Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 01.10.2019
Naslov: prosilec - Center za socialno delo Posavje, Enota Krško
Številka: 090-201/2019
Kategorija: Osebni podatek
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je na podlagi ZDIJZ zahteval dostop do določene dokumentacije glede postopkov, v katerih organ kot zakoniti udeleženec in skrbnik za posebni primer nastopa v nepravdnih sodnih postopkih za odvzem poslovne sposobnosti prosilca. Organ je zahtevo prosilca zavrnil v celoti zaradi varstva osebnih podatkov. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da podatek o tem, da je bila določeni osebi omejena poslovna sposobnost in postavljen skrbnik za posebni primer ter s tem v zvezi povezana dokumentacija, nedvomno predstavlja osebni podatek. Ob tem je IP v konkretnem primeru ocenil, da je podatek, ali je bila posamezniku omejena oziroma odvzeta poslovna sposobnost posebej občutljiv podatek, za razkritje katerega ne obstaja pravna podlaga. Takšno stališče izhaja tudi iz dosedanje prakse IP.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-201/2019/3
Datum: 1. 10. 2019

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi ….(v nadaljevanju prosilec), z dne 26. 8. 2019, zoper odločbo Centra za socialno delo Posavje, enota Krško, Cesta krških žrtev 11, 8270 Krško, (v nadaljevanju organ), z dne 6. 8. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:


1.    Pritožba prosilca z dne 26. 8. 2019 zoper odločbo Centra za socialno delo Posavje, enote Krško št. 090-3/2018-KRSKO/2 z dne 6. 8. 2019 se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O B R A Z L O Ž I T E V:


Prosilec je dne 9. 3. 2018 po elektronski poti na organ naslovil vlogo, ki se nanaša na postopke, v katerih organ kot zakoniti udeleženec in skrbnik za posebni primer nastopa v nepravdnih sodnih postopkih za odvzem poslovne sposobnosti prosilca, opr. št. N ….. Okrajnega sodišča v Krškem, za obdobje 2010 do vključno 2018 leta. Prosilec zahteva naslednje listine: 1. Fotokopijo vseh listin v spisu, ki je naveden v 1. odstavku obrazložitve v odločbi št. … z dne 22. 12. 2017 z navedbo »Iz spisovne dokumentacije Centra, zadeve št. … je razvidno«, 2. Fotokopije vseh pooblastil skrbnika za posebni primer in pooblastil za zakonitega udeleženca, ki nastopajo v nepravdnem sodnem postopku, opr. št. N …. Okrajnega sodišča v Krškem, 3. Fotokopije vseh listin (odločbe), na katere se sklicuje skrbnik za posebni primer, ko na naroku z dne 23. 3. 2017, opr. št. N …., Okrajnega sodišča v Krškem, opravlja pravice in dolžnosti skrbnika za posebni primer. Pri čemer prosilec izrecno izpostavlja, da gre za zahtevo na podlagi dostopa do informacij javnega značaja. V primeru prekoračitve stroškov za brezplačno posredovanje, prosilec podaja predlog za oprostitev materialnih stroškov, saj navaja, da je socialno ogrožena oseba in pravosodni PES ali suženj št. 939675 na podlagi sklepa opr. št. …. Okrajnega sodišča v Krškem.

