Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 15.12.2016
Naslov: Praetor d.o.o. - Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij
Številka: 090-268/2016
Kategorija: Javna naročila, Poslovna skrivnost, Osebni podatek, Stroški
Status: Delno odobreno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

Prosilec je zahteval vpogled v dokumentacijo v zvezi z izvedenim javnim naročilom. Organ mu je vpogled omogočil, v dokumentaciji pa prekril podatke, ki naj bi predstavljali poslovno skrivnost. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da določene podatke organ vendarle mora razkriti, saj ne predstavljajo poslovne skrivnosti. V preostalem delu je pritožbo prosilca zavrnil. IP je ugotovil tudi, da je organ prosilcu pravilno zaračunal stroške za delni vpogled v dokumente, saj je število strani dokumentov, v katere mora organ zagotoviti vpogled kljub odločbi IP nespremenjeno.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-268/2016/6                                              
Datum: 15. 12. 2016


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), in prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07  – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Praetor d.o.o., Aljaževa ulica 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 1. 6. 2016, zoper odločbo št. 090-6/2016/15 z dne 24. 5. 2016 in račun št. 203100-16-00022 z dne 25. 5. 2016 Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Jesenkova ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

1.     Pritožbi prosilca z dne 1. 6. 2016 zoper odločbo št. 090-6/2016/15  z dne 24. 5. 2016 Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij se delno ugodi in se odločba v zavrnilnem delu delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v naslednje dokumente:

- račune, dobropise in finančne dobropise podjetja INPOS d.o.o., izdane organu na podlagi javnega naročila št. JN14334/2013 od leta 2014 naprej, pri čemer mora na dokumentih prekriti podatke o skladišču, datumu opravljene dobave blaga/opravljanja storitve, datumu valute, PE/Strm, številki naročilnice, številki pogodbe, izvornem dokumentu, ključu dokumenta, šifrah posameznih izdelkov, rabatih za posamezne izdelke, skupnem znesku pred rabatom, skupnem rabatu ter ime in priimek komercialista;

- ponudbeni predračun oz. tabelo »Potrebe-čistila, čistilni pribor in koncentrati«, pri čemer mora prekriti podatke o komercialnem nazivu in proizvajalcu artikla ter šifri artikla;

- ponudbeni predračun oz. tabela »Čistila«, pri čemer mora prekriti podatke o komercialnem nazivu in proizvajalcu artikla ter šifri artikla;

- pooblastila za pridobitev potrdila iz kazenske evidence za fizične osebe t.j. ponudnikove zakonite zastopnike – za Ivana Fajfarja, Petra Tršana in Mašo Pfajfar Toplak, pri čemer mora prekriti podatke o EMŠO, datumu, kraju, občini ter državi rojstva, državljanstvu ter prejšnjem priimku;

- Izjavo – potrdilo reference podjetja Gorenje d.d., pri čemer mora prekriti podatek o pogodbi, na podlagi katere je bil posel opravljen in datumu sklenitve te pogodbe, podatke o imenu, priimku in telefonski številki kontaktne osebe ter ime in priimek potrjevalca reference za Gorenje d.d.

 

2.     V preostalem delu se pritožba zavrne.

 

3.     Pritožba prosilca z dne 1. 6. 2016 zoper račun št. 203100-16-00022 z dne 25. 5. 2016 Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij se zavrne.

 

4.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 24. 3. 2016 od organa zahteval, da mu omogoči vpogled v dokumentacijo v zvezi z javnim naročilom št. JN14334/2013, konkretno v dokumente: ponudbo ponudnika INPOS d.o.o., Opekarska cesta 2, 3000 Celje, celotno korespondenco med naročnikom in ponudnikom INPOS d..o.o. po odpiranju ponudb do izdaje odločitve ter vse račune izbranega dobavitelja družbe INPOS d.o.o. in celotno njegovo korespondenco z naročnikom glede dobav po navedenem javnem naročilu od leta 2014 naprej.

 

Dne 5. 4. 2016 je organ pozval gospodarski subjekt INPOS d.o.o. k stranski udeležbi v postopku dostopa do informacij javnega značaja in k izjasnitvi o morebitnih omejitvah za dostop do zahtevanih dokumentov.

 

INPOS d.o.o. je dne 7. 4. 2016 organu odgovoril, da želi sodelovati v postopku kot stranski udeleženec. Na dodatni poziv organa mu je dne 10. 5. 2016 posredoval še sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 10. 5. 2016.

 

Organ je dne 24. 5. 2016 izdal odločbo št. 090-6/2016/15, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil in mu omogočil vpogled v zahtevane dokumente, pri čemer je zaradi poslovne skrivnosti ponudnika INPOS d.o.o. določene podatke prekril. V odločbi je organ navedel še, da je prosilec za delni vpogled dolžan poravnati materialne stroške na podlagi računa, ki ga bo organ prosilcu izročil ob vpogledu.

 

Ob vpogledu, dne 25. 5. 2016, je organ prosilcu vročil račun za plačilo 53,88 EUR za fotokopije. Prosilec je dne 31. 5. 2016 plačilo računa pisno zavrnil in navedel, da organ ne bi smel zaračunavati fotokopiranja, če je prosilec zahteval le vpogled in je bilo prekrivanje podatkov neutemeljeno.

 

Dne 1. 6. 2016 se je prosilec pritožil zoper odločbo organa in navedel, da podatki, ki jih je organ prekril, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Neutemeljeno pa je tudi prekrivanje osebnih podatkov zakonitih zastopnikov, z izjemo EMŠO, saj so javno objavljeni v registru AJPES. V zvezi s stroški je prosilec navedel, da organ ni upravičen zaračunavati materialnih stroškov, saj je prosilec zahteval vpogled in ne priprave fotokopij. Ker je bilo prekrivanje podatkov neupravičeno, organ ne sme zaračunati stroškov za delni dostop.

 

Organ je pritožbo prosilca posredoval stranskemu udeležencu INPOS d.o.o. in ga pozval k udeležbi v pritožbenem postopku. Stranski udeleženec je svojo izjasnitev o pritožbi organu posredoval dne 9. 6. 2016.

 

Pritožbo prosilca je nato organ kot pravočasno, dovoljeno in vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, dne 24. 11. 2016, odstopil IP v reševanje.

 

Dne 1. 12. 2016 in 14. 12. 2016 je IP od organa in stranskega udeleženca pridobil dodatna pojasnila in dokazila.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi prevzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in v mejah njegovih pritožbenih navedb.

 

Prosilec se je pritožil zaradi zavrnitve dostopa do podatkov v zahtevani dokumentaciji oz. zaradi omogočanja le delnega dostopa do dokumentov. Pritožuje se torej v zavrnilnem delu – le glede prekritih podatkov. Ob vpogledu v zahtevano dokumentacijo je IP ugotovil, da je organ v celoti (brez prekrivanja podatkov) prosilcu omogočil vpogled v naslednje dokumente: Dobavnica št. 5379 z dne 4. 3. 2014, Sklep o določitvi zaupnih podatkov podjetja INPOS d.o.o. z dne 18. 12. 2013, Pooblastilo podjetja INPOS d.o.o. z dne 16. 12. 2013, izpolnjen obrazec »Podatki o ponudniku« podjetja INPOS d.o.o. z dne 18. 12. 2013, izpolnjen obrazec »Ponudba« z dne 18. 2. 2013, Izjava o izpolnjevanju pogojev z dne 18. 12. 2013, izpolnjen obrazec »Podatki o lastniških deležih in povezanih družbah z dne 18. 12. 2013, dopis podjetja INPOS d.o.o. z dne 18. 12. 2013, obrazec Izjava podizvajalca, Pooblastilo za pridobitev potrdila iz kazenske evidence za pravne osebe/ ponudnike z dne 18. 12. 2013, Dokazilo o upoštevanju Pravilnika o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, Stalno dovoljenje Urada RS za kemikalije št. 540-19/01-14-UK z dne 23. 1. 2008, Pogodbo št. 387-KU/2013 o izvajanju storitev ravnanja z embalažo in odpadno embalažo, sklenjeno med gospodarskim subjektom UNIREC d.o.o. in INPOS d.d. dne 4. 2. 2013, Izjavo ponudnika, da izpolnjuje zahteve Zakona o prevozu nevarnega blaga z dne 18. 12. 2013, seznam referenc z dne 18. 12. 2013, potrdilo referenc naročnikov Onkološki inštitut Ljubljana, SŽ – Infrastruktura, Dom upokojencev Ptuj, Generalni sekretariat Vlade RS in Dom upokojencev Center, ter Vzorec pogodbe o dobavi čistil za INPOS d.o.o. Organ je torej prosilcu v celoti ugodil glede navedenih dokumentov, zaradi česar ti dokumenti oz. podatki v njih niso predmet tega pritožbenega postopka.

 

Predmet tega pritožbenega postopka so glede na predloženo dokumentacijo prekriti podatki v dokumentih: računi, dobropisi in finančni dobropisi podjetja INPOS d.o.o., izdani na podlagi javnega naročila JN14334/2014 od leta 2014 dalje, ponudbeni predračun oz. tabela »Potrebe-čistila, čistilni pribor in koncentrati« podjetja INPOS d.o.o., ponudbeni predračun oz. tabela »Čistila«, pooblastila za pridobitev potrdila iz kazenske evidence za fizične osebe t.j. ponudnikove zakonite zastopnike (za Ivana Fajfarja, Petra Tršana in Mašo Pfajfar Toplak) ter Izjava – potrdilo reference podjetja Gorenje d.d. IP je tako ugotavljal utemeljenost pritožbe prosilca glede dostopa do podatkov, ki jih je organ v navedenih dokumentih prekril oz. je dostop do njih prosilcu zavrnil. Poleg tega je IP po uradni dolžnosti preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje. Organ z zahtevanimi informacijami dejansko razpolaga, saj jih je dne 24. 11. 2016 posredoval IP za namene tega postopka. Glede informacij, ki so predmet pritožbenega postopka, so torej izpolnjene vse predpostavke za obstoj informacij javnega značaja.

 

IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali podatki, ki jih je organ prekril, predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa je podana katera od izjem od dostopa do informacij javnega značaja, kot jih opredeljuje prvi odstavek 6. člena in 5. a člen ZDIJZ.

 

  1. Izjema poslovne skrivnosti (2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ)

 

Dostop do zahtevanih podatkov je organ zavrnil zaradi domnevnega obstoja izjeme poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na določbo 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1) je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). ZGD-1 torej loči dva kriterija, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. V primeru, da so izpolnjeni pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, presoja obstoja poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju ni potrebna.


Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati.[1] S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Tem zahtevam je treba dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala.[2]


IP je po pregledu prejete dokumentacije ugotovil, da je podjetje INPOS d.o.o. sprejelo Sklep o določitvi zaupnih podatkov z dne 18. 12. 2013, ki ga je organu posredovalo že ob posredovanju ponudbe v predmetnem postopku javnega naročanja. Iz navedenega sklepa izhaja, da podjetje kot poslovno skrivnost določa ponudbeni predračun: ponujeni artikel, proizvajalec, šifra artikla, pakiranje, tehnični listi, certifikati, vzorci, reference gospodarskih družb, osebni podatki zakonitih zastopnikov, ponudbeni predračun za koncentrate: stolpci H, I, J, K, O, R, S, T. Prav tako je podjetje INPOS d.o.o. organu dne 10. 5. 2016 posredovalo Sklep o določitvi zaupnih podatkov z dne 10. 5. 2016, iz katerega izhaja, da se za poslovno skrivnost štejejo naslednji podatki: ponujeni artikel, proizvajalec, šifra artikla, pakiranje, tehnični listi, certifikati, vzorci, reference gospodarskih družb, osebni podatki zakonitih zastopnikov, naslednji stolpci v ponudbenem predračunu čistila in čistilni pribor: (komercialni naziv in proizvajalec, šifra artikla), naslednji stolpci v ponudbenem predračunu čistila: (pakiranje, okolju prijazna čistila, komercialni nazivi in proizvajalec, šifra artikla, srednja stopnja koncentracije, potrebna količina ponujenega sredstva), podatki na dobavnicah in računih: (skladišče, datum opravljene dobave blaga, datum valute, dostava, naročilnica, pogodba, projekt, Pe/Strm, izvorni dokument, ključ dokumenta, šifra, opis artikla-komercialni naziv, stopnja rabata, vrednost rabata, komercialist). Kot navedeno, je bil prvi sklep organu posredovan že ob posredovanju ponudbe dne 18. 12. 2013, drugi pa 10. 5. 2016, torej pred izdajo izpodbijane odločbe. Organ je bil tako ob odločanju o upravičenosti prosilca do dostopa do informacij javnega značaja z obema sklepoma družbe seznanjen. To jasno izhaja tudi iz izpodbijane odločbe, saj je organ v njej taksativno naštel podatke, do katerih je dostop zavrnil na podlagi sklepa INPOS d.o.o. IP tako ugotavlja, da je glede tega, da so zgoraj navedeni podatki poslovna skrivnost, izdan veljaven sklep o poslovni skrivnosti, ki je bil pravočasno posredovan organu. Izpolnjen je torej subjektivni kriterij za določitev teh podatkov za poslovno skrivnost. IP zato za te podatke ni preverjal še obstoja poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju.

 

V obravnavanem primeru pa je treba upoštevati tudi določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, po kateri se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Navedena določba velja tako v primeru obstoja poslovne skrivnosti po subjektivnem kot po objektivnem kriteriju. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva.

 

Predmet pritožbenega postopka v konkretnem primeru so podatki iz ponudbene dokumentacije za javno naročilo št. JN14334/2013 in podatki iz računov, dobropisov in finančnih dobropisov, izdanih po že sklenjeni pogodbi o navedenem javnem naročilu. Gre torej za dva sklopa podatkov – v prvega sodijo informacije iz ponudbene dokumentacije, v drugega pa informacije iz že izdanih računov, dobropisov in finančnih dobropisov.

 

1.1.         Ponudbena dokumentacija

 

V zvezi s prvim sklopom informacij, torej v zvezi s podatki iz ponudbene dokumentacije, je treba upoštevati, da prosilec zahteva dostop do dokumentov, vezanih na postopek javnega naročanja. V zvezi s temi podatki je zato treba ugotoviti, ali so ti javni že na podlagi določb v času odločanja na prvi stopnji veljavnega Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 91/15; v nadaljevanju ZJN-3). Temeljna načela (3.-8. čl.) tega zakona zagotavljajo javnost javnih naročil, tako splošni, kot tudi posebnim javnostim (npr. na javnem razpisu neuspelim ponudnikom), nadzor nad pravilnostjo dela javnega sektorja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Postopki javnih naročil morajo biti pregledni (transparentni), s tem pa je povezana tudi zahteva po javnosti (publiciteti). Ponudniki in naročniki se morajo torej že na podlagi samega zakona zavedati, da ne morejo pričakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti v dokumentih, ki so bili pridobljeni oz. so nastali na podlagi postopka javnega naročila. ZJN-3 torej zaradi načela transparentnosti izrecno določa javnost nekaterih dokumentov, zato izjema poslovne skrivnosti zanje, ob upoštevanju 3. odst. 39. čl. ZGD-1, ne pride v poštev.

 

V skladu z 2. odst. 35. čl. ZJN-3 so vselej javni naslednji podatki: specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Poleg tega IP poudarja, da gre v konkretnem primeru za izbranega ponudnika, zato je treba upoštevati tudi določbo 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. IP ob tem poudarja, da je bilo v konkretnem postopku javnega naročila temeljno merilo za izbor ponudnika sicer res najnižja skupna ponudbena cena (v primeru dveh ali več ponudnikov z enako najnižjo skupno ponudbeno ceno se najugodnejšega ponudnika izbere z žrebom), vendar pa se na najugodnejšo ceno ni mogoče opreti, če ponudnik ne izpolnjuje pogojev, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji in jih je bilo treba dokazati z ustreznimi listinami. Javni del ponudbe tako nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije, ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. Po oceni IP za poslovno skrivnost v postopkih javnega naročanja tako ni mogoče določiti tistih podatkov iz predložene ponudbe, ki odražajo izpolnjevanje pogojev, saj jih je dopustno razkriti javnosti tudi na podlagi 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. V primeru neizpolnjevanja pogojev bi namreč morala biti ponudba izločena, zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi pogoje, da ima lahko javnost v skladu z načelom transparentnosti možnost preveriti, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi primerna, pravilna in popolna. Glede na to, da je šlo v konkretnem primeru za izbranega ponudnika, IP ugotavlja, da ima javnost preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico preverjanja izpolnjevanja pogojev javnega naročila, saj je na podlagi ocene organa, da ponudnik izpolnjuje vse pogoje, prišlo do porabe javnih sredstev. Ni mogoče trditi, da bi bilo temu pogoju zadoščeno zgolj ob omogočenem dostopu do ponudnikove izjave, da izpolnjuje vse pogoje. IP dodaja, da je tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 1613/2009 z dne 28. 4. 2010 potrdilo odločitev IP, da so dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika (šlo je za referenčna potrdila), ki izkazujejo zahtevane pogoje javnega naročila, prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj gre za podatke o porabi javnih sredstev.

 

Kot že navedeno, nedvomno dokumente, ki vsebujejo informacije o porabi javnih sredstev oz. informacije iz določbe 2. odst. 35. čl. ZJN-2, predstavljajo dokazila o izpolnjevanju pogojev in meril iz razpisne dokumentacije. IP je ob vpogledu v zahtevane informacije ugotovil, da je na podlagi izjeme poslovne skrivnosti v ponudbeni dokumentaciji organ zavrnil dostop do podatkov o komercialnem nazivu in proizvajalcu ter šifri artikla v ponudbenem predračunu oz. tabeli »Potrebe – čistila, čistilni pribor in koncentrati«, do podatkov o načinu pakiranja, skladnosti z Uredbo o zelenem javnem naročanju, komercialnem nazivu, proizvajalcu, šifri, srednji stopnji koncentracije ter potrebni količini artikla v ponudbenega predračuna oz. tabele »Čistila«, do referenčnega potrdila gospodarskega subjekta Gorenje d.d. ter do osebnih podatkov zakonitih zastopnikov v pooblastilih za pridobitev potrdila iz kazenske evidence. V nadaljevanju je IP za vsakega od teh podatkov oz. dokumentov ugotavljal, ali gre za informacije oz. dokazila o izpolnjevanju pogojev in meril iz razpisne dokumentacije.

 

V konkretnem primeru so pogoji, ki jih je moral izpolnjevati posamezni ponudnik, določeni v razpisni dokumentaciji, ki je prosto dostopna na spletu ( http://www2.gov.si/mp/uiks/jnuiks.nsf/0/9659646e26aeacdac1257c20004c2c12/$FILE/razpisna_dokumentacija.pdf). Ob vpogledu v predmetno razpisno dokumentacijo, IP ugotavlja, da podatki o komercialnem nazivu, proizvajalcu in šifri artikla ter osebni podatki zakonitih zastopnikov ne predstavljajo informacije oz. dokazila o izpolnjevanju pogojev in meril iz razpisne dokumentacije. V razpisni dokumentaciji je namreč natančno opredeljeno, katere »tehnične« pogoje morajo izpolnjevati posamezni artikli, pri čemer proizvajalec, komercialni naziv izdelka ali šifra izdelka niso omenjeni. Prav tako iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da bi bili za izbor ponudnika relevantni rojstni podatki, EMŠO, državljanstvo ali prejšnji priimek zakonitih zastopnikov ponudnika. Navedeni podatki tako po ugotovitvah IP ne predstavljajo informacij oz. dokazil o izpolnjevanju pogojev in meril iz razpisne dokumentacije, zaradi česar ni pravne podlage za njihovo javno razkritje.

 

Drugače pa je IP ugotovil glede naslednjih podatkov iz ponudbenega predračuna oz. tabele »Čistila« stranskega udeleženca: podatek o načinu pakiranja, podatek o tem, ali gre za okolju prijazno čistilo, skladno z Uredbo o zelenem javnem naročanju, podatek o srednji koncentraciji ter podatek o potrebni količini ponujenega sredstva v koncentratu za iskano količino delovne raztopine. Navedeni podatki predstavljajo informacije o izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije javnega naročila, zaradi česar jih ni mogoče označiti kot poslovno skrivnost. Podatek o načinu pakiranja izkazuje, ali ponudnik izpolnjuje pogoj iz točke 1.2. na strani 3 razpisne dokumentacije, da se blago dostavlja v enotah pakiranja, kot so navedene v ponudbenem predračunu, ki je priloga k razpisni dokumentaciji. Ob primerjanju podatka o načinu pakiranja iz ponudbe s podatkom o načinu pakiranja iz računov, je mogoče ugotoviti, ali ponudnik izpolnjuje pogoj, ki ga je v razpisni dokumentaciji določil organ kot naročnik – ali torej ponudnik dobavlja blago v enotah pakiranja, kot jih je navedel v ponudbenem predračunu. Prav tako podatek o tem, ali gre za okolju prijazno čistilo, skladno z Uredbo o zelenem javnem naročanju, nedvomno predstavlja podatek o izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije. V točki 4. »Pogoji po Uredbi o zelenem javnem naročanju«, na straneh 11 do 18 razpisne dokumentacije, so navedeni pogoji, ki jih mora posamezno čistilo izpolnjevati, da bi zadostilo potrebam javnega naročila. Podatek o tem, ali je ponujen izdelek skladen z navedeno uredbo, je torej zagotovo podatek o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Enako velja tudi za podatek o srednji koncentraciji ponujenih izdelkov, saj so ti podatki navedeni kot pogoj v točki 1.2. na strani 3 razpisne dokumentacije. Glede na navedeno točko, mora ponudnik v ponudbeni predračun vpisati za vsa sredstva koncentracijo redčenja iz tehničnih navodil proizvoda, pri čemer mora obvezno navesti srednjo vrednost koncentracije, ki jo ponudnik izračuna za vsak ponujeni izdelek. Srednje vrednosti koncentratov in dezinfekcijskih sredstev se upošteva pri izračunu čistilne kopeli ponudbenega predračuna. Navedeni podatek torej izkazuje, ali je ponudnik izpolnil zahtevani pogoj. Podatek o potrebni količini ponujenega sredstva v koncentratu za iskano količino delovne raztopine pa je neposredno povezan z osnovnim merilom uspešnosti na razpisu – ceno izdelka. Organ namreč lahko ugotovi, kaj dejansko mu je za določeno ceno ponujeno šele, ko ima podatek o tem, koliko izdelka je potrebno za dosego določenega učinka. Posledično je navedeni podatek nedvomno podatek o izpolnjevanju temeljnega pogoja razpisne dokumentacije in kot tak ne more biti označen kot poslovna skrivnost.

 

Prav tako je IP ugotovil, da ni mogoče za poslovno skrivnost označiti dokumenta Izjava - potrdilo reference gospodarskega subjekta Gorenje d.d. Glede na 4. točko oddelka 3 – Posebni pogoji glede na predmet naročila in navodila o načinu dokazovanja izpolnjevanja teh pogojev (str. 11 razpisne dokumentacije), mora namreč ponudnik priložiti izpolnjen obrazec »reference – seznam vsaj petih najvažnejših dobav v zadnjih treh letih«. Za vsak navedeni posel posebej mora ponudnik priložiti potrdilo o kakovostno opravljenem delu (ocena najmanj »dobro«), z vrednostmi in datumi izvedbe ter skladnosti izvedbe s pogodbenimi določili. Kot dokazilo mora ponudnik predložiti reference v obliki priloženega obrazca, ki ga za ponudnika izpolni, potrdi in žigosa njegov končni naročnik, ki potrjuje ponudnikovo kakovostno in pravočasno izpolnitev pogodbenih obveznosti/ naročil v zadnjih treh letih v zvezi z dejavnostjo, ki je predmet javnega naročila, z zneskom, datumom in nazivom končnega naročnika. Zahtevani dokument torej predstavlja obrazec, ki je del razpisne dokumentacije, vanj pa je treba vnesti podatke o potrjevalcu reference, pogodbi o pravnem poslu s potrjevalcem reference (datum, št. pogodbe), trajanje dobavljanja blaga, znesek, oceno sodelovanja, podatke o kontaktni osebi pri potrjevalcu reference (ime, priimek, telefon), podatke o kraju in datumu podpisa reference ter podatke o imenu in priimku pooblaščene osebe potrjevalca reference ter ponudnika. Ob upoštevanju navedenega IP ugotavlja, da nedvomno podatki o potrjevalcu reference, datumih dobavljanja blaga, znesku, oceni sodelovanja ter kraju in datumu podpisa reference predstavljajo podatke o izpolnjevanju pogojev razpisa glede referenc. Navedeni podatki torej ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, zaradi česar jih je treba razkriti. Drugače pa IP ugotavlja glede podatka o sami pogodbi, na podlagi katere je bil posel opravljen, podatkov kontaktne osebe ter podatkov o imenu in priimku pooblaščene osebe potrjevalca reference ter ponudnika. Ti podatki namreč ne predstavljajo informacij o izpolnjevanju razpisnih pogojev, zaradi česar so lahko označeni kot poslovna skrivnost.

 

Vendar pa je IP kljub navedenemu ugotovil, da je treba podatek o imenu in priimku pooblaščene osebe ponudnika v dokumentu Izjava - potrdilo reference gospodarskega subjekta Gorenje d.d. razkriti. Gre namreč za ime in priimek zakonitega zastopnika ponudnika, zaradi česar gre za javen podatek že na podlagi določb Zakona o sodnem registru (Ur. l. RS, št. 54/07 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSReg). Enako je IP ugotovil tudi glede podatkov o naslovih stalnega/začasnega bivališča zakonitih zastopnikov v pooblastilih za pridobitev potrdila iz kazenske evidence. Tudi te je treba razkriti kljub temu, da ne predstavljajo informacij o izpolnjevanju razpisnih pogojev oz. meril. Tudi ti podatki so javni na podlagi določb ZSReg in so tako prosto dostopni v Poslovnem registru Slovenije na spletni strani AJPES. Kot namreč določa ZSreg v 2.b, se za fizične osebe v sodni register vpiše, med drugim, tudi podatek o naslovu stalnega prebivališča (državo, ulico in hišno številko, naselje, občino, poštno številko in kraj), oz. če ima v Republiki Sloveniji samo začasno prebivališče, podatke o naslovu začasnega prebivališča. Sodni register je glede na 7. člen ZSReg javna knjiga, javnost podatkov iz glavne knjige pa se zagotavlja tako, da mora biti vsakomur prek spletnih strani AJPES-a omogočen brezplačen vpogled v podatke, ki so o posameznem subjektu vpisani v sodni register, in z izstavitvijo izpisov iz sodnega registra po 48. členu tega zakona. V skladu z 48.c členom ZSReg pa javna objava podatkov prek spletne strani oziroma izpis po 48. členu (razen pri izpisu v točno določenih primerih) ne smeta vsebovati EMŠO družbenikov, zastopnikov in članov organa nadzora subjekta vpisa, pri objavi podatkov o vpisu v sodni register po 43. členu, listinah iz 1. točke tretjega odstavka 7. člena (tj. zadnjega čistopisa statuta delniških družb in družbenih pogodb družb z omejeno odgovornostjo, zapisnikov delniških družb itd.) pa tudi ne osebnih podatkov posameznikov, ki niso družbeniki, zastopniki ali člani organov nadzora subjekta vpisa ali osebnih podatkov družbenikov, zastopnikov ali članov organov nadzora subjekta vpisa, ki niso neposredno povezani z opravljanjem teh funkcij. Glede na navedeno so torej podatki o imenu in priimku ter naslovu prebivališča zakonitega zastopnika gospodarske družbe (v konkretnem primeru INPOS d.o.o.) že po zakonu javni in v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 ne morejo biti označeni kot poslovna skrivnost.

 

Ob upoštevanju navedenega je torej IP glede prvega sklopa predmetnih informacij, torej informacij iz ponudbene dokumentacije ugotovil, da je treba dopustiti dostop do podatkov o naslovu prebivališča zakonitih zastopnikov ponudnika v pooblastilih za pridobitev potrdila iz kazenske evidence, do podatkov o potrjevalcu reference, datumih dobavljanja blaga, znesku, oceni sodelovanja, kraju in datumu podpisa reference ter podatkov pooblaščene osebe ponudnika v referenčnem potrdilu gospodarskega subjekta Gorenje d.d. ter do naslednjih podatkov iz ponudbenega predračuna oz. tabele »Čistila« stranskega udeleženca: podatek o načinu pakiranja, podatek o tem, ali gre za okolju prijazno čistilo, skladno z Uredbo o zelenem javnem naročanju, podatek o srednji koncentraciji ter podatek o potrebni količini ponujenega sredstva v koncentratu za iskano količino delovne raztopine. Navedeni podatki namreč ne morejo biti označeni za poslovno skrivnost na podlagi veljavne zakonodaje. IP pa je pritrdil organu in zavrnil pritožbo prosilca glede dostopa do podatkov o komercialnem nazivu in proizvajalcu ter šifri artikla v tabelah oz. ponudbenih predračunih »Potrebe – čistila, čistilni pribor in koncentrati« in »Čistila«, podatkov o EMŠO, prejšnjem priimku, državljanstvu ter rojstnih podatkov (datum, kraj, občina in država rojstva) zakonitih zastopnikov v pooblastilih za pridobitev potrdila iz kazenske evidence ter naslednjih podatkov iz referenčnega potrdila gospodarskega subjekta Gorenje d.d.: podatek o sami pogodbi, na podlagi katere je bil posel opravljen, podatki kontaktne osebe ter podatki o imenu in priimku pooblaščene osebe potrjevalca reference. Navedeni podatki predstavljajo poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju in s tem izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 2. točki prvega dostavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer ni zakonske podlage za njihovo razkritje v postopku po ZDIJZ.

 

1.2.         Dokumentacija po sklenitvi pogodbe o javnem naročilu

 

Nadalje je IP ugotavljal, ali obstaja zakonska podlaga za razkritje podatkov iz drugega sklopa predmetnih informacij, torej za podatke iz računov, finančnih dobropisov in dobropisov, izdanih po sklenitvi pogodbe na podlagi javnega naročila. Pri tem je IP ugotavljal predvsem, ali prekriti podatki predstavljajo informacije o porabi javnih sredstev. Glede na določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se namreč ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

 

Podatki o porabi javnih sredstev so torej vedno javni, ne glede na morebiten obstoj poslovne skrivnosti. Pri tem je treba upoštevati tudi določbe Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617; v nadaljevanju: ZJF), ki v tretjem odstavku 2. člena kot enega od načel zakona določa načelo učinkovitosti in gospodarnosti. Organ kot naročnik je namreč porabnik javnih sredstev, zato na trgu ne nastopa brez omejitev, česar se morajo zavedati tudi poslovni subjekti, ki vstopajo v takšna obligacijska razmerja. IP ob tem poudarja, da je kot podatke o porabi javnih sredstev treba šteti vse podatke, ki izkazujejo, ali je organ pri sklepanju pogodbe na podlagi javnega naročila ravnal gospodarno, kakšne obveznosti je prevzel in pod kakšnimi pogoji ter kakšne finančne posledice ima to pogodbeno razmerje za proračun oziroma kakšne, kratkoročne in dolgoročne obveznosti in pravice iz njega izhajajo za organ. Zgolj podatek o skupni končni vrednosti pogodbenega posla namreč ne omogoča takšnega nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje učinkovite in poštene konkurence ter gospodarna poraba javnih sredstev. Za izpolnitev tega cilja, ki ga določa ZDIJZ v 2. členu, je torej treba kot podatek o porabi javnih sredstev šteti vse podatke, ki imajo finančni učinek in za organ ustvarjajo finančne obveznosti, posredne ali neposredne, pa tudi podatke, ki kažejo, kaj konkretno je organ prejel za dogovorjeno plačilo.

 

Ob vpogledu v zahtevane račune, finančne dobropise in dobropise je IP ugotovil, da so v njih prekriti podatki o skladišču, datumu opravljene dobave blaga, načinu dostave, PE/Strm, številki naročilnice oz. pogodbe, ključu dokumenta, šifrah in opisih posameznih izdelkov, rabatu pri posameznih izdelkih, skupnem znesku pred rabatom, celotnem rabatu ter imenu in priimku komercialista.

 

Nedvomno podatki o tem, kateri izdelki so bili dobavljeni ter po kakšni ceni, predstavljajo informacije o porabi javnih sredstev. Gre namreč za informacije o tem, kaj (katere izdelke) je organ kupil z javnimi sredstvi in po kakšni ceni. To velja tudi za podatke o proizvajalcu blaga. Podatek o proizvajalcu določenega izdelka namreč predstavlja informacijo o izdelku, ki je lahko bistvenega pomena za ugotavljanje ustreznosti oz. kakovosti kupljenega izdelka. S podatkom o proizvajalcu kupljenega blaga javnost dejansko dobi informacijo o tem, kakšno blago je organ kupil z javnimi sredstvi. Le če se javnost seznani s to informacijo, lahko preverja, ali je organ javna sredstva porabil smotrno. Na ta način pride do izraza nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki preprečuje slabo upravljanje javnega sektorja z javnimi sredstvi. Navedenega se mora zavedati tudi podjetje INPOS d.o.o. Ob vstopu v poslovno razmerje z državnim organom je namreč njegova svoboda pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena, ravno zaradi zahteve po transparentnem delovanju državnih organov, zlasti pri porabi javnih sredstev, ko se troši denar davkoplačevalcev. 

 

Enako velja za podatek o načinu dostave blaga (lastni prevzem, dostava po pošti ipd.). Prevzemanje blaga na sedežu ponudnika ali v kakšnem drugem kraju lahko za organ predstavlja drugačen strošek kot dostava neposredno v prostore organa. Posledično je informacija o načinu dostave blaga posredno povezana s porabo javnih sredstev, saj izkazuje, kakšna storitev (dostava do vrat, lastni prevzem itd.) je bila za končno ceno opravljena za organ.

 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je organ neutemeljeno prekril podatke o opisih posameznih izdelkov in načinu dostave, saj gre nedvomno za podatke o porabi javnih sredstev. To pa ne velja za ostale prekrite podatke v računih (podatki o skladišču, datumu opravljene dobave blaga, PE/Strm, št. naročilnice oz. pogodbe, ključu dokumenta, šifrah posameznih izdelkov, rabatu pri posameznih izdelkih, skupnem znesku pred rabatom, celotnem rabatu ter imenu in priimku komercialista). Navedeni podatki po ugotovitvah IP v konkretnem primeru ne predstavljajo informacij o porabi javnih sredstev, zaradi česar je dostop do njih na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ treba zavrniti.

 

  1. Varstvo osebnih podatkov (3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ)

 

Ob pregledu prekritih podatkov v zahtevani dokumentaciji IP ugotavlja, da nekateri med njimi predstavljajo tudi osebne podatke, kot jih opredeljuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). V skladu s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ namreč zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme napotuje na določbe ZVOP-1. Po ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek.

 

Osebne podatke glede na navedeno definicijo ZVOP-1 v konkretnem primeru predstavljajo podatki o zakonitih zastopnikih iz pooblastil za pridobitev potrdila iz kazenske evidence (podatki o datumu, občini, kraju, državi rojstva, podatek o prejšnjem priimku, državljanstvu, EMŠO in naslovu prebivališča), podatki o imenu in priimku pooblaščene osebe potrjevalca reference in pooblaščene osebe ponudnika v dokumentu »Izjava – potrdilo reference« za Gorenje d.d. ter podatki o imenu in priimku komercialista stranskega udeleženca v podpisih na računih in dobavnicah tega subjekta.

 

V skladu z določbo 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon; z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. 

 

Ob upoštevanju navedenega IP ugotavlja, da v konkretnem primeru ni pravne podlage za razkrivanje rojstnih podatkov, podatkov o državljanstvu, prejšnjem priimku in EMŠO zakonitih zastopnikov iz pooblastil za pridobitev potrdila iz kazenske evidence, podatkov o imenu in priimku pooblaščene osebe potrjevalca reference ter podatkov o imenu in priimku komercialista stranskega udeleženca v podpisih na računih in dobavnicah tega subjekta. Drugače pa IP ugotavlja glede podatkov o imenu, priimku in naslovu prebivališča zakonitih zastopnikov iz pooblastil za pridobitev potrdila iz kazenske evidence ter imenu in priimku pooblaščene osebe ponudnika (ki je hkrati tudi njegov zakoniti zastopnik) v dokumentu »Izjava – potrdilo reference« za Gorenje d.d. Kot že navedeno v 1.1. točki obrazložitve te odločbe, so ti podatki namreč javni na podlagi določb ZSReg in so tako prosto dostopni v Poslovnem registru Slovenije na spletni strani AJPES. Glede na navedeno zakonsko podlago za razkritje podatkov o naslovu prebivališča zakonitih zastopnikov izbranega ponudnika predstavljajo določbe ZSReg.

 

  1. Stroški

 

Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da bo prosilcu ob vpogledu vročil račun za stroške, nastale z vpogledom v zahtevane dokumente. Dne 25. 5. 2016 je organ prosilcu vročil račun št. 203100-16-00022 za plačilo 53,88 eurov. Iz računa izhaja, da je organ prosilcu zaračunal izdelavo fotokopij v okviru izvajanja delnega dostopa za vpogled v dokumente.

 

Prosilec je plačilo računa pisno zavrnil dne 31. 5. 2016, prav tako pa se je zoper račun pritožil v okviru pritožbe zoper izpodbijano odločbo. Navedel je, da je zahteval zgolj vpogled v dokumentacijo, pri čemer je organ neutemeljeno prekril podatke in tako neupravičeno povzročil stroške delnega dostopa.

 

Glede na navedbe prosilca je torej sporno, da je organ sploh izvajal delni dostop, saj bi moral prosilcu omogočiti v celoti prost dostop do informacij. V takšnem primeru stroškov vpogleda organ ne bi smel zaračunati. Tem navedbam prosilca IP ni mogel slediti. Kot namreč izhaja iz prejšnjih točk obrazložitve te odločbe, je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da mora organ zagotoviti le delni dostop do zahtevanih informacij in mora torej določene podatke v zahtevanih dokumentih prekriti. Organ je torej utemeljeno izvedel delni dostop do zahtevanih dokumentov. Dejstvo je sicer, da bo na podlagi odločbe IP organ moral razkriti več podatkov, kot jih je razkril v okviru odločanja na prvi stopnji, vendar pa število dokumentov, v katerih je treba podatke prekriti, ostaja nespremenjeno. Posledično torej stroški, ki bi jih organ lahko zaračunal, ostajajo enaki ne glede na vsebinsko drugačno odločitev IP.

 

Stroški dostopa do informacij javnega značaja so urejeni v 34. do 36. členu ZDIJZ. Prvi odstavek 34. člena ZDIJZ določa, da je vpogled v zahtevano informacijo brezplačen, kadar ne terja izvajanja delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ. V takšnem primeru je treba upoštevati določbe 16. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Uredba). Glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko organ v primeru delnega dostopa do zahtevanih informacij prosilcu zaračuna le materialne stroške za izdelavo fotokopije zaradi izvajanja delnega dostopa za vpogled v dokumente, kadar ti presegajo 20 eurov z vključenim DDV. Pri tem je cena ene strani fotokopije ali tiskanega formata glede na 17. člen Uredbe 0,06 eura brez DDV.

 

IP pri tem opozarja, da je treba pri izračunu stroškov v primeru delnega vpogleda šteti le tiste dokumente, ki jih organ zaradi zagotavljanja delnega dostopa dejansko mora fotokopirati. Organ torej prosilcu ne more zaračunati stroškov fotokopiranja tistih dokumentov, v katere je vpogled dovolil v celoti, saj teh dokumentov ni treba fotokopirati.

 

Iz spornega računa št. 203100-16-00022 z dne 25. 5. 2016 izhaja, da je organ prosilcu zaračunal stroške fotokopiranja 898 strani. Organ je dne 14. 12. 2016 izrecno potrdil, da je v računu zajel le tiste strani dokumentov, v katerih je moral podatke prekrivati in zato tiste strani dokumentov fotokopirati. Kot že navedeno, je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da število dokumentov oz. strani dokumentov, na katerih bo organ moral prekriti podatke za omogočanje delnega dostopa prosilcu, ostaja tudi po drugostopenjski odločbi nespremenjeno. Organ bo sicer razkril več podatkov, vendar bo moral za delni vpogled pripraviti enako število strani, torej 898. Ob upoštevanju 17. člena Uredbe, lahko organ prosilcu zaračuna 0,06 eura na stran. Iz izpodbijanega računa izhaja, da je organ prosilcu zaračunal 53,88 eurov, kar je dejansko zmnožek 898 (število strani) in 0,06 eura. Organ je torej prosilcu pravilno zaračunal 53,88 eurov, zaradi česar je pritožba prosilca zoper ta račun neutemeljena.

 

  1. Sklepno

 

Ob upoštevanju vsega navedenega IP ugotavlja, da je glede podatkov, ki jih je organ prekril v zahtevani dokumentaciji, izpolnjen subjektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti. Kljub temu pa je treba dostop do določenih prekritih podatkov dopustiti, saj gre za informacije, ki so javne že po veljavni zakonodaji. IP je ugotovil, da je organ na prvi stopnji glede teh informacij napačno uporabil materialno pravo (napačno je presodil, da je izjema poslovne skrivnosti podana), zato je pritožbi prosilca v tem delu ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v zavrnilnem delu delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

V preostalem delu je IP ugotovil, da je organ utemeljeno zavrnil dostop do zahtevanih podatkov, saj gre za informacije, ki predstavljajo poslovno skrivnost oz. varovane osebne podatke. V tem delu je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil prvostopenjsko odločbo, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

V pritožbenem postopku je IP ugotovil tudi, da je organ prosilcu pravilno zaračunal stroške dostopa do zahtevanih informacij. V tem delu je zato pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijani račun, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 4. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 
 


[1] Komentar k prvem odstavku 39. člena ZGD-1, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), avtorji komentarja Marijan Kocbek ... et al., GV založba, 2006, Ljubljana;

[2] Id.