Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 15.11.2019
Naslov: prosilec - 2 TDK družba za razvoj projekta, d.o.o.
Številka: 090-236/2019
Kategorija: Proaktivna objava informacij
Status: Zavrnjeno


ODLOČBA:

 

Številka: 090-236/2019/6

Datum: 15. 11. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …., z dne 19. 10. 2019 (v nadaljevanju prosilec), zoper odločitev, št. 40-306/2019 z dne 9. 10. 2019, 2TDK, Družbe za razvoj projekta d.o.o., Železna cesta 18, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 19. 10. 2019 zoper odločitev 2TDK, Družbe za razvoj projekta d.o.o., št. 40-306/2019 z dne 9. 10. 2019, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne 12. 9. 2019 na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentacije v zvezi z deponijo Bekovec, in sicer:

- načrt deponije gradbeno situacijo v merilu 1: 500 (2 mm=1m)  z vpisanimi kotami in mejami deponije in parcel,

- vzdolžne in prečne prereze 1: 100,

- tehnični opis sestave in načina gradnje deponije z navodili za ravnanjem z rodovitno zemljo ter z navodili za končno sanacijo deponije z navodili za pregledovanje in vzdrževanje,

- označitev robov deponije na terenu s količki,

- časovni načrt rabe deponije in načrt transportov (pripravo in ureditev gradbišč ter izvajanje del ureja Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/05 in 43/11 – ZVZD-1), zlasti Priloga 5)),

- izvajanje monitoring hrupa in praha MP 10 in MP 2,5,

- Presojo vplivov na okolje, skladno z Uredbo o posegih v okolje za katere je treba imeti presojo, saj prekorači 250.000 m3 vgrajenega materiala (v nadaljevanju »Presoja vplivov na okolje«),

- gradbeno dovoljenje,

- načrt vzdrževanja deponije,

- po končanem nanosu materiala (740.000 m3) ali je predvidena začasna deponija viškov materiala in priprava le tega za Salonit Anhovo.

Z zaprošeno dokumentacijo se je želel seznaniti v elektronski obliki (datoteka po e-pošti oz. elektronski zapis na zgoščenki CD).

Organ je prosilcu z dopisom, št. 40-306/2019 z dne 9. 10. 2019, posredoval informacije po posameznih alinejah njegove zahteve. Z navedenim dejanjem je prosilcu ugodil v celoti.

 

Dne 19. 10. 2019 je prosilec neposredno k IP vložil pritožbo, v kateri navaja, da z odgovorom organa v delu, ki se nanaša na njegovo zahtevo po posredovanju »Presoje vplivov na okolje«, ni zadovoljen, zato podaja pritožbo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ. Nadalje navaja, da je po elektronski pošti dobil odgovor na vsa vprašanja. Prav tako mu je organ na njegov naslov poslal pismeni odgovor ter na prenosnem mediju - ključku zahtevane informacije. Pri preučitvi danih informacij je v razdelku, kjer sprašuje po Presoji vplivov na okolje, skladno z Uredbo o posegih v okolje za katere je treba imeti presojo, saj prekorači 250.000 m3 vgrajenega materiala, ugotovil, da je organ zapisal, da so bili vsi potrebni okoljevarstveni postopki izpeljani, kar je razvidno iz Poročila o vplivih na okolje z dodatkom za varovana območja. Vse to je na vpogled na spletni strani 2TDK. Prosilec poudarja, da organ v odgovoru ni navedel ne izvajalca tega poročila, ne številke in datuma dokumenta. S takim nepopolnim odgovorom se ne more strinjati, saj organ, kot že navedeno, ni zapisal za katero poročilo gre, kdo ga je izdelal in kdaj. Dodaja, da moraš biti v labirintu spletne strani velemojster, če hočeš pridobiti informacijo, ki ti ustreza. Meni, da v tem odgovoru organ omenja »Poročilo o vplivih drugega tira železniške proge na odseku Divača Koper na okolje«, izvajalec tega dokumenta je proLoco v Ljubljani Februar 2012 in dopolnitev julij 2012 ter november 2013, naročnik Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, številka naročila N241137-12-0005, številka projekta 24 – 04/12-2 v fazi projekta »Vloga za izdajo okoljevarstvenega soglasja z datumom 15.2.2012«. Omenjeni dokument obsega 705 strani. Prosilec navaja, da je na 31. strani v četrti alineji, v točki 11, drugi posegi, tega dokumenta navedeno, da je na območju Bekovca predviden vnos 742.000 m3 zemeljskega izkopa v tla. Ker tudi ta količina vnesenega materiala presega prag 250.000 m3, je za to lokacijo potrebno izvesti presojo vplivov na okolje. V predloženem poročilu je namreč obravnavana kot povezani poseg. V nadaljevanju tega dokumenta piše, da zaradi predvidenega obsega posega in kriterijev iz Uredbe je torej potrebno pred začetkom izvajanja posega izvesti presojo vplivov na okolje ter skladno z Zakonom o varstvu okolja pridobiti okoljevarstvena soglasja ministrstva, med drugim tudi za lokacijo vnosa zemeljskega izkopa v Bekovcu. Prosilec izpostavlja, da je naslovni organ spraševal prav po teh dokumentih, ki pa jih ni prejel.

 

Ker je bila pritožba poslana neposredno IP kot pritožbenemu organu, jo je ta, upoštevajoč četrti odstavek 27. člena ZDIJZ in drugi odstavek 239. člena ZUP, posredoval organu. ZUP namreč predvideva preizkus procesnih predpostavk, ki ga mora ob prejemu pritožbe opraviti prvostopenjski organ, skladno s prvim odstavkom 240 člena ZUP, ki določa, da organ prve stopnje preizkusi, ali je pritožba dovoljena in pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba.

 

Dne 25. 10. 2019 je IP prejel dopis organa, št. 40-332/2019 z dne 24. 10. 2019, s katerim mu ta odstopa pritožbo v pristojno reševanje. Navaja, da je opravil predhodni preizkus pritožbe, pri čemer je dodal, da svoje odločitve ne bo spremenil. Pojasnjuje, da je prosilčevi zahtevi v celoti ugodil, kar ugotavlja tudi prosilec sam, ko navaja, da je »dobil odgovor na vsa vprašanja. Prav tako so mu na njegov naslov poslali pismeno ter na prenosnem mediju – ključku zahtevane informacije«. Prosilec tako v pritožbi (smiselno) zgolj nasprotuje, da mu je organ sporočil, da je Presoja vplivov na okolje javno dostopna na spletni strani, ki jo je očitno našel tudi prosilec, saj se na ta dokument v pritožbi tudi (pravilno) sklicuje. Organ meni, da je bilo v konkretnem primeru zadoščeno vsem zakonskim pogojem. Peti odstavek 6. člena ZDIJZ namreč določa, da organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je javno dostopna (med drugim na svetovnem spletu). Organ še izpostavlja, da je prosilec zahteval samo dokument presoje vplivov na okolje, zato niso bili podani nikakršni komentarji v zvezi s tem, kar tudi ni predmet postopka dostopa do informacij javnega značaja. Kljub temu pa je organ prosilcu vseeno podal dodatno strokovno obrazložitev, saj si prizadeva javnosti predstaviti vse vidike projekta izgradnje drugega tira železniške proge Divača – Koper.  

 

Po pregledu prejete dokumentacije je IP ugotovil, da ne razpolaga z vsemi informacijami, ki jih potrebuje  za odločanju o pritožbi, zato je organ pozval k posredovanju zahtevanega dokumenta, tj. »Presoje vplivov na okolje«, in k posredovanju dodatnih pojasnil. Navedeno je IP prejel dne 12. 11. 2019.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da se prosilec v pritožbi pritožuje zgolj zoper odločitev organa v delu, ki se nanaša na posredovanje dokumenta »Presoja vplivov na okolje« za deponijo Bekovec. Kot že zgoraj navedeno, je organ prosilca v tem delu, skladno s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, napotil na informacije, ki so enostavno javno dostopne, in sicer ga ja napotil na svojo spletno stran, na dokument Poročilo o vplivih na okolje z dodatkom za varovana območja. IP je v nadaljevanju presojal, ali je bilo ravnanje organa v obravnavanem primeru skladno z določbami ZDIJZ.

 

IP pojasnjuje, da iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ  izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Prav tako na podlagi določb ZDIJZ niso dolžni prosilcem pripravljati odgovorov, pojasnil, podajati mnenj ipd. Skladno s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevanega dokumenta, ki je dostopen v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopen (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), temveč mu zgolj posreduje napotilo, kje se informacija nahaja. Da se v takšnem primeru obveznost organa nanaša le na posredovanje napotila, ne pa tudi dokumentov, je potrdilo že Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1429/2011-20, z dne 6. 6. 2012.

 

Organ je prosilca v delu, v katerem je zahteval posredovanje dokumenta »Presoja vplivov na okolje«, napotil na svojo spletno stran (ta je razvidna iz »noge odgovora z dne 9. 10. 2019, ki je bil posredovan prosilcu«, tj. www.drugitir.si), pri čemer je navedel, da so bili vsi potrebni okoljevarstveni postopki izpeljani, kar je razvidno iz Poročila o vplivih na okolje z dodatkom za varovana območja. Prosilec takšni napotitvi nasprotuje in navaja, da organ v odgovoru ni navedel ne izvajalca tega poročila, ne številke in datuma dokumenta. S takim nepopolnim odgovorom se zato ne more strinjati. Obenem iz pritožbe izhaja, da se je kljub omenjenim pomanjkljivostmi, na spletni strani organa seznanil s »Poročilom o vplivih drugega tira železniške proge na odseku Divača Koper na okolje«, izvajalec tega dokumenta je proLoco v Ljubljani Februar 2012 in dopolnitev julij 2012 ter november 2013, naročnik Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, številka naročila N241137-12-0005, številka projekta 24 – 04/12-2 v fazi projekta »Vloga za izdajo okoljevarstvenega soglasja z datumom 15.2.2012.

 

Iz pojasnil organa, št. 40-345/2019 z dne 11. 11. 2019, izhaja, da je celoten dokument »Poročilo o vplivih drugega tira železniške proge na odseku DIVAČA – Koper na okolje« z dne 15. 2. 2012 javno objavljen na spletni strani družbe 2TDK, d.o.o., in sicer na povezavi http://www.drugitir.si/drugi-tir/pomembni-dokumenti. Navedeni dokument je pripravila družba Pro LOCO d.o.o., Ljubljana, družba za prostorski inženiring, Trubarjeva 57, 1000 Ljubljana. Gre za samostojen dokument, ki ni sestavni del drugega dokumenta. Organ poudarja, da navedeni dokument vsebuje vse podrobnosti poročila o vplivih na okolje, pri čemer se prosilec v pritožbi sklicuje zgolj na eno stran dokumenta. Zahtevana vsebina, ki se nanaša na deponijo Bekovec, pa se nahaja na naslednjih straneh: 74, 135, 136, 168, 172, 290, 292, 372, 407, 447, 448, 451 in 577.

 

V zvezi s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ IP pojasnjuje, da zakon sicer izrecno ne določa kako konkretna mora biti napotitev, vendar bi morala biti ta po mnenju IP dovolj določna, to pomeni, da organ identificira dokument, kjer se nahaja informacija, ni pa mu potrebno navajati točno določenih strani, odstavkov, členov ipd. V konkretnem primeru je organ prosilca napotil na svojo spletno stran ter pri tem poimenoval tudi dokument (skrajšano poimenovanje). Kot že omenjeno, prosilec takšni napotitvi nasprotuje ter dodaja, da organ v odgovoru ni navedel ne izvajalca tega poročila, ne številke in datuma dokumenta. Kljub navedenemu pa se je vseeno seznanil z dokumentom »Poročilo o vplivih drugega tira železniške proge na odseku Divača Koper na okolje«, Februar 2012. Slednje izhaja iz pritožbe prosilca. IP se strinja s prosilcem, da bi lahko bila napotitev organa bolj konkretna, s tem, ko bi lahko navedel popolno ime dokumenta ter konkretno povezavo, na kateri se nahaja dokument. Toda, kot že zgoraj navedeno, je prosilec kljub tej pomanjkljivosti uspel na podlagi posredovanih mu informacij dostopiti do zaprošenega dokumenta., in sicer do dokumenta, iz čigar poimenovanja izhaja, da gre za poročilo o vplivih na okolje. Iz navedenega izhaja, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa te niso bile bistvene. Namenu ZDIJZ, tj. zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, je bilo namreč zadoščeno, s tem, ko se je prosilec seznanil z navedenim dokumentom, kar izhaja tudi iz njegove pritožbe.

 

Da je organ nedvomno pripravljen sodelovati s prosilcem pri reševanju njegove zahteve, kaže tudi to, da je organ prosilcu posredoval dodatna pojasnila glede posameznih alinej njegove zahteve, čeprav, kot že zgoraj navedeno, na podlagi določb ZDIJZ tega ni bil dolžan. 

 

Prosilec v pritožbi med drugim navaja, da ni prejel okoljevarstvenega soglasja, ki bi ga bilo potrebno pridobiti skladno z Zakonom o varstvu okolja, med drugim tudi za lokacijo vnosa zemeljskega izkopa v Bekovcu. Izpostavlja, da je naslovni organ spraševal prav po teh dokumentih, ki pa jih ni prejel. IP v zvezi s tem poudarja, da iz zahteve prosilca z dne 12. 9. 2019 izhaja, da je zaprosil zgolj za posredovanje dokumenta v zvezi s  presojo vplivov na okolje, ne pa tudi morebitnih okoljevarstvenih soglasij. Prosilec lahko kot stranka postopka, skladno s 133. členom ZUP in načelom dispozitivnosti, ki velja v postopku dostopa do informacij javnega značaja, razpolaga s svojim zahtevkom (npr. ga razširi) zgolj do odločitve oziroma izdaje odločbe na prvi stopnji (tako sodba Vrhovnega sodišča RS, št. U 1481/94-6). Prosilec lahko torej s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. Posledično dostop do okoljevarstvenih soglasij ni predmet tega pritožbenega postopka, ker prosilec tega v zahtevi z dne 12. 9. 2019 ni zahteval.

 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da so bile v postopku pred izdajo odločbe sicer določene pomanjkljivosti, da pa te niso bistvene. Iz navedenega razloga je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka