kar pomeni, da v takšnih primerih ime in priimek fizične osebe in višina prejemka ni varovan osebni podatek, ker obstaja neposredna pravna podlaga za njihovo posredovanje, tj. prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.  Pri tem pa niso dostopni podatki, ki se nanašajo na posameznikovo najbolj zasebno sfero življenja[4].

 

V primeru izvedbe delnega dostopa mora organ tako v izreku kot tudi v obrazložitvi odločbe določno navesti, katero vrsto osebnih podatkov je prekril (npr. ime fizične osebe, EMŠO, naslov, ipd.), kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice, ipd.) in katero izjemo predstavljajo (npr. varstvo osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

 

Iz drugega odstavka 17. člena ZDIJZ izhaja, da ima prosilec pravico izbrati obliko, v kateri se želi seznaniti z zahtevano informacijo (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis), zato je organ v ponovljenem postopku dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevane dokumentacije v obliki, ki jo je ta navedel v zahtevi. Če prosilec ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval, ima skladno z drugim odstavkom 27. člena ZDIJZ pravico do pritožbe.

 

4.     Sklepno

 

Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je pritožba utemeljena, saj je organ na prvi stopnji bistveno kršil pravila postopka (7. točka. drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi prosilke ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v roku tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J) oproščena plačila upravne takse.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

Asistentka svetovalca pri IP

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka

 

 

 


[1] Sodba Upravnega sodišča, opr. št. U 92/2006-8 z dne 4. 10. 2007.

[2] Glej odločbo IP, št. 090-190/2015 z dne 30. 9. 2015.

[3] 2. točka 6. člena ZVOP-1.

[4] Glej odločbo IP, št. 090-34/2014/4 z dne 18. 3. 2014.