Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 01.09.2010
Naslov: Poslanska skupina SDS - Vlada RS
Številka: 090-181/2009/21
Kategorija: Zahteva za umik stopnje tajnosti, Tajni podatki, Odločbe po sodbah Upravnega sodišča
Status: Odobreno


Sodba Upravnega sodišča


Številka: 090-181/2009/21
Datum: 01.09.2010

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 21. člena ter 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi ………….  (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Vlade RS, Gregorčičeva 20-25, p.p. 638, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 00102-22/2009/25 z dne 17. 12. 2009, v zadevi zahteve za umik stopnje tajnosti naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožba prosilca je utemeljena. Odločba št. 00102-22/2009/25 z dne 17. 12. 2009 se odpravi.  Organ je dolžan z dokumentov Sklep št. 00102-22/2009/5 z dne 19. 11. 2009 in mnenje št 00102-22/2009/7 z dne 19. 11. 2009, v roku 3 (treh) dni umakniti stopnjo tajnosti.

2.    V postopku reševanja pritožbe stroški niso nastali.


OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 24. 11. 2009 na predsednika Državnega zbora RS naslovil dopis, v katerem navaja, da po njegovem mnenju ni pogojev, da bi bili seja odbora za zunanjo politiko in seja državnega zbora zaprti za javnost, ker je eno od gradiv označeno s stopnjo ZAUPNO. Prosilec navaja, da ni upravičenega razloga, da je vlada svoje Mnenje k Predlogu sklepov Državnega zbora RS glede postopkov imenovanja vodij diplomatskih predstavništev tujih držav v RS (v nadaljevanju »mnenje vlade«) označila s stopnjo »zaupno«. Meni, da organ ne želi, da se javnost neposredno seznani s problematiko obravnavane točke.

Organ je dne 17. 12. 2009 izdal odločbo št. 00102-22/2009/25, s katero je zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo,  da je zahtevan dokument utemeljeno označen s stopnjo tajnosti »zaupno«.

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 23. 12. 2009 pri organu vložil pritožbo. O pritožbi je odločil Pooblaščenec z odločbo z dne 26. 1. 2010, št. 090-181/2009/3, s katero je pritožbi prosilca ugodil, izpodbijano odločbo odpravil in naložil organu, da je dolžan z dokumentov Sklep št. 00102-22/2009/5 z dne 19. 11. 2009 in mnenje št 00102-22/2009/7 z dne 19. 11. 2009, v roku 3 (treh) dni umakniti stopnjo tajnosti. Zoper odločbo Pooblaščenca sta organ in Državno pravobranilstvo RS vložila tožbo na Upravno sodišče RS, ki je zadevi združilo in s sodbo št. I U 127/2010-23 z dne 12. 5. 2010 tožbama ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, Pooblaščencu pa naložilo, da mora v ponovljenem postopku najprej razjasniti, ali je zahtevo vložila skupina fizičnih oseb oziroma ali je zahtevo vložil ………….  kot fizična oseba.

Pritožba je utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1.    Ali je zahteva prosilca v skladu s 5. in 17. členom ZDIJZ

