Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 02.01.2018
Naslov: prosilec - AKOS
Številka: 090-300/2017
Kategorija: Kršitev materialnega prava
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

 

Prosilec je od organa zahteval fotokopijo celotnega gradiva 10. točke 3. redne seje, ki je bilo poslano članom Sveta za radiofuzijo. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da ni zavezanec za posredovanje informacij, ki jih poseduje Svet za radiofuzijo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da Svet za radiofuzijo ni samostojni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, saj gre za neodvisno telo brez pravne subjektivitete, organ pa je tisti ki zagotavlja administrativno, tehnično, finančno in strokovno podporo Svetu. IP je zato odločil, da je v konkretnem primeru zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja Sveta za radiofuzijo organ. Ker je organ napačno uporabil materialno pravo, je IP odločbo organa odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.
 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-300/2017/2
Datum: 3. 1. 2018

 

Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Dejana Steinbucha, urednika www.portalplus.si, Neodvisni spletni medij d. o. o., ki ga zastopa Odvetniška družba Pirc Musar & partnerji, Likozarjeva 14, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 24. 11. 2017, zoper odločbo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, Stegne 7, p. p. 418, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-50/2017/6 z dne 9. 11. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 


O D L O Č B O:

 


1.    Pritožbi prosilca z dne 24. 11. 2017 se ugodi. Odločba organa št. 090-50/2017/6 z dne 9. 11. 2017 se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 dneh od prejema te odločbe.

 

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 


O b r a z l o ž i t e v:

 


Prosilec je dne 1. 9. 2017 na organ podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval fotokopijo celotnega gradiva 10. točke (Javni razpis za podelitev frekvenc za analogno zvokovno radiofuzijo-obravnava), ki je bilo za 3. redno sejo, sklicano za dne 27. 7. 2017 ob 16. uri, poslano članom Sveta za radiofuzijo (v nadaljevanju SRDF).

 

Organ je s sklepom št. 090-50/2017/2 z dne 15. 9. 2017 podaljšal rok za odločanje o zahtevi prosilca za dodatnih 30 delovnih dni, dne 9. 11. 2017 pa je izdal odločbo št. 090-50/2017/6, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da je prosilec zahteval dostop do dokumentacije, ki sodi v delokrog drugega organa, to je SRDF. Na podlagi 100. člena Zakona o Medijih (ZMed) je SRDF neodvisno telo, ki ga imenuje Državni zbor. Organ SRDF nudi tehnično, strokovno, finančno in administrativno podporo, v okviru te podpore pa ne more sprejemati odločitev, ki so v izključni pristojnosti SRDF. Odločitev o zahtevi prosilca je zato po stališču organa v izključni pristojnosti SRDF in ne njegovi. Organ je v zvezi s predmetno zadevo sicer komuniciral z imetnikom dokumentov, vendar ni dobil jasne odločitve glede posredovanja zahtevanih dokumentov, niti, ali bo SRDF o zahtevi odločili sam. Organ je tako odločil, da bo zahtevo zavrnil, ker dokumentov ne poseduje, saj mu  jih zakoniti imetnik ni posredoval, brez izrecnega soglasja SRDF pa jih ne sme pridobiti, saj bi to pomenilo poseg v samostojnost neodvisnega telesa.

 

Organ je v odločbi še navedel, da je prejel dve mnenji Ministrstva za javno upravo (MJU), ki obravnavata vprašanje, ali je organ zavezanec za posredovanje dokumentov, s katerimi razpolaga SRDF. MJU je v prvem mnenju št. 090-1/2016/2 z dne 21. 1. 2016 navedel, da SRDF obvešča javnost preko prisotnih predstavnikov zainteresirane javnosti na svojih sejah, z objavami na svoji spletni strani, na novinarskih konferencah, s sporočili medijem, z objavami poročil in predlogov v medijih ter s posebnimi publikacijami. Na podlagi navedenega mnenje zaključi, da je SRDF zavezanec za informacije javnega značaja, saj gre za samostojen, strokovni in neodvisni organ in o dostopu do informacij javnega značaja s področja dela SRDF ne more odločati organ, ki SRDF nudi zgolj administrativno pomoč. MJU je kasneje, izdal novo mnenje št. 090-68/2016/2 (206-12) z dne 29. 7. 2016 in ugotovil, da je zavezanec za dostop do informacij, s katerimi razpolaga SRDF, organ in sicer ker se je v vmesnem obdobju po pripravi prvotnega stališča ministrstva, izkazalo, da je samostojnih oziroma neodvisnih organov brez pravne subjektivitete v državi precej, da so ustanovljeni praviloma na podlagi zakona, nekaterih imajo tudi širše javnopravne funkcije (tudi vodenje upravnih postopkov in izdajanje odločb), in da v skladu z različnimi pristojnostmi in pooblastili, vseh ni mogoče obravnavati enako, kot je sprva kazalo. Ministrstvo je torej mnenja, da v praksi tudi za druge podobne neodvisne organe velja, da je zavezanec za dostop do informacij, s katerimi razpolaga SRDF, organ (AKOS). Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da je zadnje mnenje zanj sporno, saj ga ni mogoče preizkusiti. V primeru, da bi organ odločal o dokumentih SRDF, bi s tem posegel v samostojnost organa, ki je neodvisen. Po mnenju organa bi moral o dostopu do zahtevanega dokumenta odločiti SRDF ali njegov ustanovitelj, tj. Državni zbor.

 

Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 24. 11. 2017 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je prepričan, da je zavezanec za dostop zahtevanih dokumentov organ. SRDF ni samostojna pravna oseba, ni samostojen organ v smislu ZDIJZ, temveč je neodvisno strokovno telo organa. Organ za SRDF izvaja tehnično, strokovno, finančno in administrativno podporo. Dejstvo, kdo je ustanovitelj SRDF, v konkretnem primeru ni odločilno, nenazadnje je ustanovitelj IP tudi Državni zbor (DZ), pa to ne pomeni, da o zahtevah za dostop do informacij javnega značaja odloča DZ namesto IP.

 

Po prejemu pritožbe, je prvostopenjski organ to kot pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, na podlagi 245. člena, odstopil v reševanje IP. Organ je hkrati znova obširno pojasnil, da je SRDF neodvisno strokovno telo, za katero organ izvaja tehnično, strokovno, finančno in administrativno podporo. Organ je navedel tudi druge številne razloge, ki naj bi po njegovo utemeljevali, da sam ni zavezanec.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ odločitev oprl izključno na ugotovitev, da ni zavezanec za dostop do informacij, s katerimi razpolaga SRDF, zato je IP izpodbijano odločbo najprej preizkusil v navedenem delu.

 

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (organ) je neodvisni regulativni organ, ustanovljen s Sklepom o ustanovitvi Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 41/13), pristojen za regulacijo in nadzor delovanja na področju elektronskih komunikacij, pošte, železniškega prometa, avdiovizualnih medijskih storitev ter za opravljanje določenih nalog na področju radijskih in televizijskih programov. Skladno s 5. členom Statuta je organ pravna oseba javnega prava. Skladno z 8. členom Statuta sta organa agencije Svet agencije in direktor agencije. 

 

Svet za radiofuzijo (SRDF) je v skladu s 100. členom Zakona o medijih (Ur. l. TS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZMed) neodvisno strokovno telo, ki ima številne naloge in pristojnosti, opredeljene v prvem odstavku 100. člena ZMed. Skladno s 103. členom ZMed zagotovi sredstva za delo SRDF organ, prav tako organ upravlja s temi sredstvi po nalogu SRDF. Organ zagotovi in izvaja tudi vso tehnično, strokovno, finančno in administrativno podporo za delovanje SRDF.

 

ZDIJZ v 1. členu določa, da so zavezanci za dostop do informacij javnega značaja državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljnjem besedilu: organi). Organ, kot pravna oseba javnega prava, torej izpolnjuje vse pogoje za zavezanca, medtem ko Svet za radiofuzijo nima lastne pravne subjektivitete, ni vpisan v register zavezancev za dostop do informacij javnega značaja pri AJPES in ga ni mogoče uvrstiti v nobeno od skupin zavezancev, ki so opredeljene v 1. členu ZDIJZ. Posledično Sveta za radiofuzijo ni mogoče šteti za samostojnega zavezanca za dostop do informacij javnega značaja.

 

Temu stališču je v sodbi opr. št. I U 399/2015-13 z dne 17. 4. 2015  sledilo tudi Upravno sodišče. V navedenem upravnem sporu je sodišče med drugim presojalo tudi vprašanje, ali ima Svet za elektronske komunikacije Republike Slovenije sposobnost biti stranka postopka. Svet za elektronske komunikacije RS ima pri organu smiselno enak položaj kot Svet za radiofuzijo.  Sodišče je v navedeni zadevi odločilo, da Svet ni pravna oseba in da ne izpolnjuje pogojev, da bi se mu priznala sposobnost biti stranka. Ne da bi lahko Svetu priznali sposobnost biti pravna oseba v pravnem prometu, mu tudi ni mogoče naložiti vloge zavezanca za dostop do informacij javnega značaja. Svet za radiofuzijo zato v konkretnem primeru ne more biti zavezanec, kot to zmotno zatrjuje organ.

 

Skladno s 103. členom organ SRDF ne zagotavlja in izvaja zgolj administrativne podpore, kot to zatrjuje organ, temveč tudi tehnično, finančno in strokovno podporo. ZMed-1 v nobenem členu ne določa, da bi podporo delovanju Sveta nudil tudi Državni zbor, kot je to med svojimi navedbami predlagal organ. Glede na to, da je sedež SRDF pri organu, da se celotna dokumentacija SRDF nahaja na strežnikih organa, ter da je organ dolžan zagotavljati in izvajati tehnično, strokovno, finančno in administrativno podporo delovanju SRDF je očitno, da SRDF deluje v okviru organa in je s tem tudi del organa. Kot tak je organ tisti, ki je v konkretni zadevi zavezanec za dostop do tistih informacij, s katerimi razpolaga SRDF. Temu stališču IP je pritrdilo tudi Ministrstvo za javno upravo v mnenju št. 090-68/2016/2 (206-12) z dne 29. 7. 2016.

 

Dejstvo, da je delovanje SRDF neodvisno, v ničemer ne vpliva na odločitev o tem, kdo je zavezanec za dostop do informacij, s katerimi razpolaga SRDF. Z odločanjem o dostopu do informacij namreč organ v ničemer ne poseže v zakonite pristojnosti in neodvisne naloge SRDF, ki so določene v prvem odstavku 100. člena ZMed, saj ena od zakonitih pristojnosti in nalog SRDF ni odločanje o dostopu do informacij javnega značaja, v postopku po ZDIJZ pa se vsebinsko ne odloča o nalogah iz 100. člena ZMed.

 

Številni organi imajo v praksi posvetovalna telesa, ki imajo različne naloge in pristojnosti, pa o dostopu do informacij javnega značaja vseeno odloča organ in ne njegovo posvetovalno telo. Zgolj za primerjavo – v javnih šolah oz. v javnih vrtcih se skladno s 66. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilom, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZOFVI) oblikuje svet staršev, kateremu tehnično in finančno podporo zagotavlja vrtec in šola. Skladno z dosedanjo prakso IP v primerih, ko prosilec zahteva dokumentacijo, ki jo je na svojih sejah obravnaval Svet staršev, o tem odloči zavod sam, torej vrtec oz. šola, in ne Svet staršev. 

 

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je sodelovanje med organom in SRDF nepopolno in oteženo, vendar slednje ne more predstavljati razloga, zaradi česar bi bilo treba v konkretnem primeru odločiti drugače, saj IP ne more kar samoiniciativno za zavezanca za dostop do informacij javnega značaja določiti drugega organa, sploh pa ne telesa, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev iz 1. člena ZDIJZ. Ne glede na to pa IP opozarja na določbo 9. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko vsak organ določi eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja. Navedena določba daje organu možnost, da za uradno osebo za dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolaga SRDF, določi osebo, ki deluje v okviru SRDF. Uradne osebe za posredovanje informacij javnega značaja vodijo in odločajo o dostopu do dokumentov samostojno, torej bi se z določitvijo še ene osebe za dostop do informacij javnega značaja, organ lahko enostavno izognil vsem pomislekom in nestrinjanjem, ki jih je izrazil v svoji odločbi.


 
Glede na navedeno IP zaključuje, da je organ napačno ugotovil, da ni zavezanec za dostop do informacij javnega značaja v konkretnem primeru, zaradi česar je prišlo do napačne uporabe materialnega prava. Organ se posledično ni spuščal v vprašanje, ali razpolaga z zahtevanimi informacijami, niti ni presojal, ali so zahtevane informacije javnega značaja prosto dostopne ali je podana katera od izjem, določenih v 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi česar je organ  zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje.

 

Navedena napačna uporaba materialnega predpisa in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje sta privedla do nepravilne in nezakonite odločitve organa, zato je IP izpodbijano odločbo odpravil. Ker pa je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, saj se dokumentacija nahaja pri organu, organ pa ima do nje dostop, saj je tudi sam navedel, da se dokumentacija nahaja na njegovih strežnikih. IP je zato mnenja, da bo organ z vpogledom v dokumentacijo hitreje popolno ugotovil dejansko stanje. IP je zato zadevo vrnil organu v ponovno reševanje.

 

V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek. Organ bo v ponovljenem postopku moral najprej ugotoviti, s katerimi dokumenti iz zahteve prosilca razpolaga in nato natančno ugotoviti in konkretno obrazložiti, ali dokumenti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja in v katerem delu zahtevane informacije predstavljajo morebitno izjemo od prostega dostopa in iz česa to izhaja. V primeru, da dokumenti vsebujejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa, mora organ presoditi tudi, ali je v konkretni zadevi mogoče uporabiti institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ.

 

IP organ na tem mestu še posebej opozarja na določbo 9. člena ZDIJZ, ki organu daje možnost, da določi več uradnih oseb za dostop do informacij javnega značaja, pri čemer lahko organ v konkretnem postopku za odločanje o zahtevi prosilca določi tudi osebo, ki deluje v okviru SRDF.

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje in napačno uporabil materialni predpis, zato je bilo treba, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, odločbo organa odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti nemudoma, najpozneje pa v roku tridesetih (30) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 


Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka