Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 24.06.2016
Naslov: Prosilec - Bios d.o.o.
Številka: 0902-6/2016
Kategorija: Ali je organ zavezanec?, Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Organ je zahtevo prosilke zavrnil z obrazložitvijo, da ni zavezanec po ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ izvajalec javne službe in kot tak zavezanec po ZDIJZ. Pritožbi prosilke je IP tako delno ugodil in organu naložil, da mora prosilki posredovati zahtevane konto kartice in tabelo dobaviteljev, v določenem delu je IP prosilko napotil na spletno stran, kjer so javno objavljeni zahtevani podatki. V preostalem delu je IP zahtevo prosilke zavrnil, ker zahtevani podatki ne predstavljajo informacije javnega značaja (podatki o prihodkih in odhodkih v delu tržne dejavnosti organa) oz. ker organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 0902-6/2016/4

Datum: 24. 6. 2016

 

 

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena, prvega odstavka 251. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilka) z dne 29. 3. 2016 zoper odločbo BIOS, d.o.o., Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič (v nadaljnjem besedilu organ), št. 007/001-2016 z dne 21. 3. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1.     Pritožbi prosilke z dne 29. 3. 2016 se delno ugodi in se odločbo BIOS, d.o.o., Tržič, št. 007/001-2016 z dne 21. 3. 2016, v 1., 2., 3. in 4. točki izreka odpravi ter se odloči: Organ mora prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:

-       kartico konta 76, obdobje: 1. 1. 2014 – 31. 12. 2014, SM: 000007 Oglaševanje,

-       kartico konta 76, obdobje: 1. 1. 2014 – 31. 12. 2014, SM: 000002 Dvorana tržiških olimpijcev,

-       kartico konta 4 – stroški, obdobje: 1. 1. 2014 – 31. 12. 2014, SM: 000007 Oglaševanje,

-       kartico konta 4 – stroški, obdobje: 1. 1. 2014 – 31. 12. 2014, SM: 000002 Dvorana tržiških olimpijcev,

-       tabelo dobaviteljev, na način, da bodo iz nje razvidne rubrike »št. dobavitelja«, »naziv podjetja«, »breme« in »dobro« za prvih deset dobaviteljev po znesku.

 

Prosilki se posreduje napotilo na spletno stran: https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=5806194000&id_prikaza=1&id=632184.

 

2.     V preostalih delih, ki se nanašajo na dostop do podatkov, ki ne predstavljajo informacije javnega značaja (podatki o prihodkih in odhodkih v delu tržne dejavnosti organa), in do podatkov, s katerimi organ ne razpolaga, se pritožbo prosilke zavrne.

 

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilka je 3. 2. 2016 na Občino Tržič po elektronski pošti naslovila zahtevo za posredovanje podatkov, za katere je menila, da so javni, ker so to informacije o poslovanju organa, ki je v stoodstotni lasti Občine Tržič. Občina Tržič je predmetno vlogo odstopila v reševanje organu kot pristojnemu zavezancu za posredovanje informacij javnega značaja. Prosilka je od organa želela pridobiti:

1.     podatke o prihodkih za leto 2014, višina in vrsta – po kontih,

2.     podatke o odhodkih za leto 2014 – po vrstah oz. kontih (konti na 4-ici),

3.     seznam prvih desetih dobaviteljev materiala oz. glavnih izvajalcev storitev za leto 2014 – po skupnih zneskih,

4.     bilanco stanja in uspeha za leto 2014,

5.     vsaj pet strank oz. referenc po zneskih,

6.     podatke o partnerjih, ki bodo sofinancirali prireditve in višina sredstev (iz proračuna, lastna sredstva, drugi viri),

7.     potrdila, da ima zavezanec v celoti izpolnjene zapadle pogodbene obveznosti,

8.     dokazilo o kadrovski sposobnosti oz. pogoji ter število zaposlenih in specifikacijo delovnih mest.

