Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 27.07.2016
Naslov: Odvetniška pisarna Mele Peter d.o.o. - Občina Kočevje
Številka: 090-115/2016
Kategorija: Javna naročila, Poslovna skrivnost
Status: Delno odobreno


SODBA UPRAVNEGA SODIŠČA:

 

 

POVZETEK:

Prosilec je zahteval pri organu določene dokumente konkretnega javnega naročila. Organ je o zahtevi prosilca za dostop do zahtevanih dokumentov odločil z odločbo, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil v delu, ki se nanaša na pogodbo, sklenjeno z izbranim ponudnikom, s tem da je prekril varovane osebne podatke, zahtevo za dostop do kalkulacije ponudbene cene izbranega ponudnika, pogodbe, ki jih je izbrani ponudnik sklenil s svojimi podizvajalci, ter referenc vseh podizvajalcev izbranega ponudnika pa je organ zavrnil zaradi izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, tj. zaradi poslovne skrivnosti. Prosilec je zoper zavrnilni del odločbe organa vložil pritožbo, v kateri se je skliceval na tretji odstavek 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da kalkulacija oziroma podrobnejša struktura ponudbene cene (z izjemo končne skupne rekapitulacije) in podizvajalska pogodba ne predstavljata dokumentov v zvezi s porabo javnih sredstev, saj finančna konstrukcija cene ni bila pogoj ali merilo za uspešnost prijavitelja na predmetnem javnem razpisu (to je bila najnižja skupna cena), prav tako pa tudi ne razporeditev sredstev med podizvajalce oziroma način le-te, zato ni ovir, da so varovani kot poslovna skrivnost. Tako je IP odločil, da pritožba v delu, ki se nanaša podizvajalske pogodbe in kalkulacijo, ni utemeljena, razen pri slednjem dokumentu v delu, ki se nanaša na končno vrednost skupne rekapitulacije, saj gre za podatek o porabi javnih sredstev in tudi izbrani ponudnik v sklepu o določitvi poslovne skrivnosti temu podatku odreka varstvo poslovne skrivnosti, zato je pritožbi v tem delu ugodil. Glede zahtevanih referenc podizvajalcev izbranega ponudnika pa je IP ugotovil, da ne obstojijo v materializirani obliki in tako niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, zato je pritožbo v tem delu zavrnil na tej pravni podlagi in ne zaradi izjeme poslovne skrivnosti, kot je odločil organ.
 

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-115/2016/4

Datum: 27. 7. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/137 z dne 28. 6. 2016 (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – ZDIJZ-UPB2, 117/06 – ZDavP, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Odvetniške pisarne Mele, d. o. o., Resljeva 25, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa direktor Peter Mele (v nadaljevanju prosilec), z dne 3. 5. 2016, zoper odločbo Občine Kočevje, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2016-3203 z dne 13. 4. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

 

1.   Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločba Občine Kočevje, št. 090-1/2016-3203 z dne 13. 4. 2016, v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahteve glede fotokopije kalkulacije ponudbene cene izbranega ponudnika (RIKO, d. o. o.), delno odpravi in se odloči:

 

     Organ je dolžan prosilcu v 31 (enaintridesetih) dneh od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo skupne rekapitulacije kalkulacije ponudbene cene izbranega ponudnika (352-2. stran ponudbe izbranega ponudnika), pri čemer je dolžan prekriti vrstice postavk št. 1-4.

 

2.   Glede dokumentacije o kalkulaciji ponudbene cene izbranega ponudnika, ki ni obsežena v dokumentu iz prejšnje točke, in glede fotokopij pogodb, ki jih je izbrani ponudnik sklenil s svojimi podizvajalci, ter referenc vseh podizvajalcev izbranega ponudnika, se pritožba zavrne.

 

3.   Posebni stroški v tem postopku niso nastali.


O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je pri organu dne 21. 3. 2016, zahteval dokumentacijo, ki se nanaša na postopek javnega naročila »Oskrba s pitno vodo na območju Sodražica – Ribnica – Kočevje: vodovodni sistem, objavljenem na portalu javnih naročil e-naročanje pod št. JN11791/2013 (v nadaljevanju predmetno javno naročilo), v katerem je organ nastopal kot glavni naročnik, in sicer fotokopije naslednjih listin iz razpisne dokumentacije:

–      kalkulacijo ponudbene cene izbranega ponudnika (tj. RIKO, d. o. o.),

–      pogodbo, sklenjeno z izbranim ponudnikom,

–      pogodbe, ki jih je izbrani ponudnik sklenil s svojimi podizvajalci,

–      reference vseh podizvajalcev izbranega ponudnika.

 

Z izpodbijano odločbo, št. 090-1/2016-3203 z dne 13. 4. 2016 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), je organ zahtevi delno ugodil, in sicer v delu, ki se nanaša na posredovanje fotokopije pogodbe, sklenjene z izbranim ponudnikom, v preostalem delu pa je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi navaja, da je odobrena dokumentacija (s prekritimi varovanimi osebnimi podatki) v prilogi izpodbijane odločbe posredovana na prosilčev naslov, dostop do ostale zahtevane dokumentacije pa je zavrnil zaradi izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, tj. zaradi poslovne skrivnosti. Kalkulacija ponudbene cene izbranega ponudnika je s sklepom o poslovni skrivnosti, ki je vsebovan v ponudbi, označena kot poslovna skrivnost, hkrati pa gre evidentno tudi za objektivni element poslovne skrivnosti, ki mora biti tudi v primeru odsotnosti subjektivnega elementa zaščiten, saj kalkulacijske osnove, na katerih temelji ponudbena cena izbranega ponudnika, predstavljajo element, katerega razkritje nepooblaščenim osebam bi lahko predstavljal poseg v konkurenčno prednost izbranega ponudnika. Kalkulacija cene namreč predstavlja izhodišče na podlagi pridobljenih znanj, izkušenj, poslovnih povezav in izdelanega delovnega in tehničnega procesa, kar je organ dolžan, ob hkratni zaščiti navedenega podatka s strani izbranega ponudnika, ščititi na način, da podatka ne razkrije. Glede pogodb, ki jih je izbrani ponudnik sklenil s svojimi podizvajalci in referenc vseh podizvajalcev izbranega ponudnika organ navaja, da so tudi te v ponudbi izbranega ponudnika s sklepom označene kot poslovna skrivnost in da gre posledično tudi v zvezi s to dokumentacijo za navedeno izjemo po ZDIJZ.

 

Prosilec je vložil pritožbo zoper izpodbijano odločbo, ki jo iz razlogov po prvem odstavku 237. člena ZUP izpodbija le v delu, v katerem je organ zavrnil zahtevo prosilca, ter predlaga, da IP izpodbijano odločbo spremeni tako, da zahtevi prosilca v obliki fotokopij zahtevane dokumentacije ugodi v celoti, oziroma podredno da izpodbijano odločbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne organu v ponovno odločanje. Navaja, da je odločba v izpodbijanem delu nepravilna in nezakonita, argument o zavrnitvi zahteve (zaradi označitve s strani ponudnika kot poslovna skrivnost) pa pravno neutemeljen. Sklicuje se na tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, saj dokumentacija, ki jo je izbrani ponudnik predložil v okviru predmetnega javnega naročila, predstavlja podatke o porabi javnih sredstev. Izbrani ponudnik in njegovi podizvajalci bodo za opravljene storitve prejeli plačilo iz proračunov organa in lokalnih skupnosti, ki so skupaj z organom kot glavnim naročnikom sodelovali v predmetnem javnem razpisu, ki se financira tudi iz sredstev Evropske unije. Citira stališča IP iz nekaterih odločb (090-56/2013/19, 090-98/2014/2 in 090-172/2013), da javni del ponudbe v okviru javnih naročil predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije (tudi glede podizvajalcev) ter ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. Po mnenju prosilca je te podatke dopustno razkriti javnosti tudi na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosto dostopni so tako vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi pogoje (čeprav je edini kriterij najnižja cena, kot v obravnavani zadevi). Zato je po njegovem mnenju treba šteti, da je javna vsa dokumentacija, ki jo je predložil izbrani ponudnik v predmetnem javnem naročilu, na podlagi katere ima javnost možnost preveriti, če je bila ponudba, ki je bila izbrana, tudi primerna, pravilna in popolna. Za takšno presojo, in tudi za presojo, ali bodo pri predmetnem javnem naročilu javna sredstva potrošena vestno in ekonomično, pa je bistvena tudi dokumentacija, za katero je organ zahtevo zavrnil. Zaradi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ navaja, da je nepomembno, ali gre za podatke, za katere bi bili izpolnjeni objektivni elementi poslovne skrivnosti (sklicuje se tudi na navedbe IP v zadevi 090-297/2015). Dodaja, da je treba upoštevati tudi drugi odstavek 22. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – ZJN-2-UPB5, 19/14 in 90/14 – ZDU-1I; v nadaljevanju ZJN–2), ki v razmerju do ZDIJZ predstavlja specialno določbo. Pojasnjuje, da ni pričakoval posredovanja podatkov o vsebinski kalkulaciji posameznih cen na enoto, saj se zaveda, da takšni podatki predstavljajo poslovno skrivnost, temveč je želel pridobiti zgolj dokumentacijo, iz katere bo razvidna specifikacija ponudbene cene z jasno navedenimi vsemi cenami na enoto mere in skupne ponudbene cene, kar predstavlja javne podatke po citirani določbi ZJN–2. Dvomi, da sklep izbranega ponudnika o poslovni skrivnosti sploh obstaja (organ mu ga ni posredoval in ga v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni datumsko konkretiziral), ne glede na to, pa ne more predstavljati utemeljenega in zakonitega razloga za zavrnitev zahteve, saj so zahtevani podatki glede na prej navedeno javni.

 

Organ je po opravljenem preizkusu po 240. členu ZUP (glede dovoljenosti, pravočasnosti in vložitve pritožbe po upravičeni osebi), pritožbo, skupaj z zahtevo in izpodbijano odločbo, odstopil v reševanje IP. Na podlagi poziva IP z dne 16. 6. 2016 je organ 24. 6. 2016 predložil kalkulacijo ponudbene cene izbranega ponudnika (v nadaljevanju kalkulacija, eno podizvajalsko pogodbo s potrdili, obrazci in izjavami podizvajalca ter sklep o določitvi poslovne skrivnosti izbranega ponudnika z dne 19. 8. 2013 (v nadaljevanju sklep o določitvi poslovne skrivnosti).

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Med strankama ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu, sporno pa je, ali se organ pri delni zavrnitvi zahteve upravičeno sklicuje na izjemo poslovne skrivnosti oziroma ali je le-ta podana in ali je zahtevana dokumentacija v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ kljub zatrjevani izjemi z ZDIJZ javna.

 

Na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

 

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – ZGD–1-UPB3, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13 in 55/15; v nadaljevanju ZGD–1) razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD–1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD–1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost.

 

Po prvem odstavku 39. člena ZGD–1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom; s tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Po drugem odstavku tega člena pa se ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba; družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 39. člena ZGD–1).

 

Iz sklepa o določitvi poslovne skrivnosti, izdanega na podlagi prvega odstavka 39. člena ZGD-1, je razvidno, da je izbrani ponudnik za poslovno skrivnost določil celotni Ponudbeni predračun Podpoglavja 4.2 razpisne dokumentacije predmetnega javnega naročila (skupna rekapitulacija in režijski ceniki), z izjemo podatka o končni ponudbeni ceni, ki je na podlagi razpisne dokumentacije določena kot merilo in tako ne šteje za poslovno skrivnost. Sklep se nanaša na osebe, ki bi se lahko seznanile s poslovno skrivnostjo (osebe pri naročniku, ostali udeleženci v procesu javnega naročila, osebe, ki opravljajo revizijo idr.), in jim prepoveduje njeno neupravičeno sporočanje. Glede kalkulacije (razen končne ponudbene cene oziroma končne skupne rekapitulacije) so tako izpolnjeni pogoji za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, tako da objektivnega niti ne bi bilo treba ugotavljati, vendar IP pritrjuje organu, da so pri kalkulaciji izpolnjeni tudi pogoji za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, saj so tudi po mnenju IP kalkulacijske osnove takšni podatki, za katere je očitno, da bi njihovo razkritje nepooblaščenim osebam povzročilo občutno škodo izbranemu ponudniku. Gre namreč za podrobne režijske cenike, ki se nanašajo na izvajalčevo delovno silo, vozni park, strojno opremo in vsebujejo tudi posebno analizo cene ter tako razkrivajo podrobno strukturo ponudbene cene in s tem tudi podatke o finančni konstrukciji projekta in poslovne kalkulacije izbranega ponudnika ter strategijo izvedbe projekta (tj. podatke o poslovnem planu oziroma njegovih ciljih, načrtovanju investicije, razporeditvi sredstev po posameznih postavkah itd.), kar vse bi lahko ogrožalo njegovo konkurenčnost na trgu oziroma bi te podatke lahko izkoristila konkurenca v svoj prid.

 

Glede podizvajalske pogodbe pa IP ugotavlja, da je označena z oznako zaupno in vsebuje poseben (23.) člen o tajnosti vseh podatkov in informacij v zvezi z izvajanjem te pogodbe oziroma projekta (še zlasti nekaterih točno določenih), ki sta jih dolžni pogodbeni stranki varovati kot strogo zaupne, in tako ima glavne značilnosti poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju. Organ se v obrazložitvi odločbe sicer sklicuje na sklep o varovanju poslovne skrivnosti, vendar je podlaga za varovanje zaupnih podatkov že sama pogodba. Hkrati pa IP ugotavlja, da gre pri tej pogodbi tudi za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju. Gre namreč za podatke o strategiji izbranega ponudnika glede izvedbe projekta oziroma načinu organizacije in razporeditve del preko podizvajalca, pogojih izvedbe del, vrednostih oziroma plačilu podizvajalcu itd. Z razkritjem te pogodbe bi se razkrile podrobnosti (zasebnega) pogodbenega razmerja med izbranim ponudnikom in podizvajalcem, kar bi jima lahko povzročilo občutno škodo oziroma bi lahko vplivalo na njun konkurenčni položaj na trgu.

 

IP tako meni, da gre pri kalkulaciji (z izjemo končne skupne rekapitulacije) in podizvajalski pogodbi za poslovno skrivnost v skladu s prvim oziroma drugim odstavkom 39. člena ZGD–1, zato je presojal še, ali morebiti pridejo v poštev določbe tretjega odstavka tega člena, po katerem se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so med drugim po zakonu javni. Prosilec se pri zatrjevanju javnosti zahtevanih informacij v pritožbi namreč sklicuje na prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na določbe prvega odstavka tega člena (torej ne glede na obstoj izjem do prostega dostopa) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre med drugim za podatke o porabi javnih sredstev, in na drugi odstavek 22. člena ZJN–2, po katerem so ne glede na določbo prejšnjega odstavka (varstvo osebnih in tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, op. IP) javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

 

Pri uporabi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se je treba omejiti na tiste informacije, ki so odraz porabe javnih sredstev in praviloma zajemajo neki kvantitativni, številčni podatek o porabi javnih sredstev (tako npr. IP tudi v odločbi, št. 090-93/2009 z dne 17. 7. 2009). Gre namreč za izjemo od izjem, ki jo je treba razlagati ozko, saj bi sicer v nasprotnem primeru bile prek te izjeme lahko javno dostopne prav vse informacije, s katerimi razpolaga javni sektor, kar pa ni namen ZDIJZ.

 

Kalkulacija oziroma podrobnejša struktura ponudbene cene in podizvajalska pogodba ne predstavljata dokumentov v zvezi s porabo javnih sredstev, saj finančna konstrukcija cene ni bila pogoj ali merilo za uspešnost prijavitelja na predmetnem javnem razpisu (to je bila najnižja skupna cena), prav tako pa tudi ne razporeditev sredstev med podizvajalce oziroma način le-te. IP sicer načelno pritrjuje pritožbenim navedbam, da morajo biti pri javnih naročilih prosto dostopni vsi podatki, ki predstavljajo ne le merila, ampak tudi izpolnjevanje pogojev iz razpisne dokumentacije, kot izhaja tudi iz citiranih odločb IP oziroma njegove ustaljene prakse, vendar pri teh zahtevanih informacijah ne gre ne za pogoj ne za merilo izbire predmetnega javnega naročila. Prav tako pa ni mogoče šteti, da gre npr. pri podrobni kalkulaciji pogodbene cene po posameznih stroških (ali tudi npr. pri plačilu podizvajalcu) za ceno na enoto v smislu drugega odstavka 22. člena ZJN-2, saj predmet javnega naročila tudi ni bila količinska dobava blaga oziroma opravljanja storitev/gradenj. Javnost podatkov, določena v tej določbi, tudi ne more biti namenjena razkrivanju vseh osnovnih elementov oziroma gradnikov predmeta posameznega javnega naročila. Iz pritožbe pa je tudi razvidno, da sam prosilec niti ne pričakuje posredovanja podatkov o vsebinski kalkulaciji posameznih cen na enoto, kar predmetna kalkulacija (oziroma tudi podizvajalska pogodba) je, hkrati pa niti ne opredeli konkretno, po katerih enotah mere sploh zahteva podatke. 

 

Ker torej omenjene informacije oziroma podatki niso bili določeni kot pogoj predmetnega javnega naročila, niso bili določeni kot merila ocenjevanja (z izjemo končne skupne rekapitulacije) in tudi drugače ne odražajo neposredno porabe javnih sredstev, je IP ugotovil, da zahtevani podatki (z omenjeno izjemo) ne predstavljajo podatkov, ki so po zakonu javni, zato ni ovir, da so varovani kot poslovna skrivnost. Tako je IP odločil, da pritožba v delu, ki se nanaša podizvajalske pogodbe in kalkulacijo ni utemeljena, razen pri slednjem dokumentu v delu, ki se nanaša na končno vrednost skupne rekapitulacije (1. točka izreka te odločbe), saj gre za podatek o porabi javnih sredstev in tudi izbrani ponudnik v sklepu o določitvi poslovne skrivnosti temu podatku odreka varstvo poslovne skrivnosti, medtem ko se ostale postavke (1.–4.) te skupne rekapitulacije se ne nanašajo na nobeno ceno na enoto mere, kar izrecno zahteva prosilec, zato je IP določil njihovo prekritje. 

 

V zvezi zahtevanimi referencami podizvajalcev izbranega ponudnika pa IP ugotavlja, da se v spisni dokumentaciji nahajajo razna potrdila, obrazci in izjave (iz razpisne dokumentacije) podizvajalca (npr. glede izpolnjevanja pogojev glede osnovne sposobnosti, o plačilu vseh zapadlih obveznostih v predhodnih postopkih javnega naročanja itd.), vendar med njimi ni nobenega dokumenta, ki bi se nanašal na njegove reference. Iz obvestila o naročilu oziroma iz razpisnih pogojev, objavljenih na portalu e-naročanje, je razvidno, da so se zahtevale reference ponudnika in odgovornega vodje del (npr. Podpoglavje 1.2 in 1.5, obrazci 5.9. oziroma 5.10. za ponudnika in 5.12. in 5.13. za odgovornega vodje del), ni pa razvidno, da bi se sploh zahtevale reference morebitnih podizvajalcev, tega pa ne zatrjuje niti prosilec.

 

Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki. Če organ z dokumenti ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ oziroma prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, zaradi česar pa je treba zahtevo zavrniti.

 

Na podlagi vpogleda v predložene dokumente in glede na predmetni javni razpis oziroma njegove razpisne pogoje je IP tako ugotovil, da zahtevane informacije glede referenc podizvajalcev izbranega ponudnika ne obstojijo v materializirani obliki in tako niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ in bi moral organ zahtevo v tem delu zavrniti iz tega razloga. Ker pa je izrek izpodbijane odločbe glede teh referenc po svoji vsebini pravilen in se tako ne spreminja, pritožbi v tem delu ni mogoče ugoditi, zato jo je IP na podlagi tretjega odstavka 248. člena zavrnil.

 

IP še pojasnjuje, da v pritožbeni postopek ni posebej vabil tudi izbranega ponudnika (kot stranskega udeleženca), saj odločitev IP zanj nima nobenih pravnih posledic oziroma s to odločbo ni z ničemer poseženo v njegove pravice ali pravne koristi (kot že navedeno, končno skupno rekapitulacijo, do katere se dovoli dostop, pa izbrani ponudnik tudi sam šteje za javno).

 

Glede na vse navedeno je IP, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, delno odpravil izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahteve glede fotokopije kalkulacije ponudbene cene izbranega ponudnika in odločil, da je organ dolžan prosilcu v 31 (enaintridesetih) dneh od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo skupne rekapitulacije kalkulacije ponudbene cene izbranega ponudnika (352-2. stran ponudbe izbranega ponudnika), pri čemer je dolžan prekriti vrstice postavk št. 1-4 (1. točka izreka te odločbe). V preostalem delu pa je IP pritožbo, na podlagi prvega oziroma tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil (2. točka izreka te odločbe).

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZeIP-J) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

mag. Kristina Kotnik Šumah

namestnica informacijske pooblaščenke