Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 20.05.2008
Naslov: Precisa CNC trade d.o.o - Slovenski podjetniški sklad
Številka: 021-10/2008
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Odobreno


Številka: 021-10/2008
Datum: 20. 5. 2008

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 126/07-ZUP-E in 105/2006-ZUS-1, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi podjetja PRECISE CNC TRADE d.o.o., Knezov štradon 84, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Žiga Klun, Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 25. 1. 2008, zoper odločbo z dne 9. 1. 2008, brez številke, Slovenskega podjetniškega sklada, Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo, Trubarjeva ulica 11, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo


O D L O Č B O:

1.    Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2.    Organ je dolžan prosilcu v roku petnajstih dni od prejema te odločbe posredovati identifikacijske številke erozijskega stroja znamke FANUC, serijsko številko Y............... in tudi ostale številke in sicer tako, da mu pošlje fotokopijo fotografije iz priloge 3, drugi list, pod fotografijo, ki je označena s številko 3, posnete dne 19. 9. 2006 na kontrolnem pregledu, v zadevi Šumer Viljema s.p., kot prejemnika neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme v letu 2006.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 24. 12. 2007 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Pri tem je navedel, da je ekskluzivni distributer za erozijske stroje znamke FANUC za področje Slovenije in bivših republik Jugoslavije. Nadaljuje, da mu je poznano, da je gospodarski subjekt Šumer Viljem, Proizvodnja vzmeti, trgovina, bistro s.p., bil prejemnik državne pomoči za leto 2006, kar izhaja iz poročila za leto 2006 in sicer na strani 106 poročila pod zap.št. 143, iz katere izhaja, da je bil temu gospodarskemu subjektu odobren znesek subvencije v višini 80.000.000,00 SIT od celotne vrednosti investicije 148.479.039,00 SIT. Prosilec nadaljuje, da mu je tudi poznano, da je navedeni gospodarski subjekt, Šumer Vilijem s.p., v okviru navedene investicije, kupil med drugim tudi erozijsko mašino znamke FANUC izven generalnega zastopnika, ki pokriva Republiko Slovenijo in ostale bivše republike Jugoslavije. Da bi se ugotovilo, kateri distributer je prodal temu gospodarskemu subjektu erozijski stroj FANUC, prosilec prosi, da mu organ, ob izkazanem interesu, pošlje identifikacijske številke predmetnega erozijskega stroja znamke FANUC, predvsem serijsko številko Y............... in tudi ostale številke, kolikor izhajajo iz dokumentacije, da bo lahko prosilec ugotovil pravilnost prodaje navedenega stroja na teritoriju RS. Glede na ekskluzivnost zastopstva na slovenskem področju za navedene erozijske stroje, ima prosilec obvezo proti podjetju Fanuc Europe, da ima pregled nad prodajo vseh erozijskih strojev na področju Slovenije, zaradi izpolnjevanja obveznosti garancije iz tega naslova.

Organ je dne 9. 1. 2008 izdal odločbo, brez številke, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil.

V obrazložitvi odločbe je organ uvodoma povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da je, v skladu z ZDIJZ, kot nacionalna finančna institucija Republike Slovenije, pristojen za posredovanje informacij javnega značaja. Po oceni organa predstavljajo podatki o podprtih investicijskih projektih, kot podatki o pomoči, podatke javnega značaja. Število podprtih projektov, z navedeno višino upravičenih sredstev po posameznem podjetju, je objavljeno na spletnih straneh organa in sicer vsebuje objavljen seznam odobrenih vlog, posebej za mala in posebej za srednje velika podjetja, z navedbo naziva vlagatelja, naziva občine, višino investicije in višino odobrene subvencije. Sam javni razpis pa po vsebini in tudi v pogojih ni določal prosilcem kje kupiti predmet investicije. Organ je posledično, da gre pri prosilcu za zahtevo, katera po mnenju organa ni utemeljena, le-to zavrnil.

Zoper navedeno odločbo je prosilec pri organu dne 28. 1. 2008 vložil pritožbo z dne 25. 1. 2008.

V pritožbi je prosilec navedel, da v kratki obrazložitvi zavrnilne odločbe, po oceni organa, sam javni razpis po vsebini in javnih pogojih ni določal prosilcem, kje kupiti predmet investicije. Prosilec meni, da se je prvostopni organ sploh napačno opredelil do vložene zahteve. Prosilec je v zahtevi, ki jo je naslovil na organ, zaprosil le za podatke o erozijskem stroju znamke Fanuc, predvsem serijsko številko Y in tudi ostale številke, ki vsekakor izhajajo iz dokumentacije. V obrazložitvi prošnje je prosilec utemeljil zakaj potrebuje ta podatek, torej da bo lahko na podlagi tega podatka pri proizvajalcu ali pri zastopniku ugotovil, kje je bil kupljen predmetni stroj, ki je bil predmet investicije. Zato je napačno stališče prvostopnega organa, ki se sklicuje, da javni razpis po vsebini in tudi v pogojih, ni določal prosilcem, kje kupiti predmet investicije. Za ta podatek, torej kje je bil predmet investicije kupljen, prosilec niti ni zahteval oz. zaprošal od prvostopnega organa, temveč je bila prošnja usmerjena le za pridobitev identifikacijske številke - registrske številke, predvsem, št. Y................. iz katerih bo moč ugotoviti podatke, ki jih prosilec potrebuje za uveljavitev njegovih pravnih interesov. Prosilec ugotavlja, da je prvostopni organ zavrnil zahtevo za pridobitev podatka, katerega z zahtevo sploh ni zahteval. V zahtevi prosilec ni zahteval podatka o tem, kje je bil kupljen predmet investicije, temveč je z zahtevo zahteval le pridobitev identifikacijskih znakov o predmetu investicije. Ti podatki pa zadostujejo prosilcu za uveljavljanje njegovih premoženjsko pravnih pravic. Iz navedenega prosilec ugotavlja, da prvostopni organ vsebinsko sploh ni odločal o prošnji za posredovanje podatkov, njegov odgovor pa se sploh ne tiče zahtevka. Namreč prosilec ni zaprosil, da prvostopni organ sporoči podatke o tem, kje je bil kupljen predmet investicije, temveč je prosilec prosil le za identifikacijske podatke stroja, ki je bil predmet investicije. Ker pa prvostopni organ vsebinsko sploh ni odločil o zaprosilu, je s tem pritožba utemeljena.

Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 1. 2. 2008, brez številke, s prilogami, na podlagi 1. odstavka 245. čl ZUP, poslal v odločanje Pooblaščencu.

Dne 2. 4. 2008 je Pooblaščenec organ še dodatno pozval, da mu predloži dokumente, ki so predmet zahteve prosilca. Organ je na poziv Pooblaščenca odgovoril z dopisom z dne 4. 4. 2008, v katerem je še dodatno obrazložil razloge za svojo odločitev. Predložil je tudi dokumentacijo s katero razpolaga. Dne 14. 4. 2008 je organ Pooblaščencu predložil še dodatno dokumentacijo.

Pritožba je utemeljena.

1. Načelo prostega dostopa po ZDIJZ

Zaradi obširnih navedb prosilca, ki je v pritožbi posebej utemeljeval, kakšen cilj zasleduje s pridobitvijo zahtevanih informacij, Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. čl. ZDIJZ). Po tej določbi so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi 3. odst. 17. čl. ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prosilčev namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje, za rešitev njegove pritožbe ni pravno relevanten. Pooblaščenec je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija obstaja ter ali izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni.

2. Delovno področje organa in pojem informacije javnega značaja

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. odstavku 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, torej tudi vseh pravnih oseb javnega prava, ne le državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

Organ  je bil ustanovljen na podlagi Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (Ur. l. RS, št. 2/2007-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPOP), ki v 12. čl. določa, da ukrepe države za izboljšanje dostopa do virov financiranja razvojnih naložb za mikro, mala in srednje velika podjetja, v skladu s programom ukrepov, izvaja Slovenski podjetniški sklad. Ustanovitelj organa je Vlada RS. Organ v skladu z zakonom razvija in izvaja storitve ter finančne spodbude, v skladu s sprejetim programom ukrepov, na naslednjih  področjih:
- zagotavljanje storitev in začetnega kapitala za hitrejše nastajanje in zagon novih podjetij z neposrednimi spodbudami za začetno financiranje podjetniških projektov v fazi nastajanja in zagona podjetij;
- zagotavljanje ugodnejših virov financiranja za razvojne naložbe podjetij s subvencijami, ugodnimi kreditnimi viri in garancijami za najete kredite;
- spodbujanje zasebnih vlaganj in financiranja podjetniških projektov v vseh fazah razvoja z lastniškim kapitalom, z zagotavljanjem ugodnih kreditnih virov in garancij za investitorje (1. odst. 13. čl. ZPOP).

Organ izvaja ukrepe v obliki storitev, neposrednih finančnih spodbud sklada in posrednih finančnih spodbud preko poslovnih bank, skladov tveganega kapitala in drugih finančnih institucij, subjektov inovativnega okolja ter drugih pravnih oseb javnega in zasebnega prava. Pri zagotavljanju začetnega kapitala in spodbujanju zasebnih vlaganj z lastniškim kapitalom  lahko organ vlaga kapitalske naložbe v imenu Republike Slovenije in po postopku, določenem v zakonu, ki ureja javne finance. Za upravljanje in razpolaganje s tako pridobljenimi kapitalskimi naložbami Republike Slovenije, veljajo določbe zakona, ki ureja javne finance in zakona o vladi. Instrumenti organa, ki jih po ZPOP lahko izvaja, so:
- ugodni posredni in neposredni krediti za razvojne naložbe mikro, malih in srednje velikih podjetij;
- garancije za najete kredite za razvojne naložbe mikro, malih in srednje velikih podjetij;
- subvencije obrestnih mer, stroškov kreditiranja in stroškov garancij;
- subvencije fizičnim osebam za ustanovitev in zagon podjetij v subjektih inovativnega okolja;
- subvencije za razvojne projekte mikro, malih in srednje velikih podjetij;
- ugodni posredni in neposredni krediti za kapitalska vlaganja v mikro, mala in srednje velika podjetja;
- garancije za najete kredite za kapitalske naložbe zasebnih vlagateljev;
- vlaganja v razvoj poslovne infrastrukture za pospeševanje naložb (14. čl. ZPOP).

Poslovanje sklada ureja 16. čl. ZPOP, ki določa, da se obseg, namen in način usmerjanja finančnih spodbud določi v poslovnem načrtu organa. Poslovni načrt pripravi organ na osnovi sprejetih usmeritev iz programa ukrepov. Podrobnejši pogoji, kriteriji in merila za izvajanje instrumentov organa, se v skladu z zakonom, ki ureja delovanje javnih skladov in s pravili za dodeljevanje državnih pomoči, določijo v splošnih pogojih za poslovanje javnega sklada.

Navedeno pomeni, da organ brez dvoma sodi med organe, ki so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. čl. informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).

Prosilec je zahteval dostop do informacije, ki se nanaša na razpisno dokumentacijo za odobritev neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme v letu 2006, kar glede na zgoraj navedene določbe ZPOP,  nedvomno sodi v delovno področje organa.

Ker pa se organ v izpodbijani odločbi ni konkretno opredelil do zahtevane informacije oziroma, kot pravilno ugotavlja tudi prosilec, organ ni odločal o informaciji, ki je bila predmet zahteve prosilca, je Pooblaščenec nadalje najprej ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi trije kriteriji za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ oziroma, ali je izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike.

3. Pregled dokumentacije, s katero razpolaga organ, glede javnega razpisa za nakup tehnološke opreme v letu 2006 za Viljema Šumerja s.p.  

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec dne 11. 4. 2008 opravil dodatne poizvedbe pri organu. Organ je pojasnil, da z zahtevano informacijo ne razpolaga, čeprav dejansko tega v odločbi ni zapisal. Organ namreč pri dodeljevanju subvencij nikoli ne zahteva serijskih številk strojev, ki so predmet investicije. Prejemnik subvencije mora predložiti račun. Na kontrolnem pregledu, ki ga izvede delavec organa, pa ima le ta navodilo, da mora stroj pogledati, poslikati, pogledati pa mora tudi serijsko številko stroja, ker se z njo dokazuje, da gre za nov stroj. Subvencija je bila namreč dana za nakup novega stroja. Organ je posebej poudaril, da ni nikjer izrecno navedeno, da mora imeti serijsko številko. Na kontrolnem pregledu je delavec organa tako zavezan slikati stroj, ni pa mu izrecno naročeno, da mora slikati serijsko številko, mora pa jo pogledati. Tako so na slikah sicer velikokrat prisotne tudi serijske številke, vendar ne povsod. Na kontrolnem pregledu delavec organa naredi zapisnik, kjer posebej zapiše morebitne nepravilnosti.
Pooblaščenec je vpogledal v seznam upravičenih stroškov s priloženimi predračuni, računi in ponudbami, ki so bili priloženi ob prijavi na javni razpis, originalne račune za celotno vrednost investicije, ki se glasijo na upravičenca, z oznako kopija je enaka izvirniku ter v Poročilo o pregledu namenske porabe sredstev, pridobljenih na razpisu neposredne subvencije za nakup tehnološke opreme z dne 19. 9. 2007. Vpogledal pa je tudi v razpisne pogoje navedenega javnega razpisa.