 

Organ je z odločbo, št. 007/001-2016 z dne 21. 3. 2016, zahtevo prosilke pod točkami 1 do vključno 7 zavrnil, ker podatki ne spadajo pod informacije javnega značaja. V odločbi je pojasnil, da je zavezanec za informacije javnega značaja tako na podlagi prvega odstavka 1.a člena ZDIJZ (kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava) kot na podlagi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ (kot izvajalec javne službe). Vendar je organ obrazložil, da ZDIJZ-C novim zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, tj. poslovnim subjektom pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, kamor sodi tudi organ, nalaga obveznost, da na zahtevo prosilca posreduje informacije javnega značaja, ki pa so opredeljene bistveno ožje kot pri organih, ki so bili zavezanci za dostop do informacij javnega značaja že pred uveljavitvijo ZDIJZ-C. Zato je menil, da so navedene okoliščine in ugotovitve zadosten razlog za delno zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja. Prosilki je posredoval fotokopije dokumentov iz 8. točke zahteve, tj. Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ter izpis delovnih mest s številom zaposlenih.

 

Prosilka je zoper odločbo organa, št. 007/001-2016 z dne 21. 3. 2016, pri IP vložila pritožbo (to je IP po povratnem odstopu prejel v reševanje 18. 4. 2016). V pritožbi je uvodoma pojasnila, da je občinska svetnica in zakaj potrebuje zahtevane podatke. Prosilka je menila, da je organ, ki je v lasti občine, zavezanec za podajanje informacij, da je organ zavrnil vseh osem zahtev in da bi moral dati vse zahtevane podatke, ne zgolj števila zaposlenih in pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Prosilka je zaključila, da je organ zavestno kršil ZDIJZ, kar predstavlja prekršek, in IP predlaga opravo inšpekcijskega pregleda ter uvedbo postopka o prekršku. Prosilka je v pritožbi zapisala, da bi organ moral, glede na to da je edini lastnik Občina Tržič, javno objavljati poslovne partnerje.

 

Organ po prejemu pritožbe prosilke izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 007/001-2016 z dne 15. 4. 2016, skupaj s prilogami kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe odstopil v reševanje IP.

 

IP je zaradi razjasnitve dejanskega stanja 18. 5. 2016 pri organu opravil ogled brez prisotnosti strank, v pravni teoriji poznanega kot ogled in camera, in o tem sestavil zapisnik o ogledu in camera, št. 0902-6/2016/3 z dne 18. 5. 2016. IP je organu pojasnil namen ogleda in camera ter v zvezi z zahtevo od organa pridobil naslednje informacije:

-       organ izvaja javno službo na področju dejavnosti oglaševanja, upravljanja z dvorano tržiških olimpijcev in s 1. 1. 2016 na področju upravljanja s turistično kulturnim centrom Gorenjska plaža,

-       tržni del dejavnosti podjetja predstavljajo čiščenje objektov, vzdrževanje zelenih javnih površin, ipd,

-       organ vodi računovodstvo ločeno po stroškovnih mestih za izvajanje javne službe in ločeno po stroškovnih mestih za tržno dejavnost.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

1.     Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

 

IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilka izpodbija, in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Predmet tega pritožbenega postopka je presoja, katere informacije, ki jih je zahtevala prosilka, so informacije javnega značaja. Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, ali je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja le na podlagi prvega odstavka 1.a člena ZDIJZ (kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava) ali je zavezan tudi na podlagi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ (kot izvajalec javne službe).

 

2.     Ali je podjetje dolžno postopati po ZDIJZ?

 

Iz Registra zavezancev za informacije javnega značaja (https://www.ajpes.si/RZIJZ/; v nadaljnjem besedilu RZIJZ) je razvidno, da je podjetje BIOS, d.o.o., Tržič, vpisano med zavezance za informacije javnega značaja na podlagi druge alineje prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava (konkretno Občine Tržič) oz. prve alineje prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ kot izvajalec javne službe, ki ni javno podjetje ali oseba javnega prava, na podlagi splošnega akta (konkretno Odloka o oglaševanju na območju Občine Tržič (Uradni list RS, št. 43/08) in Odloka o poimenovanju ter načinu upravljanja in oddajanja v uporabo večnamenske dvorane v Tržiču (Uradni list RS, št. 69/02)). Organ je torej, kot izhaja iz RZIJZ, nosilec dveh javnih služb, to sta oglaševanje ter upravljanje z Dvorano tržiških olimpijcev ter hkrati tudi poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