Organ je zahtevo prosilca obravnaval na podlagi določbe ZDIJZ in je dne 6. 8. 2019 izdal odločbo št. 090-3/2018-KRSKO/2 z dne 6. 8. 2019 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil. Iz obrazložitve organa izhaja, da je prosilec dne 18. 12. 2018 svojo zahtevo popravil na način, da je zahteval dostop v naslednjem vrstnem redu: vpogled pri organu, prepis pri organu, fotokopija ali izpis v formatu A4, elektronski zapis na zgoščenki ter drug e-zapis. Organ je ugotovil, da je prosilec zahteval osebne podatke, saj se dokumenti, ki jih prosilec zahteva, nanašajo na postavitev skrbnika za posebni primer oziroma odvzem poslovne sposobnosti. Dokumenti vsebujejo imena in priimke, rojstne podatke, izvedenska mnenja, ki se nanašajo na konkretno osebo. Z razkritjem teh podatkov, bi se lahko osebo neposredno identificiralo. Organ hkrati ugotavlja, da iz dokumentov osebnih podatkov ne bi bilo mogoče izločiti oziroma prekriti ne da bi bila ogrožena njihova zaupnost. Institut delnega dostopa na podlagi 7. člena določbe ZDIJZ v konkretnem primeru ni mogoč. Dejstvo namreč je, da je prosilec zahteval podatke o točno določeni osebi, zato se tudi s prekritjem osebnih podatkov ne bi moglo prekriti njegove prepoznavnosti, oziroma ne bi mogla zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Pri tem se organ sklicuje na sodno prakso Upravnega sodišča, iz katere izhaja, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke po imenu in priimku. Organ še ugotavlja, da podlage za razkritje ne predstavlja niti prva alineja tretjega odstavka niti drugi odstavek 6. člena ZDIJZ. Organ se v svoji odločitvi sklicuje še na pravilo univerzalnosti prosilca.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 26. 8. 2019 pri IP vložil pritožbo. Prosilec povzema kronološko potek postopka in navaja, da ima izkazan pravni interes, da pridobi vse dokumente zadeve, s katerimi organ razpolaga in pojasnjuje, katere listine sam prosilec že ima. Tekom postopka je organ prosilcu dne 27. 3. 2019 poslal dopis, v katerem ga je pozval, da natančneje določi katere listine zahteva. Prosilec meni, da je s tem organ kršil pravila postopka, saj bi ga moral na podlagi 67. člena ZUP pozvati v roku petih delovnih dni in ne kasneje. Ker tega ni storil, se šteje, da je bila vloga prosilca popolna in razumljiva. Nadalje navaja, da je bila na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Krškem prosilcu odvzeta poslovna sposobnost in da se mu je prepovedalo samostojno nastopanje v sodnih in upravnih postopkih v okviru pravosodnih organov Republike Slovenije, in sicer pred vsemi sodišči, tožilstvi in pravobranilstvi ter da se je organu naložilo, da prosilcu določi skrbnika. Zaposleni pri organu so prosilčevi skrbniki in zato organ ima zahtevano dokumentacijo s tem v zvezi. V pritožbi je prosilec ponovno poudaril, da od organa ne zahteva dokumentov na podlagi 82. člena ZUP ali Družinskega zakonika.

Po prejemu pritožbe s strani IP je organ ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba, ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-3/2018-KRSKO/6 z dne 2. 9. 2019, poslal IP.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Še preden se IP spusti v vsebinsko presojo konkretnega primera, želi na tem mestu najprej poudariti, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev, ipd. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

Najprej se IP opredeljuje do vprašanja procesne sposobnosti prosilca v tem postopku. Glede na navedbe prosilca izhaja, da mu je bila delno odvzeta poslovna sposobnost in da mu je bilo prepovedano samostojno nastopanje v sodnih in upravnih postopkih v okviru pravosodnih organov Republike Slovenije. Iz navedenega sicer izhaja, da je bila prosilcu sposobnost omejena za zastopanje pred pravosodnimi organi in ne tudi v upravnih postopkih pred upravnimi organi kamor sodi tudi IP. Kljub temu pa IP iz navedb prosilca in predloženih dokumentov ugotavlja, da je organ hkrati tudi prosilčev skrbnik za posebni primer. Ker organ kot skrbnik za posebni primer v izpodbijani odločbi ni izpostavljal vprašanj sposobnosti prosilca za vložitev zahteve, niti s tem v zvezi ni podal navedb ob odstopu pritožbe, nedvomno pa je bil z zahtevo in pritožbo seznanjen in jo je brez zadržkov odstopil v obravnavo IP, je zaključiti, da se je tudi če bi bila sposobnost prosilca omejena v upravnem postopku pred upravnimi organi, z vloženo pritožbo kot skrbnik strinjal in jo je odobril. Iz navedenih razlogov se IP ni posebej spuščal v preverjanje sposobnosti prosilca za vložitev pritožbe v tem postopku in jo je vsebinsko obravnaval.

V pritožbi prosilec navaja, da je organ kršil pravila postopka, ker ga je v nasprotju s 67. členom ZUP po poteku petih delovnih dni, z dopisom z dne 27. 3. 2018, pozval, da navede, katere dokumente konkretno je v svoji zahtevi zahteval. Iz določbe 67. člen ZUP izhaja, da če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči, ampak mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. V drugem odstavku istega člena je navedeno, da če stranka pomanjkljivosti v tem roku ne odpravi, organ s sklepom zavrže vlogo. IP ugotavlja, da dopis št. 1221-94/2017 z dne 27. 3. 2018 ni imel predvidene sankcije zavrženja zahteve prosilca in ta tudi ni bila zavržena, ampak zavrnjena. Ker je organ utemeljil svojo odločitev na drugih razlogih in ker naveden poziv z dne 27. 3. 2018 na pravilnost in zakonitost odločitve ni vplival, se IP do njega ni opredeljeval.

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Se je pa IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali informacija, glede katere je organ prosilcu zavrnil dostop, predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Organ je zahtevo prosilca namreč zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov. Navedel je, da prosilec ni upravičen do pridobitve listin, ki se nanašajo na postavitev skrbnika za posebni primer oziroma odvzem poslovne sposobnosti, med drugim izvedenska mnenja, ki se nanašajo na konkretno osebo, ki bi se jo dalo neposredno identificirati. Predmet pritožbene presoje je bilo torej vprašanje, ali je podatek o tem, da je bil določeni osebi postavljen skrbnik za posebni primer, osebni podatek in če enako velja za vsebino dokumentacije s tem v zvezi, ki je predmet zahteve.

Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP izvedel preizkus, ali zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme od prostega dostopa napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.

V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

Poleg Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov). Ker Splošna uredba o varstvu podatkov velja neposredno, na nacionalnem nivoju pa zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

Najprej IP ugotavlja, da je bila zahteva nedvomno postavljena za konkretno osebo, saj je prosilec v svoji zahtevi navedel, da se: »informacija nanaša na delo organa, ko ta kot zakoniti udeleženec in skrbnik za posebni primer nastopa v nepravdnih sodnih postopkih za odvzem moje poslovne sposobnosti…«. Na podlagi zgoraj navedenih pravnih podlag IP ugotavlja, da podatek o tem, da je bila določeni osebi omejena poslovna sposobnost in postavljen skrbnik za posebni primer ter s tem v zvezi povezana dokumentacija, nedvomno predstavlja osebni podatek. IP ob tem ni sledil pritožbenim navedbam prosilca, da ne gre za osebni podatek oziroma, da ne gre za varovani osebni podatek, zato ker zahtevani dokumenti zadevajo prosilca samega. IP poudarja, da je prosilec nedvomno podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ zase, torej za konkretnega posameznika. V skladu z ZDIJZ izdane odločbe učinkujejo erga omnes (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval in s kakšnim namenom. Pomembno je torej le dejstvo, da je prosilec podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v skladu z določili ZDIJZ, jo kot tako tudi vsebinsko opredelil in poimenoval ter zahteval dokumente v zvezi s postavitvijo skrbnika za poseben primer zase, torej za konkretnega posameznika. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je torej lahko odločitev samo univerzalna, zato se IP do osebnih okoliščin prosilca ni opredeljeval. IP je tako v nadaljevanju presojal, ali je pravilen zaključek organa v izpodbijani odločbi, da je podatek o tem, ali je bil posamezniku postavljen skrbnik za poseben primer in podatki iz tega postopka, varovan osebni podatek, glede katerega ni zakonske podlage za posredovanje javnosti.

Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Po mnenju IP nima vsak osebni podatek statusa varovanega osebnega podatka in drži, da je določene osebne podatke v dokumentih, ki sicer izpolnjujejo kriterije za informacijo javnega značaja, dovoljeno razkriti. Osebni podatek, ki ni varovan osebni podatek, namreč predstavlja informacijo javnega značaja. Določanje meje (ločnice) med varovanimi in nevarovanimi osebnimi podatki je v praksi pogosto zahtevno in terja upoštevanje vseh relevantnih okoliščin.

V konkretnem primeru IP ocenjuje, da je podatek, ali je bila posamezniku omejena oziroma odvzeta poslovna sposobnost posebej občutljiv podatek, za razkritje katerega ne obstaja pravna podlaga. Takšno stališče izhaja tudi iz dosedanje prakse IP (glej npr. odločbo št. 090-123/2013/5 z dne 2. 8. 2013, št. 090-96/2017/2 z dne 5. 5. 2017), in sicer da ZDIJZ v osnovi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, ki so jih v okviru svojih zakonitih pristojnosti zbrali na podlagi zakona. Glede na to, da je že sam podatek o tem, ali se v zvezi z določenim posameznikom vodi postopek za postavitev skrbnika, varovan osebni podatek, organ tega podatka ne sme posredovati prosilcu, razen če je podana izjema od izjeme od prostega dostopa. Kot izhaja iz določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij (ZZZDR) je namen skrbništva med drugim, da se zavarujejo premoženjske in druge pravice in koristi oseb, ki so pod skrbništvom in da država osebi, ki je potrebna družbenega varstva, zagotovi takšno varstvo. Pri odločanju o obliki varstva, ki naj se da varovancu, pa mora center za socialno delo upoštevati predvsem potrebe in koristi varovanca (218. člen ZZZDR). Zagotovo je v korist varovanca, da se zavarujejo njegovi osebni podatki, kar je organ z izpodbijano odločbo tudi zasledoval. Iz prakse IP pa tudi izhaja, da naloge, ki jih opravlja skrbnik, niso javnopravne naloge, ki bi bile povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato podlage za razkritje dokumentov v zvezi s postavitvijo skrbnika za poseben primer ni najti niti v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Temu stališču pa pritrjuje tudi upravno sodna praksa npr. sodba Upravnega sodišča RS št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, ki je obravnavanem primeru v bistvenem podoben. Iz navedene sodbe namreč izhaja, da je bil organ zavezanec prav tako center za socialno delo, zahtevani pa so bili smiselno isti dokumenti v zvezi s postavitvijo osebe pod skrbništvo. Iz navedene sodbe sodišča izhaja, da gre v primeru postavitve osebe pod skrbništvo za osebni podatek, za razkritje katerega ni najti pravne podlage. Sodišče je prav tako odločilo, da podlaga ne more biti drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, saj javni interes za razkritje podatkov ni močnejši od interesa posameznika, da se dostop do njegovih podatkov omeji.

IP tako zaključuje, da bi že z razkritjem podatka o tem, ali obstaja dokumentacija, ki se nanaša na določitev skrbnika prosilcu, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov, saj se podatek o obstoju skrbništva nanaša na določenega posameznika, zakonska podlaga za posredovanje tega osebnega podatka širši javnosti pa ne obstaja, hkrati pa tudi v primeru, če bi šlo za seznanitev s podatki, povezanimi z delom javnega uslužbenca ali opravljanjem javne funkcije, ta ne bi bila mogoča, ne da bi organ pri tem razkril še varovane osebne podatke posameznika (podatek o vodenju postopka postavitve skrbništva nad posameznikom) in s tem ogrozil njihovo zaupnost. Glede na navedeno je odločitev organa v izpodbijani odločbi pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena. Zato je IP pritožbo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
Manja Resman, univ. dipl. prav.
svetovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,
informacijska pooblaščenka