Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 30.07.2020
Naslov: prosilec - Agencija za komunikacijska omrežja in storitve
Številka: 090-130/2020
Kategorija: Osebni podatek
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje vseh izdanih odločb o dodelitvi radijskih frekvenc za namen testiranja 5G tehnologije. Organ mu je ugodil, vendar na posameznih dokumentih prekril osebno ime pooblaščene osebe, ki je zastopala direktorja in prokurista družbe, s čimer pa se prosilec ni strinjal. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ ravnal pravilno, saj so podatki o fizični osebi, ki zastopa stranko v postopkih po pooblastilu, varovani osebni podatki. Zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-130/2020/2

Datum: 30.7.2020

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in drugega odstavka 253. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 28. 6. 2020, zoper odločbo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS, Stegne 7, p.p. 418, 1001 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-14/2020/17 z dne 18. 6. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 28. 6. 2020 zoper odločbo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS, št. 090-14/2020/17 z dne 18. 6. 2020, se zavrne.
  1. 2. točka izreka izpodbijane odločbe Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS, št. 090-14/2020/17 z dne 18. 6. 2020, se spremeni tako, da se glasi:

»Zahtevi prosilca, …, za dostop do vseh izdanih odločb o dodelitvi radijskih frekvenc za namen testiranja 5G tehnologije, aktivnih in že poteklih, izdanih po 5. 12. 2019, se delno ugodi tako, da se prosilcu posredujejo odločbe:

  • št. 38115-69/2019/10 z dne 8. 1. 2020, pri čemer se v uvodu na strani 1 prekrije osebno ime pooblaščene osebe, ki zastopa direktorja in prokurista družbe;
  • št. 38115-12/2020/2 z dne 12. 2. 2020, pri čemer se v uvodu na strani 1 in v obrazložitvi na strani 2 prekrije osebno ime pooblaščene osebe, ki zastopa direktorja in prokurista družbe;
  • št. 38115-13/2020/4 z dne 12. 2. 2020, pri čemer se v uvodu na strani 1 in v obrazložitvi na strani 2 prekrije osebno ime pooblaščene osebe, ki zastopa direktorja in prokurista družbe;
  • št. 38115-11/2020/4 z dne 24. 2. 2020, pri čemer se v uvodu na strani 1 in v obrazložitvi na strani 2 prekrije osebno ime pooblaščene osebe, ki zastopa direktorja in prokurista družbe;
  • št. 38115-24/2020/2 z dne 12. 3. 2020, pri čemer se v uvodu na strani 1 prekrije osebno ime pooblaščene osebe, ki zastopa direktorja in prokurista družbe, in
  • št. 38115-37/2020/4 z dne 27. 5. 2020, pri čemer se v uvodu na strani 1 prekrije osebno ime pooblaščene osebe, ki zastopa direktorja in prokurista družbe.«
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je 25. 5. 2020 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki jo je 29. 5. 2020 razširil. Od organa je zahteval dostop do vseh izdanih odločb o dodelitvi radijskih frekvenc za namen testiranja 5G tehnologije, aktivnih in že poteklih, ki so bile izdane po 5. 12. 2019, ter do vseh izdanih odločb o dodelitvi radijskih frekvenc za namen redne rabe 5G tehnologije, za katere so bile vloge vložene po 5. 12. 2019.

 

Organ je z odločbo, št. 090-14/2020/17 z dne 18. 6. 2020, zahtevi prosilca za dostop do vseh izdanih odločb o dodelitvi radijskih frekvenc za namen testiranja 5G tehnologije, aktivnih in že poteklih, ki so bile izdane po 5. 12. 2019, in se nanaša na odločbe, št. 38115-18/2020/4 z dne 4. 3. 2020, 38115-18/2020/6 z dne 4. 3. 2020, 38115-83/2019/4 z dne 11. 12. 2019, 38115-84/2019/2 z dne 11. 12. 2019, 38115-85/2019/2 z dne 11. 12. 2019, 38115-86/2019/2 z dne 11. 12. 2019, 38115-1/2020/3 z dne 23. 1. 2020, 38115-20/2020/8 z dne 27. 5. 2020 in 38115-20/2020/10 z dne 27. 5. 2020, v celoti ugodil (1. točka izreka). Zahtevi za dostop do vseh izdanih odločb o dodelitvi radijskih frekvenc za namen testiranja 5G tehnologije, aktivnih in že poteklih, ki so bile izdane po 5. 12. 2019, in se nanaša na odločbe, št. 38115-69/2019/10 z dne 8. 1. 2020, 38115-12/2020/2 z dne 12. 2. 2020, 38115-13/2020/4 z dne 12. 2. 2020, 38115-11/2020/4 z dne 24. 2. 2020, 38115-24/2020/2 z dne 12. 3. 2020 in 38115-37/2020/4 z dne 27. 5. 2020, je delno ugodil, tako da je na strani 1 vsake izmed navedenih odločb prekril osebno ime pooblaščene osebe, ki je zastopala direktorja in prokurista družbe (2. točka izreka). V 3. točki izreka je odločil, da se zahtevani dokumenti prosilcu posredujejo na njegov naslov v roku 5 delovnih dni od dneva dokončnosti te odločbe. Zahtevo prosilca za dostop do vseh izdanih odločb o dodelitvi radijskih frekvenc za namen redne rabe 5G tehnologije, za katere so bile vloge vložene po 5. 12. 2019, je organ zavrnil (4. točka izreka), ker dokumenti ne obstajajo. Organ je imetnike zahtevanih odločb pozval k opredelitvi o obstoju morebitnih poslovnih skrivnosti skladno z Zakonom o poslovni skrivnosti (ZPosS). Glede odločb, navedenih v 1. točki izreka, sta stranska udeleženca … in … podala izjavi, da zahtevane odločbe ne vsebujejo podatkov, ki bi bili označeni kot poslovna skrivnost. … ni podal izjave v postavljenem roku, zato je organ štel, da v zahtevanih odločbah, katerih imetnik je, ni podatkov, določenih kot poslovna skrivnost. … je izjavil, naj se v odločbah, ki so navedene v 2. točki izreka, prekrijejo osebni podatki ter namen testiranja v opombah. Tako je organ glede zahtevanih odločb, navedenih v 1. točki izreka, ocenil, da ne obstoji nobena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 5.a ali 6. členu ZDIJZ. V njih navedeni osebni podatki o zastopnikih gospodarskih družb izhajajo iz javnih evidenc – sodnega registra. Javnost teh podatkov določa drugi odstavek 7. člena Zakona o sodnem registru. Glede zahtevanih odločb, navedenih v 2. točki izreka, je organ ocenil, da obstoji izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ je ugotovil, da osebno ime osebe, pooblaščene za zastopanje direktorja in prokurista družbe, ni razvidno iz javne evidence, zato gre pri navedbi osebnega imena te osebe za varovan podatek. Ker organ ni imel zakonske podlage, da bi ga lahko razkril oz. dal na razpolago prosilcu, je odločil, da se osebno ime pooblaščene osebe na prvi stani zahtevanih odločb, ki so navedene v 2. točki izreka, prekrije. Glede obstoja izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, je organ ocenil, da ni podana. Družba … v svojem odgovoru ni navedla, da bi glede podatkov v odločbah, za katere želi, da se prekrijejo, ravnala skladno z določili ZPosS, s čimer ni bilo zadoščeno bistveni zahtevi iz 2. člena ZPosS, ki določa, da mora imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepati, da jo ohrani kot skrivnost. Kot razumno ukrepanja se domneva, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Organ zgolj izjave družbe, naj se prekrije namen testiranja v opombah, ni upošteval kot utemeljitev izjeme, saj taka izjava ne predpostavlja tudi obstoja poslovne skrivnosti.

 

Prosilec je 28. 6. 2020 zoper 2. točko izreka odločbe organa, št. 090-14/2020/17 z dne 18. 6. 2020 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložil pritožbo in navedel, da ne vidi razloga, zakaj bi bila imena pri zahtevanih odločbah iz 1. točke izreka vidna in dopustna, pri zahtevanih odločbah iz 2. točke izreka pa naj ne bi bila vidna oz. naj ne bi bila dostopna.

 

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-14/2020/24 z dne 13. 7. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo in prosilcu delno zavrnil dostop na strani 1 zahtevanih dokumentov, ki so navedeni v 2. točki izreka izpodbijane odločbe, zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov). Organ je namreč menil, da je osebno ime pooblaščene osebe, ki je zastopala direktorja in prokurista družbe, varovan osebni podatek.

 

Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ je pri sklicevanju na Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) spregledal, da se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov)[1]. Ker Splošna uredba o varstvu podatkov velja neposredno, na nacionalnem nivoju pa zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4(1) pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

 

IP je ugotovil, da zahtevane odločbe, navedene v 2. točki izreka izpodbijane odločbe, vsebujejo osebne podatke tretje osebe, kot je navedel organ že v izpodbijani odločbi. Tako so predmet presoje IP tiste odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, kjer je organ odločil, da se na strani 1 vsake izmed njih prekrije osebno ime pooblaščene osebe, ki zastopa direktorja in prokurista družbe. To so odločbe, št. 38115-69/2019/10 z dne 8. 1. 2020, št. 38115-12/2020/2 z dne 12. 2. 2020, št. 38115-13/2020/4 z dne 12. 2. 2020, št. 38115-11/2020/4 z dne 24. 2. 2020, št. 38115-24/2020/2 z dne 12. 3. 2020, št. 3115-37/2020/4 z dne 27. 5. 2020,

 

Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna), če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Člen 6(1c) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita, če je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca, pri čemer pa je v drugem odstavku istega člena določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Zakonsko podlago v smislu navedene določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja 9. člen ZVOP-1. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom.

 

Kot je že organ navedel v izpodbijani odločbi, javnost podatkov o zastopnikih gospodarskih družb določa Zakon o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – UPB, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15, 54/17 in 16/19 – ZNP-1; v nadaljnjem besedilu ZSReg). Prav tako drugi odstavek 7. člena v povezavi s 4. členom ZSReg določa, da so javni tudi podatki o ustanoviteljih in družbenikih ter o osebah, ki so pooblaščene za zastopanje same družbe. Podatkov o osebi, ki je pooblaščena za zastopanje same družbe, pa ne gre enačiti s podatki o pooblaščencu, ki zastopa stranko v postopkih po pooblastilu, ki mu ga je dala stranka sama. Ker je tak pooblaščenec lahko vsak, kdor je poslovno popolnoma sposoben, tj. fizična oseba, je organ ravnal pravilno, ko je v zahtevanih odločbah, navedenih v 2. točki izreka izpodbijane odločbe, na strani 1 vsake izmed njih, prekril ime in priimek pooblaščenca, ki je varovan osebni podatek. IP namreč ni znana zakonska podlaga, ki bi omogočala razkritje zahtevanih podatkov. Na pritožbeno navedbo, da prosilec ne vidi razloga, zakaj bi bila imena pri zahtevanih dokumentih iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe vidna in dopustna, pri dokumentih iz 2. točke pa ne, IP odgovarja, da dokumenti, navedeni v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, ne vsebujejo osebnih imen pooblaščencev.

 

Poleg tega je IP ob preizkusu po uradni dolžnosti, ali ni bil prekršen materialni zakon (kar mu nalaga ZUP v drugem odstavku 247. člena ZUP), ugotovil, da se na strani 2 zahtevanih odločb, št. 38115-12/2020/2 z dne 12. 2. 2020, št. 38115-13/2020/4 z dne 12. 2. 2020 in št. 38115-11/2020/4 z dne 24. 2. 2020, prav tako nahajajo osebni podatki tretje osebe (konkretno ime in priimek pooblaščene osebe, ki zastopa direktorja in prokurista družbe), ki jih organ ni odredil prekriti. Da bi se zadeva pravilno rešila, je IP postopal po drugem odstavku 253. člena ZUP, ki določa, da lahko organ druge stopnje spremeni odločbo v škodo pritožnika, med drugim tudi takrat, če je bil očitno prekršen materialni predpis. Organ pravne podlage za razkritje imena in priimka konkretnega posameznika na strani 2 v treh zahtevanih dokumentih ni pojasnil, IP pa, kot že pojasnjeno zgoraj, ni znana zakonska podlaga, ki bi omogočala razkritje imena in priimka pooblaščene osebe, ki je zastopala direktorja in prokurista družbe.

 

Glede na navedeno je P zaključil, da je pritožba neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil (1. točka izreka te odločbe). Izpodbijano odločbo pa je zaradi očitno prekršenega materialnega prava, na podlagi drugega odstavka 253. člena ZUP, spremenil tako, da se v zahtevanih dokumentih še dodatno prekrijejo varovani osebni podatki, in odločil, da se 2. točka izreka izpodbijane odločbe glasi:»Zahtevi prosilca, …, za dostop do vseh izdanih odločb o dodelitvi radijskih frekvenc za namen testiranja 5G tehnologije, aktivnih in že poteklih, izdanih po 5. 12. 2019, se delno ugodi tako, da se prosilcu posredujejo odločbe:

  • št. 38115-69/2019/10 z dne 8. 1. 2020, pri čemer se v uvodu na strani 1 prekrije osebno ime pooblaščene osebe, ki zastopa direktorja in prokurista družbe;
  • št. 38115-12/2020/2 z dne 12. 2. 2020, pri čemer se v uvodu na strani 1 in v obrazložitvi na strani 2 prekrije osebno ime pooblaščene osebe, ki zastopa direktorja in prokurista družbe;
  • št. 38115-13/2020/4 z dne 12. 2. 2020, pri čemer se v uvodu na strani 1 in v obrazložitvi na strani 2 prekrije osebno ime pooblaščene osebe, ki zastopa direktorja in prokurista družbe;
  • št. 38115-11/2020/4 z dne 24. 2. 2020, pri čemer se v uvodu na strani 1 in v obrazložitvi na strani 2 prekrije osebno ime pooblaščene osebe, ki zastopa direktorja in prokurista družbe;
  • št. 38115-24/2020/2 z dne 12. 3. 2020, pri čemer se v uvodu na strani 1 prekrije osebno ime pooblaščene osebe, ki zastopa direktorja in prokurista družbe, in
  • št. 38115-37/2020/4 z dne 27. 5. 2020, pri čemer se v uvodu na strani 1 prekrije osebno ime pooblaščene osebe, ki zastopa direktorja in prokurista družbe.«

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Glej tudi Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (Urdni list Evropske unije, št. L 127 z dne 23. 5. 2018.