 

ZDIJZ v osmem odstavku 1.a člena določa, da če je nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe zavezan tako po 1. členu tega zakona, kot tudi po drugem odstavku tega člena (tj. zavezani poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, op. IP), se v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil ali javne službe, uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo dostop do informacij za organe, sicer pa določbe, ki urejajo dostop do informacij za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

 

3.     Splošno o informacijah javnega značaja

 

Pojem informacije javnega značaja za zavezance iz 1. člena tega zakona, torej tudi za izvajalce javnih služb, ureja prvi odstavek 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1.   informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2.   organ mora z njo razpolagati in

3.   nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Medtem ko pojem informacije javnega značaja za zavezance iz 1.a člena ureja 4.a člen ZDIJZ, ki določa, da je v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacija javnega značaja:

-       informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

-       informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

 

Informacije javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava so opredeljene bistveno ožje kot informacije pri organih. Zato je IP skladno z definicijo informacije javnega značaja v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in podano zahtevo nesporno ugotovil, da je organ prosilki dolžan posredovati zahtevane informacije zgolj za tisti del svoje dejavnosti, ki se nanaša na izvajanje javne službe, saj pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zahtevani podatki ne predstavljajo informacij javnega značaja. Izvajanje javne službe, kot že predhodno ugotovljeno, predstavljata dve dejavnosti organa, in sicer oglaševanje in upravljanje z Dvorano tržiških olimpijcev. Ker je IP ugotovil da se del informacij, ki jih je zahtevala prosilka, ne nanašajo na izvajanje javne službe organa, je zaključil, da del zahtevanih informacij nima narave informacij javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilke v tem delu na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrniti. 

 

4.     Obstoj zahtevanih informacij v konkretnem primeru

 

Glede na pritožbene navedbe prosilke, da bi ji organ moral dati vse zahtevane dokumente, in ugotovitev, da zahtevani podatki predstavljajo informacijo javnega značaja zgolj za tisti del dejavnosti, ki se nanaša na izvajanje javne službe, je IP v nadaljevanju presojal, ali dokumenti, ki izvirajo iz delovnega področja organa, pri organu tudi obstajajo.

 

4.1  Podatki o prihodkih za leto 2014, višina in vrsta – po kontih

 

Na ogledu in camera je organ pojasnil, da vodi računovodstvo ločeno po stroškovnih mestih za izvajanje javne službe in ločeno po stroškovnih mestih za tržno dejavnost. Organ razpolaga z dokumenti, ki so prosto dostopna informacija javnega značaja, saj se nanašajo izključno na dejavnosti izvajanja javne službe, to so: Kartica konta 76, obdobje: 1. 1. 2014 – 31. 12. 2014, za stroškovno mesto 000007 Oglaševanje ter Kartica konta 76, obdobje: 1. 1. 2014 – 31. 12. 2014, za stroškovno mesto 000002 Dvorana tržiških olimpijcev. 

 

Izhajajoč iz navedenega je IP pritožbi prosilke v tem delu ugodil in izpodbijano odločbo v 1. točki izreka na podlagi prvega odstavka 251. člena in prvega odstavka 252. člena ZUP odpravil ter v tem delu odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

4.2  Podatki o prihodkih in odhodkih za leto 2014 - višina in vrsta (konti na 4-ici)

 

Organ prav tako razpolaga z dokumenti, ki so prosto dostopna informacija javnega značaja, saj se nanašajo izključno na dejavnosti izvajanja javne službe, in predstavljajo podrobno razčlenjene odhodke (oz. konte na 4 -ici) to so: Kartica konta 4 – stroški, obdobje: 1. 1. 2014 – 31. 12. 2014, za stroškovno mesto 000007 Oglaševanje ter Kartica konta 4 – stroški, obdobje: 1. 1. 2014 – 31. 12. 2014, za stroškovno mesto 000002 Dvorana tržiških olimpijcev.

 

Izhajajoč iz navedenega je IP pritožbi prosilke v tem delu ugodil in izpodbijano odločbo v 2. točki izreka na podlagi prvega odstavka 251. člena in prvega odstavka 252. člena ZUP odpravil ter v tem delu odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

4.3  Seznam prvih desetih dobaviteljev materiala oz. glavnih izvajalcev storitev za leto 2014 – po skupnih zneskih

 

Organ je pojasnil, da seznama dobaviteljev, kot ga zahteva prosilka, ne vodi, vendar z njim razpolaga, ker ga je pripravil posebej za prosilko, ko je prišla na vpogled. Organ je pojasnil, da ji je ta vpogled omogočil zaradi njenega statusa kot občinske svetnice, torej ni šlo za pridobivanje informacij javnega značaja. Tabela vsebuje rubrike: številko dobavitelja, naziv podjetja, breme, dobro. Na vprašanje, kako je ta seznam povezan z izvajanjem javne službe, je organ pojasnil, da ti dobavitelji z organom poslujejo na področju njegove tržne dejavnosti kot pri izvajanju javne službe, zato ta znesek predstavlja vsoto poslovanja na obeh dejavnosti. Ker organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi prikazoval vsoto poslovanja ločeno po dejavnosti, seznam (tabela) predstavlja informacijo javnega značaja skladno s 1. členom ZDIJZ v povezavi s 4. členom ZDIJZ. IP je odločil, da mora organ prosilki posredovati navedeno tabelo na način, da bo iz nje razviden le seznam prvih desetih dobaviteljev po znesku. Preostali del dokumenta mora organ prekriti, ker ti podatki niso predmet zahtevka prosilke in s tem ne predmet presoje v tem pritožbenem postopku.

 

Izhajajoč iz navedenega je IP pritožbi prosilke v tem delu ugodil in izpodbijano odločbo v 3. točki izreka na podlagi prvega odstavka 251. člena in prvega odstavka 252. člena ZUP odpravil ter v tem delu odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

4.4  Bilanca stanja in uspeha za leto 2014

 

IP je ugotovil, da je organ skladno z 58. členom Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13 in 55/15) dolžan Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) predložiti izkaze poslovnega izida in bilanco stanja. AJPES letna poročila, ki so sestavljena vsaj iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida, objavi na svoji spletni strani, ki je vsakomur prosto dostopna na podlagi brezplačne prijave oziroma registracije. V tem delu IP dodaja, da iz petega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna, in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Vendar pa organ v konkretnem primeru ni postopal skladno s to določbo in prosilke ni napotil na javno dostopen vir. Ker je zahtevani dokument prosto postopen na spletnih straneh AJPES, je IP pri zahtevanem dokumentu upošteval določbo petega odstavka 6. člena ZDIJZ, in prosilko napotil na spletno stran https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=5806194000&id_prikaza=1&id=632184, kjer se prosilka lahko prijavi kot registriran uporabnik (v kolikor že razpolaga z geslom) ali pa se brezplačno registrira in tako dostopa v prosto dostopne javne evidence in informacije, ki jih želi pridobiti (konkretno bilanco stanja in uspeha za leto 2014 za podjetje BIOS, d.o.o., Tržič).

 

Glede na navedeno je IP pritožbi prosilke v tem delu ugodil, izpodbijano odločbo v 4. točki izreka na podlagi prvega odstavka 251. člena in prvega odstavka 252. člena ZUP odpravil ter v tem delu odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

4.5  Vsaj pet strank oz. referenc po zneskih, podatke o partnerjih, ki bodo sofinancirali prireditve in višina sredstev ter potrdilo, da ima zavezanec v celoti izpolnjene zapadle pogodbene obveznosti

 

 

Organ je pojasnil, da je zahtevek iz 5. točke zahteve (vsaj pet strank oz. referenc po zneskih) nelogičen in ga ne razume in da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, ob tem pa ocenil, da je ta del zahteve vezan na pridobitev koncesije za opravljanje z Gorenjsko plažo. IP ni videl utemeljenih razlogov, da organu ne bi verjel, ob tem ko je organ pojasnil, da mu v postopku pridobivanja koncesije za upravljanje z Gorenjsko plažo ni bilo potrebno izkazovati posebnih pogojev oz. referenc in je v tem postopku občini priložil zgolj finančno poročilo, posebnih referenc pa ni bil dolžan izkazovati.

 

Glede zahtevanega dokumenta iz 6. točke zahteve (podatki o partnerjih, ki bodo sofinancirali prireditve in višina sredstev) je organ pojasnil, da z dokumentom ne razpolaga, ker nima posebnih partnerjev za sofinanciranje prireditev. Organ je še navedel, da je podeljena koncesija za upravljanje z Gorenjsko plažo zastavljena na drug način, kot je bilo mišljeno pred samo podelitvijo koncesije, zato IP ni videl utemeljenih razlogov, da organu ne bi verjel, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga.

 

Organ prav tako ne razpolaga z dokumentom iz 7. točke zahteve (potrdila, da ima zavezanec v celoti izpolnjene zapadle pogodbene obveznosti), ker organ tega potrdila v letu 2014 ni potreboval, zato ga ni dal izdelati.

 

Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Iz navedenega izhaja, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek po ZDIJZ pa ni namenjen temu, da bi organ prisilil k posebni izdelavi takšnih informacij oziroma dokumentov, četudi bi obstajala podlaga za njihov obstoj oziroma četudi bi jih bil organ dolžan imeti. Glede na navedeno je odločitev organa v tem delu pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi, pritožba prosilke pa neutemeljena, zato jo je IP na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.

 

4.6  Dokazilo o kadrovski sposobnosti oz. pogoji ter število zaposlenih in specifikacijo delovnih mest.

 

V sklopu 8. točke zahteve je organ prosilki ugodil in ji posredoval Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ter izpis delovnih mest s številom zaposlenih. Prosilka se je na to odločitev pritožila in navedla, da bi ji organ moral posredovati vse zahtevane podatke.

 

IP je ugotovil, da je skladno z drugo alinejo prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ informacija javnega značaja tudi informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem zastopnika poslovnega subjekta (konkretno direktorja organa), iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev, vendar pa razpisnih pogojev, niti razpisnega postopka za direktorja ne izvaja organ, ampak občina kot lastnica podjetja. Iz navedenih razlogov organ z zahtevanimi podatki ne razpolaga, IP pa ni videl utemeljenega razloga, zakaj bi lahko bilo drugače. Ker organ s podatki za direktorja o izpolnjevanju pogojev in meril za zaposlitev ne razpolaga, je IP odločil, da je pritožba prosilke v tem delu neutemeljena, zato jo je na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.

 

Za preostale zaposlene pri organu je IP ugotovil, da gre za varovane osebne podatke skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1). V 10. členu ZVOP-1 je namreč določeno, da se osebni podatki v zasebnem sektorju (kamor sodi podjetje BIOS, d.o.o.) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Skladno s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ so informacija javnega značaja osebni podatki, povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, vendar pa glede na 1. člen Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF, v nadaljnjem besedilu ZJU) pri zaposlenih v podjetju BIOS d.o.o., Tržič, ne gre za javne uslužbence. V prvem odstavku 1. člena ZJU je namreč določeno, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, pa niso del javnega sektorja po tem zakonu (tretji odstavek 1. člena ZJU). Ker ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je odločitev organa v tem delu pravilna, pritožba prosilke pa v tem delu neutemeljena, zato jo je IP na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.

 

5.     Sklepno

 

Na podlagi prvega odstavka 251. člena in prvega odstavka 252. člena ZUP je IP delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo tako, da je prosilko napotil na spletne strani AJPES (glede 4. točke zahteve) oziroma organu naložil, naj prosilki posreduje fotokopije dokumentov (glede 1., 2., 3. in 8. točke zahteve), kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. Ugotovljeno je namreč bilo, da je organ nepopolno oz. zmotno ugotovil dejansko stanje ter napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je odločil o zadevi. V preostalem delu je IP, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo zavrnil, v svoji odločbi pa navedel pravilne razloge za zavrnitev.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

asistentka svetovalca pri IP

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka