Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 06.08.2020
Naslov: prosilec - Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS
Številka: 090-212/2017/9
Kategorija: Odločbe po sodbah Upravnega sodišča
Status: Odobreno


POVZETEK:

V obravnavani zadevi je IP odločal po sodbi Upravnega sodišča glede dostopa do določenih študij. Sodišče je zavrnilo tožbeno navedbo o obstoju izjeme notranjega delovanja organa, ker organ ni izkazal, da bi mu z razkritjem nastala škoda. Vendar je ugotovilo, da ni bilo razrešeno vprašanje, ali so zahtevane informacije zavarovane z določili Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Ker bo okoliščine v zvezi z avtorsko-pravnim varstvom najhitreje in najučinkoviteje rešil organ, je IP pritožbi ugodil, odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek. V ponovljenem postopku mora organ pojasniti, ali je imetnik pravic intelektualne lastnine na zahtevani dokumentaciji tretja oseba oz. ali so bile te pravice v celoti prenesene na organ. Od rešitve navedenega vprašanja bo na koncu odvisna zgolj oblika seznanitve, tj. fotokopije, kot je zahteval prosilec, ali vpogled, kot to zaradi varstva avtorskih pravic določa ZDIJZ.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-212/2017/9

Datum: 6. 8. 2020

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A, v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 1. 9. 2017, zoper odločbo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS, Stegne 7, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-26/2017/9 z dne 16. 8. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 1. 9. 2017 se ugodi. Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS, št. 090-26/2017/9 z dne 16. 8. 2017, se odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je od organa najprej zahteval dostop do spisa oz. vpogled v spis, ki se nanaša na večfrekvenčno dražbo in postopek sprejemanja odločitev v okviru tega projekta, med drugim določitve belih lis. Po prejemu nekaterih dokumentov je prosilec 6. 4. 2017 zahteval popis spisa, št. 38111-55/2012, in ob tem navedel, da ga zanimajo dokumenti, ki se nanašajo na določitev izklicne cene za frekvenčni blok, ki je povezan z obveznostmi s pokrivanjem belih lis. Po prejetju določenih pojasnil organa je prosilec 26. 4. 2017 dodatno specificiral zahtevo tako, da je zahteval dostop do študije, v kateri je organ izračunal vpliv posebnih obveznosti pokrivanja na izklicno ceno na večfrekvenčni dražbi in ob tem navedel, da ga zanima informacija o upoštevanih stroških in prihodkih, ki naj bi jih imel operater v zvezi z zagotavljanjem obveznosti pokrivanja.

 

Organ je zahtevo zavrnil z odločbo, št. 090-26/2017/3, z dne 16. 5. 2017, z obrazložitvijo, da je dokument »Reserve price recommendations for the Slovenian multi-band auction, final report« zanj izdelala družba DotEcon Ltd in nosi oznako »strictly confidential«, kar je organ štel kot poslovno skrivnost. IP je na podlagi pritožbe prosilca z dne 1. 6. 2017 odločbo organa odpravil in mu vrnil zadevo v ponovni postopek.

 

V ponovljenem postopku je organ izdal odločbo, št. 090-26/2017/9 z dne 16. 8. 2017, in zahtevo prosilca ponovno v celoti zavrnil, s sklicevanjem na izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V obrazložitvi je navedel, da sta dokumenta namenjena njegovi interni rabi in ne javnosti. Vnaprejšnje razkritje podrobnosti posameznega tipa dražbe in ostalih tržno pomembnih informacij v primeru podeljevanja radijskih frekvenc preko javnih razpisov bi lahko predstavljalo pomembno motnjo z vidika izvajanja te naloge, saj bi lahko zainteresirani tržni udeleženci te informacije zlorabili tako, da bi poskušali vplivati na organ pri njegovem nadaljnjem ravnanju in bi s tem povzročili motnje pri njegovem neodvisnem ravnanju. Prosilec se je zoper zavrnitev pritožil. IP je o pritožbi odločil z odločbo, št. 090-212/2017/3 z dne 8. 11 2017, s katero je v 1. točki izreka pritožbi ugodil in odločil, da sta dokumenta, ki vsebujeta primerjalno analizo tujih tržišč na področju telekomunikacij z vidika višine izklicnih cen pri podeljevanju radiofrekvenčnih spektrov v preteklosti z neobveznim priporočilom pripravljavca za slovensko tržišče (dokument »Reserve price recommendations for the Slovenian multi-band auction, final report«) in analizo slovenskega tržišča na področju telekomunikacij v obdobju med leti 2006 in 2012 z vidika potencialnih stroškov, povezanih z leta 2013 predvideno podelitvijo frekvenc v pasu 800 MHz (dokument »Cost of a coverage obligation in the 800 MHz band for Slovenia«), prosto dostopna informacija javnega značaja.

 

Zoper odločbo IP je organ vložil tožbo pred Upravnim sodiščem RS, ki je s sodbo, št. I U 2709/2017-19 z dne 22. 7. 2019, tožbi ugodilo. Sodišče je navedlo, da sta bili v zadevi sporni dve vprašanji, in sicer, ali gre pri informacijah javnega značaja, ki jih je prosilec zahteval, za podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri njegovem delovanju oz. dejavnosti (kar na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavlja izjemo od dostopa do informacij javnega značaja). Prav tako sporno je tudi, ali so zahtevane informacije zavarovane skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, in je imetnik pravic tretja oseba, kar bi v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ pomenilo, da se lahko prosilcu omogoči seznanitev z informacijo le tako, da mu jo da zgolj na vpogled. Po presoji sodišča so bile tožbene navedbe v zvezi s presojo izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ neutemeljene, saj zakon za obstoj te izjeme predpisuje dva vsebinska pogoja, ki morata biti izpolnjena kumulativno, česar pa organ ni izkazal. Utemeljeni pa so bili tožbeni očitki glede nepravilne uporabe materialnega prava, in sicer Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), v konkretnem primeru glede vprašanja, ali so zahtevane informacije zavarovane z določili ZASP. ZASP v prvem odstavku 5. člena določa, da so avtorska dela individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene, če ni s tem zakonom drugače določeno. V nadaljevanju zakona so primeroma naštete nekatere stvaritve, ki veljajo za avtorska dela, med drugim tudi študije (2. točka drugega odstavka 5. člena). Sodišče je zadevo vrnilo IP v ponovni postopek, v katerem je ta vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Upoštevajoč navodila, ki jih je za vodenje ponovnega postopka podalo Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 2709/2017-19 z dne 22. 7. 2019, je IP po proučitvi zadeve ugotovil, da je organ nepopolno ugotovil relevantna dejstva, ki bi jih glede na načela in določbe ZUP moral, pri čemer se ni opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se pri odločanju na podlagi ZDIJZ moral.

 

Kadar organ druge stopnje ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.

 

Glede na to, da je sodišče sledilo tožbenim navedbam organa, da sta dokumenta »Reserve price recommendations for the Slovenian multi-band auction, final report«, ki ga je za organ izdelala družba DotEcon Ltd. in «Cost of a coverage obligation in the 800 MHz band for Slovenia«, ki ga je za organ izdelala družba Real Wireless Ltd., študiji, ki veljata za avtorsko delo, hkrati pa je organ tisti, ki najbolje pozna zadevno področje ter razpolaga s potrebnimi podatki o avtorstvu zahtevanih dokumentov, je organ prve stopnje tisti, ki lahko ustrezno in popolno obrazloži vse razloge o odločilnih dejstvih za izdajo zakonite in pravilne odločbe v tej zadevi. Zato je IP v konkretnem primeru ocenil, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka odpravil organ prve stopnje. IP je pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

 

Glede na to, da sodišče v zvezi z zatrjevanjem izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, tožbi ni ugodilo, je v tem delu zadeva pravnomočno razsojena, tj. res iudicata, zato je treba razrešiti zgolj okoliščine v zvezi z avtorsko-pravnim varstvom. V ponovljenem postopku mora organ prve stopnje ugotoviti in pojasniti, ali je imetnik pravic intelektualne lastnine na zahtevani dokumentaciji tretja oseba oz. ali so bile te pravice v celoti prenesene na organ. Po drugem odstavku 25. člena ZDIJZ organ, če zahtevi prosilca ugodi in če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, in je imetnik pravic tretja oseba, prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da zgolj na vpogled. Od rešitve navedenega vprašanja bo na koncu odvisna zgolj oblika seznanitve, tj. fotokopije, kot je zahteval prosilec, ali vpogled, kot to zaradi varstva avtorskih pravic določa ZDIJZ.

 

IP je zaključil, da je pritožba utemeljena, zato je na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu (1. točka izreka te odločbe). Organ mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v roku tridesetih (30) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora slediti napotkom IP, ki so podani v tej odločbi.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke