Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 03.01.2017
Naslov: Odvetniška pisarna Lukančič, odvetnik Jure Lukančič - Občina Kočevje
Številka: 090-292/2016
Kategorija: Kršitev postopka, Javna naročila
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do dokumentov v povezavi z javnim naročilom. Organ je prosilcu omogočil vpogled v določene dokumente, dostop do preostalih dokumentov pa je zavrnil z navedbo, da predstavljajo poslovno skrivnost ponudnika. Prosilec se je zoper odločitev organa pritožil, nato pa je organ izdal novo odločbo, s katero je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno. Prosilec se je ponovno pritožil, organ pa je novo pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je v pritožbenem postopku po nadzorstveni pravici odpravil odločbo organa, s katero je odločil o pritožbi prosilca, saj je odločbo izdal stvarno nepristojen organ. Za odločanje o pritožbi zoper zavrnilno odločbo organa je namreč pristojen IP. IP je nato pritožbi ugodil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, saj se organ ni konkretno opredelil do tega, o kateri dokumentaciji je odločal, zaradi česar odločbe ni bilo mogoče preizkusiti.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-292/2016/3

Datum: 3. 1. 2017


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 251. člena in prvega odstavka 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Odvetniške pisarne Lukančič, Odvetnik Jure Lukančič, Nazorjeva 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 23. 11. 2016, v povezavi s pritožbo z dne 15. 12. 2016, zoper odločbo Občine Kočevje, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2016-3203 z dne 3. 11. 2016, v povezavi z odločbo organa št. 090-1/2016-3201 z dne 29. 11. 2015, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1.         Odločba organa št. 090-1/2016-3201 z dne 29. 11. 2016, s katero je bilo odločeno o pritožbi prosilca z dne 23. 11. 2016, se odpravi po nadzorstveni pravici.

 

2.         Pritožbi prosilca z dne 23. 11. 2016 se ugodi. Odločba št. 090-1/2016-3203 z dne 3. 11. 2015 se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 dneh od prejema te odločbe.

 

3.         V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilec je dne 23. 9. 2016 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da se želi seznaniti z dokumenti v povezavi z javnim naročilom št. JN 11791/2013 (Oskrba s pitno vodo na območju Sodražica – Ribnica – Kočevje: vodovodni sistem), v katerem je organ nastopal kot glavni naročnik, naročilo pa je bilo dne 13. 9. 2013 oddano družbi Riko d. o. o. Prosilec je v zahtevi naštel 23 dokumentov, ki bi jih želel dobiti na vpogled in v obliki fotokopije.

 

Organ je dne 3. 11. 2016 izdal odločbo št. 090-1/2016-3203, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil, in sicer v delu, ki se nanaša na dokumente, ki jih je prosilec prejel ob vpogledu v ponudbeno dokumentacijo, ki se je vršila dne 6. 10. 2016, v prostorih organa. V preostalem delu je organ zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da je družba Riko d. o. o. ob ponudbi predložila sklep o določitvi poslovne skrivnosti, zaradi česar dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost družbe. Prosilcu so v skladu z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3 omogočili dostop do specifikacij ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količine iz te specifikacije, ceno na enoto, vrednost posamezne postavke in skupno vrednost iz ponudbe ter vse tiste podatke, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

 

Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 23. 11. 2016 podal pritožbo, v kateri je navedel, da mu je bil v določene dokumente omogočen vpogled 6. 10. 2016, preostala zahtevana dokumentacija pa prosilcu ob vpogledu ni bila na voljo, kar je organ ustno pojasnil z domnevnim obstojem poslovne skrivnosti. Organ je dne 3. 11. 2016 izdal odločbo, v kateri kot razlog za delno zavrnitev navaja poslovno skrivnost ponudnika. Prosilec navaja, da poslovna skrivnost v konkretnem primeru ne more priti v poštev, saj gre za podatke o porabi javnih sredstev. Izbrani ponudnik bo namreč za opravljene storitve prejel plačilo iz proračunov organa in lokalne skupnosti. Prosilec še poudarja, da javni del ponudbe v okviru javnih naročil predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije, ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo. Prosto dostopni bi torej morali biti tudi vsi tisti podatki, ki predstavljajo merila in pogoje. Javnost ima namreč pravico preveriti, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi primerna, pravilna in popolna. Organ prosilcu tudi ni posredoval sklepa o poslovni skrivnosti, zaradi česar prosilec dvomi v njegov obstoj.

 

Po prejeti pritožbi prosilca, je župan Občine Kočevje izdal odločbo št. 090-1/2016-3201 z dne 29. 11. 2015 (IP na tem mestu ugotavlja, da je pravilen datum izdane odločbe 29. 11. 2016), s katero je pritožbo prosilca, zavrnil kot neutemeljeno. Župan je v odločbi pojasnil, da je bil prosilcu, v skladu s 35. členom ZJN-3, omogočen dostop do specifikacij, količin, cen na enoto, vrednosti posamezne postavke in skupne vrednosti iz ponudbe in vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Navedba, da gre za porabo javnih sredstev, ne drži, saj izbrano podjetje ne opravlja javne funkcije in nima delovnega razmerja javnega uslužbenca. Dokumenti predstavljajo izjemo iz druge točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, razkritje bi torej ponudniku bistveno poslabšalo njegov položaj na trgu, zato se pritožniku zavrne vpogled v preostalo zahtevano dokumentacijo.

 

Pritožnik je dne 15. 12. 2016 vložil pritožbo zoper novo odločbo župana Občine Kočevje z dne 29. 11. 2016 in navedel, da je o njegovi pritožbi z dne 23. 11. 2016 odločil kar župan organa, čeprav za to nima zakonske podlage, namesto da bi jo odstopil v reševanje IP. V nadaljevanju pritožbe prosilec navaja vsebinsko enake razloge, zakaj je odločitev organa neutemeljena in nezakonita, kot v pritožbi z dne 23. 11. 2016.

 

Organ je dne 23. 12. 2016 IP posredoval dopis, da je opravil preizkus pritožbe in da ostaja pri že izdani odločbi. Hkrati je organ IP posredoval tudi dokumentacijo, ki je predmet zahteve prosilca.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

1. V zvezi z odločbo organa št. 090-1/2016-3201 z dne 29. 11. 2016

 

Prosilec je dne 23. 9. 2016 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, o kateri je organ odločil z odločbo z dne 3. 11. 2016. Zoper navedeno odločbo se je prosilec dne 23. 11. 2016 pritožil, nato pa je organ (oziroma župan organa) izdal novo odločbo, s katero je dne 29. 11. 2016 odločil o pritožbi prosilca, čeprav bi moral ravnati v skladu z 240. do 245. členom ZUP v povezavi s 27. členom ZDIJZ. Zavezanec namreč pritožbe s sklepom ni zavrgel kot nedovoljene, prepozne oziroma vložene s strani neupravičene osebe. Prav tako odločitve ni nadomestil z novo odločbo. Zato bi moral pritožbo prosilca, v skladu z 245. členom ZUP, odstopiti IP kot drugostopenjskemu organu, ki je v skladu s tretjim odstavkom 27. člena ZDIJZ pristojen odločiti o pritožbi zoper odločbo, s katero je zavezanec odločil o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja.

 

Glede na navedeno je organ (oziroma župan organa) izdal odločbo oziroma opravil dejanje, za katerega je pristojen IP kot drugostopenjski organ, zaradi česar je podan razlog za uporabo izrednega pravnega sredstva odprave odločbe po nadzorstveni pravici. Navedeno odločbo je namreč izdal župan Občine Kočevje kot stvarno nepristojni organ, pri čemer pa ne gre za takšno stvarno nepristojnost, ki bi bila podlaga za uporabo izrednega pravnega sredstva ničnosti odločbe. Gre namreč za upravno odločbo, ki jo je v upravni zadevi izdal stvarno nepristojni organ.

 

IP kot organ, ki je pristojen za nadzorstvo, zaključuje, da je zavezanec odločil o pritožbi prosilca z dne 23. 11. 2016, čeprav za to ni bil stvarno pristojen, zaradi česar je IP, na podlagi 1. točke prvega odstavka 274. člena ZUP, v 1. točki izreka navedeno odločbo po uradni dolžnosti odpravil po nadzorstveni pravici.

 

2. V zvezi z odločbo organa št. 090-1/2016-3203 z dne 3. 11. 2016

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da informacija izvira iz delovnega področja organa, da organ z njo razpolaga in da se nahaja v materializirani obliki.

 

Po proučitvi vsebine izpodbijane odločbe in pritožbenih navedb prosilca je IP ugotovil, da je organ zahtevo prosilca zavrnil, ne da bi popolno ugotovil relevantno dejansko stanje. V konkretni zadevi je predmet zahteve namreč dokumentacija iz javnega naročila, organ pa izbranega ponudnika ni pozval v postopek kot stranskega udeleženca in mu v postopku ni omogočil zaščite pravic. S tem je stranskemu udeležencu onemogočil, da bi bil seznanjen z zahtevo prosilca, hkrati mu ni vročil odločbe glede zahtevanih dokumentov, prav tako pa ga tudi ni seznanil z vloženo pritožbo. Poleg tega organ v svoji odločbi ni vsebinsko presojal dokumentacije in se do nje ni konkretno opredelil. Iz izreka odločbe namreč izhaja, da se prosilcu zavrne dostop do dokumentov, ki jih prosilec ni prejel ob vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Iz izreka in obrazložitve odločbe tako ni mogoče ugotoviti, o katerih dokumentih je organ odločal in glede katerih poimensko določenih dokumentov je prosilcu zavrnil dostop. Organ se sicer v odločbi zgolj pavšalno sklicuje na obstoj poslovne skrivnosti, pri čemer ne navede, kateri dokumenti so označeni s poslovno skrivnostjo in ali je izbrani ponudnik ustrezno označil dokumente kot svojo poslovno skrivnost.

 

Zaradi dejstva, da je organ zgolj pavšalno odločil o zahtevi prosilca, ne da bi se konkretno opredelil do tega, o kateri dokumentaciji odloča in tako tudi ni ustrezno ugotavljal zavrnitvenih razlogov glede konkretne dokumentacije, je organ nepopolno ugotovil relevantna dejstva, ki bi jih glede na načela in določbe ZUP moral, poleg tega pa se v obrazložitvi ni opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se pri odločanju na podlagi ZDIJZ moral, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

 

Kot izhaja iz prvega odstavka 251. člena ZUP, organ druge stopnje, kadar med drugim ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka ali da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Vendar pa organ druge stopnje, glede na tretji odstavek 251. člena ZUP, če spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo.

 

Vrnitev zadeve v ponovno odločanje IP utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na javno naročilo, ki ga je vodil organ prve stopnje in na dokumentacijo izbranega ponudnika, s katerim je sodeloval organ prve stopnje. Prvostopenjski organ je zato tisti, ki bo najlažje opravil vsa procesna dejanja in v nadaljevanju odločanja ugotovil, v katerem delu predstavljajo zahtevani dokumenti prosto dostopne informacije javnega značaja, v katerem delu gre za izjeme od prosto dostopne informacije javnega značaja in se opredelil tudi do dodatnih vprašanj, do katerih se pri prvotnem odločanju ni opredelil.

 

V ponovljenem postopku je organ dolžan v postopek pritegniti izbranega ponudnika kot stranskega udeleženca in mu omogočiti zaščito pravic in mu dati možnost, da se opredeli glede podatkov, ki jih je zahteval prosilec.

 

Nato se mora organ konkretno opredeliti do vsakega posameznega dokumenta (torej pojasniti, ali je, glede vsakega posameznega dokumenta, podana kakšna izjema od prosto dostopnih informacij in katera izjema je podana pri posameznem dokumentu). Organ se mora pri tem opredeliti tudi do ugotovitev Upravnega sodišča iz sodbe opr. št. I U 1911/2012-30[1], točka 97, da so v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe javne tudi tiste poslovne skrivnosti in podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril; oziroma pojasniti, kateri dokumenti so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril in kateri niso bili uporabljeni kot merilo za razvrstitev ponudb. Organ mora novo odločbo vročiti tudi stranskemu udeležencu, prav tako pa mu v izjasnitev posredovati tudi morebitno novo pritožbo prosilca.

 

Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena in da je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je bila storjena bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dni od prejema te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper 1. in 3. točko te odločbe ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Zoper 2. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

 

Postopek vodila:         

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,                                      

svetovalka Informacijskega pooblaščenca                               

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Sodba dostopna na povezavi: www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/sodbe_UPRS/I_U_1911-2012-30__090-81-2011-14_.pdf.