Pooblaščenec je posebej pregledal tudi vse fotografije iz kontrolnega pregleda pri prejemniku subvencije Šumer Vilijemu s.p., z dne 19. 9. 2006, ki so označene kot priloga 3.  Na drugem listu, pod fotografijo označeno s številko tri, je fotografija določenih številk stroja znamke Fanuc.  Ker Pooblaščenec zgolj iz fotografije ni mogel ugotoviti ali se ta fotografija nanaša na stroj, ki je predmet zahteve prosilca, je dne 16. 4. 2008 opravil dodatne poizvedbe pri organu. Organ je po telefaksu dne 17. 4. 2008 Pooblaščencu posredoval pojasnilo prejemnika subvencij Šumer Vilijema s.p., da se navedene številke nanašajo na erozijski stroj, znamke Fanuc, ki je bil kupljen s pomočjo neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme v letu 2006.

4. Kriterij materializirane oblike

Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je v dokumentih, s katerimi razpolaga organ, navedena informacija, ki je predmet zahteve prosilca. V razpisnih pogojih javnega razpisa za odobritev neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme v letu 2006, je pri točki 2.2 navedeno, da pod upravičene stroške investicije sodijo stroški, ki se nanašajo na zaključen tehnološki proces, in sicer (med drugim) stroški materialnih investicij (nakup novih strojev in nove programske opreme, ki predstavljajo smiselno zaokroženo tehnološko celoto). Nadalje je navedeno, da se za nove stroje upoštevajo vsi stroji, izdelani vsaj v letu 2005 ali 2006, kar je razvidno iz tovarniških tablic proizvajalcev. Pri tem pa v sami razpisni dokumentaciji ni nikjer določeno, da bi morala biti serijska številka stroja, kjer koli izrecno zapisana. Prosilci subvencije so, v skladu s 2.3 točko javnega razpisa, zavezani predložiti: končno poročilo z izjavo o končani investiciji, seznam računov za upravičene stroške investicije, originalne račune za celotno vrednost investicije, ki se glasijo na upravičenca ter potrdila-dokazila o plačilu računov. Nikjer pa ni opredeljena vsebina teh dokumentov oziroma nikjer ni določeno, da je potrebno navesti serijsko številko proizvajalca stroja. Tudi v Splošnih pogojih poslovanja organa, ki so objavljeni na njegovi spletni strani, ni, pod rubriko Spremljanje državnih pomoči in njihovih učinkov, nikjer določeno, da je v okviru nadzora potrebno izrecno zapisati tovarniško oz. serijsko številko stroja. 27. čl. Splošnih pogojev tako zgolj določa, da Sklad spremlja uresničevanje namenske rabe in realizacijo učinkov za vse oblike državnih pomoči Sklada na podlagi sklenjenih pogodb. Preizkus izvajanja pogodbe obvezno obsega:
▫ kontrolo namenske porabe sredstev s tehnično-tehnološkega in finančnega vidika,
▫ kontrolo doseganja predvidenih učinkov in
▫ spremljavo finančnega poslovanja upravičenca.

Sklad spremlja in kontrolira izvajanje pogodbe na podlagi pridobljene dokumentacije, ki jo je dolžan zagotoviti upravičenec ter z ogledi investicij na lokaciji MSP, ki jih določi na osnovi lastne presoje. Izjema je obrazec Poročilo o pregledu namenske porabe sredstev, pridobljenih na razpisu neposredne subvencije za nakup tehnološke opreme, ki ga je pripravil organ sam in  ga na kraju samem izpolni delavec organa, ki izvaja kontrolo. Na obrazcu sicer ni nikjer posebne postavke za popis serijske številke stroja, vendar pa je, pod 4. točko z naslovom: Materialni rezultati projekta/programa, določeno, da mora delavec organa pregledati financirane naložbe in druge materialne rezultate projekta/programa ter, da naj se zagotovijo fotografije bistvenih delov investicije (tehnološke opreme in tovarniških tablic). Organ je zato predložil tudi fotografije erozijskega stroja znamke Fanuc iz katerih so, kot ugotavlja Pooblaščenec, razvidne posamezne številke stroja, ki so predmet zahteve prosilca.

Objavljen javni razpis, ki je določal pogoje in merila za odobritev subvencij, sicer ni zavezoval prosilce subvencij, da bi bili dolžni v dokumentacijo, ki so jo predložili organu, navesti tudi serijsko številko stroja. Za pravilnost dodelitve subvencije je bil bistven izključno podatek o letnici stroja, ki se nahaja na tovarniški tablici proizvajalca. Takšen pogoj javnega razpisa pa je organ preveril na kontrolnem pregledu tako, da je delavec organa predmetni stroj tudi fotografiral. Kot ugotavlja Pooblaščenec, pa je ravno iz teh fotografij razvidna tudi serijska in druge številke stroja, kar je predmet zahteve prosilca.

Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da organ z informacijo, ki je predmet zahteve prosilca, razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da  predmet zahteve za dostop do informacije javnega značaja izpolnjuje vse kriterije za informacijo javnega značaja v skladu s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.

5. Stranski udeleženec v postopku

V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (2. odstavek 15. člena ZDIJZ). Iz tega razloga mora organ po uradni dolžnosti skrbeti za to, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek je torej potrebno pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.

Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi gospodarskega subjekta Šumer Vilijema s.p., kot prejemnika neposredne subvencije za nakup tehnološke opreme, je Pooblaščenec, z dopisom št. 021-10/2008/6 z dne 18. 4. 2008, po določilu 43. in 44. člena ZUP, Šumer Vilijema s.p. pozval, da se izjasni o tem, ali prijavlja stransko udeležbo v postopku oziroma, ali zahtevani podatki za njega predstavljajo poslovno skrivnost. Pooblaščenec je Šumer Vilijemu s.p., skupaj s pozivom, posredoval tudi fotografijo, na kateri je fotografirana tehnična tablica proizvajalca, ki vključuje tudi serijsko in druge številke stroja, kar je predmet zahteve prosilca in torej tudi predmet presoje Pooblaščenca.

Na poziv Pooblaščenca je pozvani gospodarski subjekt odgovoril z dopisom z dne 28. 4. 2008, v katerem je izjavil, da je preveril vse oznake na stroju, a ne najde nobene druge oznake kot te, ki so navedene na fotografiji, ki mu je bila posredovana s strani Pooblaščenca in ki predstavlja predmet presoje Pooblaščenca. Stranski intervenient poudarja, da so vsi podatki v zvezi z nakupi strojev del poslovanja podjetja in predstavljajo v rangu avtomobilske industrije znatno konkurenčno prednost, kar pomeni izdelavo prototipnih orodij za vzmetne elemente tudi čez noč in pridobitev najbolj donosnih poslov. Zato, po navedbi stranskega intervenienta, pomeni izdajanje kakršnihkoli informacij, izdajanje poslovne skrivnosti podjetja.

6.  Izjema po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ

Glede na zatrjevanje stranskega interevnienta, da zahtevana informacija za njega predstavlja poslovno skrivnost, je Pooblaščenec v nadaljevanju ugotavljal, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme po 2. točki 1. odst. 6. člena ZDIJZ, ki določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

Po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/2006 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1) je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega Pooblaščenec še opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

ZGD tako loči dva kriterija, subjektivnega in objektivnega, glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju se zakon ne spušča v vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija pa mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati (komentar ZGD k 1. odst. 39. čl.).

Podatki, ki pa niso označeni kot zaupni po 1. odst. 39. čl. ZGD, lahko uživajo varstvo le ob predpostavkah iz 2. odst. 39. čl. ZGD, kjer je opredeljen objektivni kriterij za določanje poslovne skrivnosti. V tem primeru ni potrebno, da bi bila poslovna skrivnost v kakršnemkoli aktu izrecno navedena, ampak je odločilna sama vsebina podatka. Zato je po tem kriteriju nujno, da je potreba po varstvu »očitna«. To pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu povprečnemu pripadniku podjetja jasno, da mora biti podatek zaupen že po svoji vsebini. Zakon pa dodaja še negativno določitev; z izdajo podatka bi nastala občutna škoda (škodni test).

Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po 39. čl. ZGD je primarno na podjetju, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali.  Družba oz. podjetje ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu v katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe.

Stranski udeleženec se v priglasitvi stranske intervenience ni konkretno opredelil do 39. čl. ZGD-1 oziroma, ni določno obrazložil, na podlagi katere določbe 39. čl. ZGD-1 je potrebno šteti informacije, ki jih prosilec zahteva za poslovno skrivnost. Prav tako ni predložil ustreznih dokazov za uveljavljanje poslovnih skrivnosti, temveč je zgolj na splošno, na abstraktni ravni, zatrjeval, da gre za informacije, ki za njega predstavljajo poslovno skrivnost.
 
Pooblaščenec na podlagi vpogleda v dokument, ki je predmet presoje in navedb stranskega intervenienta ugotavlja, da le ta ne izpolnjuje kriterijev niti po 1. niti po 2. odst. 39. čl. ZGD-1. Fotografija kot taka, s podatki o stroju, ni označena za poslovno skrivnost, kar je sicer logično, saj je dokument ustvaril organ. Stranski intervenient, pa v odgovoru na poziv Pooblaščenca, ni predložil sklepa o varovanju poslovne skrivnosti, v skladu s 1. odst. 39. čl. ZGD-1, ki bi varoval podatke, navedene na dokumentu, ki je predmet presoje. Prav tako stranski intervenient ni izkazal občutne škode, ki bi nastala podjetju z razkritjem podatkov, v skladu z 2. odst. 39. čl. ZGD-1. V obravnavanem primeru pa je, po mnenju Pooblaščenca,  bistveno, da iz fotografije, ki je predmet presoje, niti ni razvidno kdo razpolaga s takšnim strojem in za kaj ga uporablja, kar pomeni, da zahtevani dokument stranskega intervenienta sploh ne razkriva. Pooblaščenec zato ocenjuje, da dokument, ki je predmet presoje, ne more vplivati na tržni konkurenčni položaj stranskega intervenienta na način, da bi mu javnost teh podatkov povzročila občutno škodo. Iz dokumenta namreč ni razvidno, katero podjetje s takšnim strojem razpolaga, če sploh razpolaga oziroma ni nobene povezave, ne z lastništvom, ne s krajem, niti s podatkom o izdelavi konkretnih proizvodov. Dejstvo, da je prosilcu znan podatek o lastniku stroja, pa ne more spremeniti gornje ugotovitve, da fotografija, ki je predmet presoje Pooblaščenca, takšnega podatka ne razkriva in torej slednji podatek ni prosto dostopen.  Potrebno se je namreč zavedati, da se v postopku po ZDIJZ odloča o tem, ali informacija, ki je predmet presoje, kot taka, predstavlja informacijo javnega značaja za vse in da se nikoli ne sme in ne more odločati z vidika dostopa do dokumenta samo s strani prosilca, v smislu kaj je prosilcu poznano in zakaj zahtevane podatke potrebuje. V postopku odločanja o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja je tako  pogosto podana situacija, ko prosilec pozna tudi določene podatke, ki se ne nahajajo na dokumentu, vendar slednji podatki niso in ne morejo biti predmet presoje organa oziroma Pooblaščenca. Ob tem pa Pooblaščenec tudi ugotavlja, da gre za stroj, ki je v prosti prodaji in ga torej lahko kadarkoli kdorkoli kupi in z njim oz. s proizvodi, izdelanimi s pomočjo stroja, konkurira na trgu. Ne gre namreč za stroj, ki bi bil kot inovacija zaščiten, zato se lahko tudi vsak s tovrstnimi podatki, ki so navedeni na teh strojih, seznani pri prodajalcu stroja.

Zaradi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da z razkritjem informacij, ki so predmet pritožbe oz. zahteve, stranskemu intervenientu nikakor ne bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, zato podatki v zahtevanem dokumentu ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti v smislu 2. odst. 39. čl. ZGD.

7. Zaključek

Pooblaščenec tako ugotavlja, da organ razpolaga z informacijo, ki jo prosilec zahteva. To pomeni, da je izpolnjen prvi pogoj iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Iz zgoraj navedenih razlogov pa  Pooblaščenec tudi ugotavlja, da ni podana izjema iz 2. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

Pooblaščenec je glede na navedeno, pritožbi prosilca ugodil in na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ mora prosilcu posredovati identifikacijske številke erozijskega stroja znamke FANUC, serijsko številko Y............... in tudi ostale številke in sicer tako, da mu pošlje fotokopijo fotografije iz priloge 3, drugi list, pod fotografijo, ki je označena s številko 3,  posnete dne 19. 9. 2006 na kontrolnem pregledu, v zadevi Šumer Viljema s.p., kot prejemnika neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme v letu 2006.

 
    Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
          pooblaščenka