Upravno sodišče RS je v sodbi št. I U 127/2010-23 z dne 12. 5. 2010 Pooblaščencu naložilo, da se mora v ponovljenem postopku, glede na določbo 1. odstavka 5. člena ZDIJZ, opredeliti do vprašanja statusa poslanske skupine oziroma do tega, kdo je zahtevo vložil. Pri tem je sodišče navedlo, da bi morala zahteva vsebovati, v kolikor bi zahtevo vložili poslanci poslanske skupine kot skupina fizičnih oseb, osebna imena poslancev poslanske skupine, njihove naslove ter podpise. V primeru, da bi se štelo, da je zahtevo vložil le ………….  , pa bi morala, po navedbah sodišča, takšna zahteva vsebovati tudi njegov naslov, da bi bila zahteva popolna in torej sposobna obravnave. Zato je Pooblaščenec z dopisom z dne 19. 7. 2010, številka: 090-181/2009/19 prosilca pozval, da v skladu z 49. členom ZUP pritožbo in zahtevo dopolni na način, da bo ustrezala 17. členu ZDIJZ v povezavi s  prvim odstavkom 5. člena ZDIJZ. Iz zahteve in pritožbe mora biti jasno razvidno, kdo je prosilec skupaj z njegovim naslovom. Prosilec je odgovoril z dopisom z dne 27. 7. 2010, v katerem je navedel, da dopolnjuje pritožbo z naslednjimi navedbami: Skupina 25-ih poslank in poslancev Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke je dne 9. novembra 2009 vložila zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora za obravnavo točke: "Predlog sklepa Državnega zbora glede postopkov imenovanj vodij diplomatskih predstavništev tujih držav v Republiki Sloveniji". 16. izredna seja Državnega zbora je bila tako kot seja Odbora za zunanjo politiko sklicana kot zaprta seja, ker je bilo eno od treh gradiv k omenjeni točki označeno s stopnjo tajnosti. Vlada RS je namreč svoje mnenje k točki označila s stopnjo zaupno. Obe ostali gradivi - zahteva za sklic izredne seje in mnenje Zakonodajno - pravne službe nista imeli oznaki tajnosti. Ker je mnenje Vlade RS z dne 19. 11. 2009 k Predlogu sklepov Državnega zbora RS glede postopkov imenovanja vodij diplomatskih predstavništev tujih držav v Republiki Sloveniji neupravičeno označeno s stopnjo tajnosti, in sicer pod stopnjo tajnosti z oznako ZAUPNO, je prosilec kot poslanec DZ, fizična oseba, in prvopodpisani pod zahtevo skupine 25-ih poslank in poslancev Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, vložil zahtevo za umik stopnje tajnosti z mnenja Vlade RS z dne 19.11.2009 k Predlogu sklepov Državnega zbora RS glede postopkov imenovanja vodij diplomatskih predstavništev tujih držav v Republiki Sloveniji (ZAUPNO), ki se je obravnavalo na 16. izredni seji Državnega zbora dne 25. novembra 2009 in pritožbo zaradi zavrnjene zahteve za umik stopnje tajnosti z odločbo Vlade RS številka 00102-22/2009-25 z dne 17.12.2009, kar je razvidno iz gradiv, kjer je prosilec podpisan kot fizična oseba. V konkretnem primeru prosilec poudarja, da je nastopal kot poslanec Državnega zbora, fizična oseba, obenem pa je tudi vodja poslanske skupine Slovenske demokratske stranke (opomba: skupina 25-ih poslank in poslancev Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, ki jo zastopa kot vodja poslanske skupine,  je dne 9. novembra 2009 vložila zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora za obravnavo točke: "Predlog sklepa Državnega zbora glede postopkov imenovanj vodij diplomatskih predstavništev tujih držav v Republiki Sloveniji). Zahteva je bila tudi lastnoročno podpisana, zato prosilec poudarja, da je zahtevo v konkretnem primeru vložil kot fizična oseba, kar je v skladu s prvim odstavkom 5. člena ZDIJZ. Prosilec na podlagi navedenega meni, da je pritožba v zadevi za umik stopnje tajnosti z mnenja Vlade RS z dne 19.11.2009 k Predlogu sklepov Državnega zbora RS glede postopkov imenovanja vodij diplomatskih predstavništev tujih držav v Republiki Sloveniji (ZAUPNO) glede opredelitve do vprašanja, kdo je zahtevo vložil popolna in sposobna obravnave. V ostalem vztraja pri zahtevku in vsebini, kot je navedeno v pritožbi z dne 21.12.2009, pri čemer ponovno poudarja, da je Vlada Republike Slovenije svoje mnenje k Predlogu sklepov Državnega zbora RS glede postopkov imenovanja vodij diplomatskih predstavništev tujih držav v Republiki Sloveniji neupravičeno označila s stopnjo zaupno. Kot prosilec, poslanec DZ, meni, da je pritožba z dne 21. 12. 2009 utemeljena in predlaga, da se z mnenja Vlade Republike Slovenije k Predlogu sklepov Državnega zbora RS glede postopkov imenovanja vodij diplomatskih predstavništev tujih držav v Republiki Sloveniji umakne stopnja tajnosti in ob smiselni uporabi 273. člena ZUP odpravi odločitev o oznaki stopnje ZAUPNO z omenjenega mnenja Vlade RS.

Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilec z navedeno dopolnitvijo povsem jasno izkazal, da je vložil  zahtevo in pritožbo kot fizična oseba, ne glede na to, kakšen je njegov položaj oziroma status, ki ga prosilec ob tem omenja. V dopolnitvi pritožbe je naveden tako naslov prosilca, kot tudi naslov za vročitev ter lastnoročni podpis prosilca. Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da zahteva in pritožba prosilca izpolnjujeta pogoje, ki jih določata  5. in 17. člen ZDIJZ in sta zato sposobni obravnave.

2.    O zahtevi za umik tajnosti

Prosilec je v konkretnem postopku od organa zahteval umik stopnje tajnosti z dokumenta, ki je označen s stopnjo tajnosti ZAUPNO.

ZDIJZ v četrtem odstavku 6. člena določa, da lahko prosilec, če meni, da so podatki v nasprotju z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni s stopnjo tajnosti, zahteva umik tajnosti po postopku iz 21. člena ZDIJZ. Tretji odstavek 21. člena ZDIJZ pravi, da se določbe o postopku in pristojnosti iz drugega odstavka 21. člena ZDIJZ uporabljajo tudi v primeru zahteve za umik stopnje tajnosti po četrtem odstavku 6. člena ZDIJZ. O predlogu za umik stopnje tajnosti odloči Vlada, če je zavezan organ vlada sama (četrta alineja drugega odstavka 21. člena ZDIJZ). V konkretnem primeru je vlada zahtevo prosilca zavrnila, prosilec pa je v skladu z določbo četrtega odstavka 21. člena ZDIJZ vložil pritožbo na Pooblaščenca. Pritožba prosilca je pravočasna, dovoljena in jo je vložila upravičena oseba.

V obravnavanem primeru je ključno vprašanje, o katerem je odločal Pooblaščenec, vprašanje, ali so dokumenti upravičeno  označeni s stopnjo tajnosti na podlagi Zakona o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/2006, uradno prečiščeno besedilo; ZTP).
Definicija tajnega podatka je podana v 1. točki 2. člena ZTP, in sicer je tajni podatek dejstvo ali sredstvo z delovnega področja organa, ki se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države, ki ga je treba zaradi razlogov določenih v tem zakonu, zavarovati pred nepoklicanimi osebami, in ki je v skladu s tem zakonom, določeno in označeno za tajno. Za konkretni primer je treba upoštevati tudi določbo 45a. člena ZZZ-1, ki pravi, da so dokumenti ministrstva za zunanje zadeve, kot so diplomatske note, zapisi sestankov ali pogovorov s tujimi diplomatskimi predstavniki in predstavniki mednarodnih organizacij ter pogajalska izhodišča, namenjeni izvajanju zunanje politike Republike Slovenije. Dostop do podatkov iz navedenih dokumentov, ki v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, niso opredeljeni kot tajni, se zavrne, če se pri odločanju o posredovanju informacij javnega značaja v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ugotovi, da bi njihovo razkritje škodovalo mednarodnim odnosom ali interesom Republike Slovenije.

Materialni kriterij za opredelitev nekega podatka za tajni podatek, se torej opira na samo vsebino podatka. Podatek se lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (5. člen ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.

Oba materialna elementa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno označen kot tajen le, če so izpolnjeni naslednji trije elementi: Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (10. člen ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene o možnih škodljivih posledicah, ki bi nastale z razkritjem podatka (11. člen ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (17. člen ZTP). Tajni podatki so glede na težo škodljivih posledic za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi ob morebitnem razkritju razvrščeni v 4 stopnje varovanja: strogo tajno, tajno, zaupno in interno (13. člen ZTP). Tajni podatki stopnje zaupno bi z razkritjem nepoklicani osebi lahko škodovali varnosti ali interesom Republike Slovenije.

Ob vpogledu v oba dokumenta (sklep in mnenje vlade) je Pooblaščenec ugotovil, da sta oba označena s stopnjo tajnosti ZAUPNO in zanju obstaja pisna ocena možnih škodljivih posledic, ki se hrani kot priloga k dokumentoma, ter jo je sestavil generalni sekretar vlade.

V nadaljevanju se je torej Pooblaščenec opredelil do tega, ali podatki, ki jih vsebujeta zahtevana dokumenta, izpolnjujejo tako materialni kot formalni kriterij za določitev podatka za tajnega.  

Oba dokumenta izpolnjujeta formalni kriterij, saj sta vidno označena s stopnjo tajnosti ZAUPNO in je zanju izdelana ocena za določitev tajnosti št. 00102-22/2009/7 z dne 19. 11. 2009.

V oceni za določitev tajnosti mnenja št. 00102-22/2009/7 z dne 19. 11. 2009 je generalni sekretar vlade namreč določil, da je ocena škodljivih posledic za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, če bi bil podatek razkrit nepoklicani osebi, enaka oceni, vsebovani v vladnem gradivu ter v dokumentu Ministrstva za zunanje zadeve št. 004-6/2009-2 z dne 16. 11. 2009. Za navedeni dokument je v oceni škodljivih posledic št. 004-6/2009-3 z dne 16. 11. 2009 minister za zunanje zadeve ocenil, da bi razkritje nepoklicani osebi lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije. Navedel je, da je postopek podelitve agremaja države sprejemnice označen s stopnjo tajnosti ZAUPNO. Postopek v katerem se država sprejemnica prepriča, da je predlagani kandidat za veleposlanika primeren, ni javen, prav tako ni javen podatek, pri katerih institucijah in organih država sprejemnica preverja obstoj morebitnih zadržkov. Z javnim presojanjem in analiziranjem utemeljenosti izdaje agremaja v konkretnih postopkih imenovanja tujih veleposlanikov v Republiki Sloveniji bi lahko nastale škodljive posledice v bilateralnih odnosih med Republiko Slovenijo in državo pošiljateljico ter s tem tudi za gospodarske, politične in druge interese Slovenije.

Pooblaščenec je ob vpogledu v vsebino dokumenta Sklep št. 00102-22/2009/5 z dne 19. 11. 2009 in mnenje št 00102-22/2009/7 z dne 19. 11. 2009 ugotovil, da se dokumenta, ki sta predmet presoje v tem postopku, prav v ničemer ne dotikata nobenega od neformalnih postopkov imenovanja tujih veleposlanikov v Republiki Sloveniji (ne konkretnega ne splošnega), na kar se v svojih ocenah sklicujeta tako minister za zunanje zadeve kot generalni sekretar vlade. Dokumenta zgolj pojasnjujeta določbe Zakona o zunanjih zadevah in Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih iz leta 1961 ter mednarodno prakso, ki je uveljavljena v postopkih izdaje agremaja, saj so kot rečeno, ti postopki neformalni in potekajo v skladu z običajnim mednarodnim pravom. Vse kar je navedeno v mnenju vlade, izhaja bodisi iz Zakona o zunanjih zadevah bodisi iz Dunajske konvencije bodisi iz učbenikov diplomatskega prava  oziroma je splošno znano javnosti. V dokumentu št 00102-22/2009/7 z dne 19. 11. 2009 je navedeno tudi mnenje vlade v zvezi s predlaganimi sklepi, katerih sprejetje je državnemu zboru predlagala skupina poslancev.

Dokumenta tako prav v ničemer ne razkrivata splošnega postopka za izdajo agremaja, ki se uporablja v Republiki Sloveniji in je povsem neformalen. V ničemer se tudi ne dotikata nobenega konkretnega postopka izdaje agremaja, zato Pooblaščenec meni, da ni prav nobenega razloga, da bi oba dokumenta morala nositi kakršnokoli stopnjo tajnosti, saj ni izpolnjen materialni pogoj za obstoj tajnega podatka, ki ga zahteva ZTP. Zaradi zgoraj navedenih razlogov je Pooblaščenec odločil kot izhaja iz izreka te odločbe.

3.    Sklepno

V konkretnem primeru je torej Pooblaščenec pritožbi ugodil in izpodbijano odločbo na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odpravil, saj je ugotovil, da je organ napačno uporabil materialni predpis. Pooblaščenec je sam rešil zadevo in odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.  

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.                        
svetovalka Pooblaščenca                    

Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka