Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 05.09.2016
Naslov: Odvetniška pisarna Fabiani, Petrovič, Jeraj, o.p., d.o.o. - Zavod za ribištvo Slovenije
Številka: 090-116/2016
Kategorija: Ali gre za delovno področje organa?, Ali gre za inf. javnega značaja?, Poslovna skrivnost, Okoljski podatki
Status: Delno odobreno


SODBA UPRAVNEGA SODIŠČA:

 

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dve ihtiološki raziskavi Save na območju gradnje HE Mokrice in HE Brežice. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z utemeljitvijo, da je raziskavi izdelal v okviru tržne dejavnosti, zato dokumenta ne predstavljata informacije javnega značaja, prav tako pa raziskavi predstavljata poslovno skrivnost naročnika. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da sta bila navedena dokumenta pripravljena v postopku priprave državnega prostorskega načrta za navedeni hidroelektrarni, saj je bilo treba izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje. Navedeni raziskavi sta bili torej potrebni za izvedbo upravnih postopkov na Ministrstvu za okolje in predstavljata strokovno podlago in del okoljskega poročila. Priprava strokovnih podlag enega javnopravnega subjekta za izvedbo javnopravnih postopkov drugega javnopravnega subjekta, ne more predstavljati takšne tržne dejavnosti, ki bi bila izvzeta iz dometa 4. člena ZDIJZ, prav tako pa je organ dolžan izvajati monitoring populacij rib kot javno pooblastilo. Ker je organ raziskavi izvedel za pridobivanje dovoljenj v postopku celovite presoje vplivov na okolje, ta dovoljenja in njihovo pridobivanje pa je podrobno regulirano z javnopravnimi predpisi in je izrazito v javnopravnem interesu, sredstva, ki jih je organ pridobil za izvedbo raziskav pa je mogoče šteti za javna sredstva, je IP odločil, da so izpolnjeni vsi pogoji, da zahtevne dokumente obravnava kot dokumente iz delovnega področja organa in torej za informacije javnega značaja. IP tudi ni sledil navedbam organa, da dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost, saj je ugotovil, da gre za okoljske informacije, ki so absolutno javne, zanje torej ne pride v poštev nobena izmed izjem od prostega dostopa, ki so naštete v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-116/2016/5

Datum: 5. 9. 2016


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) prvega odstavka 252. člena in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Odvetniške pisarne Fabiani, Petrovič, Jeraj, o. p., d. o. o., Bleiweisova 30, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 4. 5. 2016, zoper odločbo Zavoda za ribištvo Slovenije, Spodnje Gameljne 61a, 1211 Ljubljana Šmartno (v nadaljevanju organ), št. 430-59/2015/21 z dne 26. 4. 2016, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1.         Pritožbi prosilca z dne 4. 5. 2016 se delno ugodi in se odločba Zavoda za ribištvo Slovenije št. 430-59/2015/21 z dne 26. 4. 2016 delno odpravi in se odloči: »Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati naslednje dokumente:

- Ihtiološko raziskavo izbranih vodotokov za dopolnitev omrežja Natura 2000 izbranih kvalifikacijskih vrst z območja predvidene izgradnje akumulacije HE Mokrice, zaključno poročilo, december 2011 in

- Ihtiološko raziskavo Save in pritokov od Krškega do meje, objekt HE Brežice, končno poročilo, junij 2009, v kateri je dolžan na strani I (oz. strani 2) prekriti imena, priimke in izobrazbe petih fizičnih oseb, in sicer posameznikov navedenih na 7. in 10.-13. mestu med tehničnimi sodelavci.«

 

2. V delu, v katerem je organ v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe na posredovanih dokumentih dolžan prekriti varovane osebe podatke, se pritožba prosilca zavrne.

 

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je 21. 10. 2015 po elektronski pošti na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V zahtevi je zaprosil za posredovanje (v elektronski obliki) sledečih dokumentov:

1. Strokovni predlog vključitve območja Spodnje Save v omrežje Natura 2000 oziroma podatki, posredovani ZRSVN v okviru delovnega področja naslovnega organa,

2. Ihtiološke raziskave izbranih vodotokov za dopolnitev omrežja Natura 2000 izbranih kvalifikacijskih vrst z območja predvidene izgradnje akumulacije HE Mokrice (Končno poročilo ZZRS, 2011) ter

3. Ihtiološke raziskave Save in pritokov od Krškega do meje; HE Brežice – izgradnja HE na spodnji Savi (ZZRS, 2009).

 

Organ je 22. 10. 2015, z dopisom, št. 430-59/2015/2, del zahteve, in sicer posredovanje dokumenta »Strokovni predlog vključitve območja Spodnje Save v omrežje Natura 2000«, odstopil v reševanje Zavodu RS za varstvo narave kot pristojnemu organu, ki razpolaga s strokovnim predlogom. V preostalem delu je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo, št. 430-59/2015/3 z dne 10. 11. 2015. Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 30. 11. 2015 vložil pritožbo, ki jo je organ s sklepom št. 430-59/2015/5 z dne 15. 12. 2015 zavrgel kot prepozno. Zoper navedeni sklep se je prosilec dne 22. 12. 2015 pritožil. IP je z določbo št. 090-3/2016/8 z dne 2. 3. 2016 pritožbi prosilca zoper sklep št. 430-59/2015/5 z dne 15. 12. 2015 ugodil in sklep organa odpravil. Prav tako je ugodil pritožbi prosilca zoper odločbo organa št. 430-59/2015/3 z dne 10. 11. 2015 in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek. IP je organu naložil, da v dopolnjenem postopku najprej določno razjasniti vprašanje, v katerem delu je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, nato pa še, ali so informacije prosto dostopne. Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, ki pomenijo katero od izjem od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ, mora nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ in prosilcu, če je to mogoče, omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. V ponovnem postopku bo moral organ v postopek pritegniti tudi naročnika navedenih študij in mu dati možnost, da se izjavi o pomembnih dejstvih in okoliščinah. Ob tem mora organ upoštevati tudi drugo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (okoljski podatki) in navedbe prosilca glede javnega interesa.

 

Organ je v dopolnjenem postopku najprej s pozivom št. 430-59/2015/14 z dne 7. 3. 2016 stranskega udeleženca pozval k izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Stranski udeleženec je dne 30. 3. 2016 podal svojo vlogo, v kateri je navedel, da ne soglaša s tem, da se podatki, ki jih zahteva prosilec, temu razkrijejo in posredujejo. V konkretnem primeru namreč ne gre za podatke in informacije javnega značaja, saj so bile te informacije in podatki pridobljeni pri izvajanju tržne dejavnosti organa in ne pri izvajanju kakršnihkoli javnih pooblastil. Med stranskim udeležencem, oz. njegovim prednikom Holding Slovenske elektrarne d. o. o., v katerega pravni položaj je v celoti stopil stranski udeleženec in organom je bila sklenjena pogodba, ki se nanaša na izgradnjo HE Mokrice za opravo storitev Ihtioloških raziskav Save in pritokov od Krškega do meje z dne 22. 8. in 6. 9. 2007. Prav tako je bila med istima pogodbenima strankama z dne 6. 9. 2007 oz. 22. 8. 2007 sklenjena pogodba, prav tako za opravo Ihtioloških raziskav Save in pritokov od Krškega do meje. Iz obeh pogodb je razvidno, da je naročnik vseh raziskav stranski udeleženec oz. njegov pravni prednik, ki se je tudi zavezal in plačal pogodbeno ceno, v katero je zajeto vse delo, ki naj bi ga po pogodbi opravil organ. Vse delo, ki ga je organ opravil po sklenjeni pogodbi in po naročilu naročnika, predstavlja last naročnika in ne več organa. Stranski udeleženec opozarja tudi na 5. člen v obeh pogodbah, ki v sedmi alineji določa, da je organ dolžan varovati poslovno tajnost naročnika in njegovih partnerjev, kakor tudi tajnost vseh tehničnih podlog, tehnoloških postopkov in ostalih informacij, če to naročnik posebej zahteva. Glede na besedilo citirane pogodbe stranki udeleženec izrecno zahteva, da organ tretjim ničesar ne razkriva, oz. da se jim ne posredujejo nobeni podatki, ki bi kakorkoli izvirali iz Ihtioloških raziskav Save in pritokov od Krškega do meje, ki so bili pridobljeni na podlagi pogodbe, ki jo je stranski udeleženec oz. njegov pravni prednik sklenil z organom.

 

V zvezi z vlogo stranskega udeleženca je prosilec dne 18. 4. 2016 podal odgovor, v katerem je navedbe stranskega udeleženca označil kot pavšalne in neargumentirane. Trditev, da je šlo v dani zadevi za izvajanje tržne dejavnosti, ne predstavlja ničesar novega, saj je stranski udeleženec z enakimi izjavami sodeloval že v postopku pred IP, ki je potrdil, da delovno področje po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ in tudi vse dejavnosti, ki jih opravlja v zvezi s temi nalogami. Ugovor, da gre za izvajanje tržne dejavnosti, je torej nebistven in nepomemben, ker je delitev na »javno službo« in »tržno dejavnost« v kontekstu transparentnosti bila presežena že z novelo ZDIJZ-C. Prosilec je v nadaljevanju navedel, da zahtevani podatki, ne morejo predstavljati tajnih podatkov v smislu Zakona o tajnih podatkih, saj ta določa, da se za tajne podatke štejejo dejstva ali sredstva z delovnega področja organa, ki se nanašajo na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države. Iz tega razloga je ugovor stranskega udeleženca irelevanten in temelji na napačni pravni podlagi. V primeru, da je stranski udeleženec želel zatrjevati izjemo varstva poslovne skrivnosti pa je prosilec pojasnil, da je v danem primeru bistveno, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni. Kriterij poslovne skrivnosti se odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. V danem primeru je stranski udeleženec zgolj pavšalno v pogodbi navedel, da je organ dolžan varovati kar vse podatke, ni pa sprejel ustreznega internega akta ter z njim seznanil naslovnega organa. Pogodba prav tako nima nobene vidne oznake, iz katere bi izhajalo, da vsebuje informacije, ki so poslovna skrivnost v smislu ZGD-1. Iz pogodbe ne izhaja jasno, da bi šlo za poslovno skrivnost, pač pa le za varovanje tajnosti, ki zavezuje pogodbeni stranki na način, da organ ni upravičen do prostega razpolaganja z informacijami, ki jih je pridobil v postopku, kar pa seveda ne velja za kogentne določbe ZDIJZ. Prosilec poudarja, da tudi če bi organ odločil, da so izpolnjeni pogoji za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja, je potrebno upoštevati, da gre v danem primeru za zahtevo po dostopu do okoljskih podatkov, glede katerih velja, da gre v vsakem primeru za absolutno dostopne informacije, za njih pa obstoji tudi javni interes glede razkritja, ki je močnejši od interesa stranskega udeleženca.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 430-59/2015/21 z dne 26. 4. 2016, in sicer je zahtevi prosilca v delu, ki ni bil predmet delnega odstopa Zavodu RS za varstvo narave (ZRSVN), in sicer glede podatkov posredovanih ZRSVN v okviru delovnega področja organa, ugodil in prosilcu posredoval vse informacije, ki po kvaliteti ustrezajo zahtevani informaciji oz. po vsebini odgovarjajo na postavljeno zahtevo. V delu, ki se nanaša na posredovanje Ihtiološke raziskave izbranih vodotokov za dopolnitev omrežja Natura 2000 izbranih kvalifikacijskih vrst z območja predvidene izgradnje akumulacije HE Mokrice (končno poročilo ZZRS, 2011) in Ihtiološke raziskave Save in pritokov od Krškega do meje, HE Brežice – izgradnja HE na spodnji Savi (ZZRS, 2009), je organ zahtevo prosilca zavrnil.

 

Glede prosilčeve zahteve pod točko 1., je organ ugotovil, da je informacijo, ki jo zahteva prosilec, smiselno ločiti na »Strokovni predlog vključitve območja Spodnja Sava v omrežje Natura 2000 (strokovni predlog)« in »podatke, posredovale ZRSVN v okviru delovnega področja organa«. Gre namreč za dve vsebinsko in oblikovno ločeni informaciji javnega značaja, do katerih se je treba ločeno opredeliti. Organ je pojasnil, da s Strokovnim predlogom v njegovi končni obliki oz. vsebini ne razpolaga. Organ v skladu z veljavno področno zakonodajo namreč ni pristojen za pripravo oz. končno oblikovanje ter podajanje tovrstnih strokovnih predlogov za vključitev območij v omrežje Natura 2000, ampak je to v pristojnosti ZRSVN. Organ je zato le sodeloval pri pripravi strokovnega predloga, pri čemer mu je posredoval podatke, s katerimi je razpolagal in jih pridobil v okviru delovnega področja ter mu pomagal pri njihovi obdelavi in interpretaciji. Organ je zato zahtevo prosilca v tem delu odstopil ZRSVN. V zvezi s »podatki, posredovanimi ZRSVN v okviru delovnega področja organa« je organ prosilcu zbral in posredoval informacije, ki ustrezajo zahtevanim.

 

V zvezi z dokumentoma iz 2. in 3. točke zahteve prosilca, je organ v obrazložitvi pojasnil, da je v skladu s Sklepom o preoblikovanju Zavoda za ribištvo Ljubljana v Javni zavod za ribištvo Slovenije (ustanovitveni akt) pravna oseba javnega prava, in sicer javni zavod, ki opravlja naslednje dejavnosti:

1) dejavnosti javne službe na področju sladkovodnega ribištva v skladu z zakonom, ki ureja sladkovodno ribištvo,

2) dejavnosti javne službe na področju morskega ribištva v skladu z zakonom, ki ureja morsko ribištvo in

c) tržno dejavnost, ki obsega:

- raziskovalne in strokovne naloge, ki niso dejavnost javne službe,

- vzrejo in prodajo rib ter ribiških potrebščin,

- izdajanje strokovnih revij in druge periodike,

- izvajanje izobraževanja,

- druge naloge, določene v letnem programu dela in finančnem načrtu zavoda.

 

Organ je navedel, da je pri svoji odločitvi upošteval tudi nadaljnja določila Ustanovitvenega akta, in sicer je v 19. členu navedeno, da se sredstva iz državnega proračuna in druga javna sredstva in prihodki iz naslova opravljanja javne službe, lahko porabijo samo za opravljanje javne službe. Prihodki in odhodki iz naslova opravljanja javne službe ter prihodki in odhodki iz naslova tržnih dejavnosti se vodijo na dveh ločenih računih. Smiselno podobno določa tudi Statut organa. Organ je pojasnil, da poleg dejavnosti, ki spadajo v javno službo, opravlja tudi tržne dejavnosti, ki ne sodijo v izvajanje javne službe in so tako vsebinsko kot knjigovodsko ločene od javne službe. Organ je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja samo na področju izvajanja javne službe oz. javnopravnih nalog, ne pa tudi na področju ločenega izvajanja tržne dejavnosti. Glede na obseg dejavnosti, ki jih opravlja organ, je tržna dejavnost organa tisto raziskovalno in strokovno delo, ki ga pridobi na trgu na podlagi ponudbe oziroma povpraševanja. V konkretnem primeru je storitev Ihtiološke raziskave Save in pritokov od Krškega do meje, ki je bila predmet pogodb med naročnikom Holding slovenske elektrarne d. o. o. in organom, in sicer za objekt/projekt HE Brežice – izgradnja HE na spodnji Savi. Izvajanje predmetne storitve iz pogodb z naročnikom je organ pridobil na podlagi povabila k oddaji ponudbe stranskega udeleženca. Stranski udeleženec je nato za izdelavo raziskav sklenil z organom neposredni pogodbi, dejstvo pa je, da naročnik, razen iz razloga najugodnejše ponudbe organa, ni bil zavezan storitve naročiti oziroma oddati organu in bi lahko študiji izvedel tudi kakšen drug ponudnik na trgu. Če bi bili raziskavi del dejavnosti javne službe organa, organu ne bi bilo treba kandidirati s svojo ponudbo na trgu, ampak bi imel za izvajanje takih dejavnosti javno pooblastilo in tudi urejeno financiranje.

 

Organ je pojasnil tudi, da iz sklenjenih pogodb izhaja, da je obvezan varovati poslovno tajnost naročnika (5. člen) ter da bo vse podatke, ki izhajajo iz dokumentacije in druge podatke, ki izvirajo iz pogodbenega razmerja, ohranjal kot poslovno skrivnost (9. člen). Izpolnitev nalog iz sklenjenih pogodb torej ni predstavljala javnopravne naloge in tudi ne dejavnosti, ki jih opravlja v zvezi s temi nalogami, temveč je šlo za tržno dejavnost. Stranski udeleženec je za opravljene naloge plačal celotna pogodbena zneska, navedeno pa izhaja tudi iz poslovnih knjig in poročil, objavljenih na spletnih straneh organa.

 

Organ je še pojasnil, da zahtevana dokumenta vsebujeta terenski pregled in analizo stanja rib in njihovih habitatov v Savi in pritokih od Krškega do državne meje v skladu s projektno nalogo stranskega udeleženca. Raziskavi sta bili izdelani po naročilu stranskega udeleženca in v okviru tržne dejavnosti organa, ki obsega raziskovalne in strokovne naloge, ki niso dejavnost javne službe. Raziskavi torej nista informaciji javnega značaja, zaradi česar je organ zahtevo prosilca v celoti zavrnil.

 

Prosilec je v pritožbi z dne 4. 5. 2016 najprej navedel, da je organ v postopku odločil šele v roku 57 dni namesto v roku 30 dni, kot je to odločil IP z odločbo, s katero je organu vrnil zadevo v ponovni postopek. Iz samega ravnanja organa (odobritev podaljšanja roka stranskemu udeležencu, ki je bil s postopkom že seznanjen) naj bi izhajal namen zavlačevanja s postopkom izdaje javnih informacij. Prav tako je prosilec pojasnil, da je naročnik ihtioloških študij dejansko Republika Slovenija in ne stranski udeleženec, saj sta pravni prednik stranskega udeleženca in ministrstvo za okolje in prostor (MOP) v letu 2007 sklenila Sporazum o zagotovitvi sredstev za izdelavo strokovnih podlag in okoljskega poročila za HE Brežice in HE Mokrice, v katerem je bilo dogovorjeno, da bo tedanji HSE kot koncesionar, v imenu in za račun Republike Slovenije (kot koncedenta in skladno z ZPNačrt) naročil in financiral izdelavo okoljskega poročila za HE Brežice, izdelavo okoljskega poročila za HE Mokrice in izdelavo ihtiološke študije za območje Spodnje Save s Krko in Sotlo ter drugimi pritoki. Glede na navedeno je brezpredmetno sklicevanje organa na določbe o varovanju poslovne skrivnosti, določene v pogodbi, ki naj bi jo sklenila organ in stranski udeleženec. Slednji je namreč pogodbo sklenil v imenu in za račun Republike Slovenije, kar pomeni, da so tudi vsi podatki in informacije last Republike Slovenije, ne pa stranskega udeleženca, na kar se v odločbi sklicuje organ. Republika Slovenija pa ni gospodarska družba, za katero bi se lahko uporabljala pravila o poslovni skrivnosti iz ZGD-1. Skladno z določili Obligacijskega zakonika pa lahko prevzemnik naročila za naročitelja zgolj opravi nek posel (npr. naroči in plača izvedbo ihtioloških študij), nikakor pa nanj ne more prenesti pravic, ki mu že po naravi stvari ne gredo. Tudi v primeru, da bi bil tak prenos mogoč, pa pogoji za zavrnitev dostopa na podlagi poslovne skrivnosti sploh niso izpolnjeni, niti s strani organa zatrjevani.

 

Prosilec je v nadaljevanju navedel, da v konkretnem primeru ni sporno, da je organ pravna oseba javnega prava, ustanovljena s strani Republike Slovenije za namene opravljanja določenih upravnih, strokovnih in razvojnih nalog s področja ribištva. Četudi je bila določena storitev opredeljena kot tržna, to ne more absolutno pomeniti, da takšen dokument ne more predstavljati informacije javnega značaja. Organ v svoji odločbi v ničemer ni obrazložil, zakaj izvedba ihtioloških študij ni povezana z javnimi službami, katere je pooblaščen izvajati skladno z zakonom. Na podlagi 45. člena ZSRib je organ namreč, med drugim, dolžan izvajati monitoring populacij rib in monitoring rib kot elementa ekološkega stanja voda po predpisih o varstvu okolja in vodah, izvajati druge strokovne naloge po predpisih o varstvu okolja in vodah, med katere sodi predvsem priprava predloga programa monitoringa ter metodologije in načina izvajanja monitoringa rib kot elementa ekološkega stanja vode in izdajanje soglasij in strokovnih mnenj v skladu s predpisi. Na podlagi navedenega je očitno, da organ v okviru javne službe opravlja različne raziskovalne in strokovne naloge na področju monitoringa rib. Ihtiološki raziskavi, ki sta predmet dostopa do informacij javnega značaja v predmetnem postopku, nedvomno vsebujeta ogromno ugotovitev, elementov in dejstev, ki so tesno povezani s področjem delovanja, ki ga organ izvaja v sklopu svoje javne službe. Prosilec je poudaril, da je treba ugotoviti, da izvedba ihtioloških študij nedvomno predstavlja storitev, ki spada v javno službo organa. Predmetne ihtiološke študije so obvezen del predhodno pridobljenih strokovnih podlag koncedenta ali skladno z ZVO-1 tudi del okoljskega poročila, ki mora biti izdelan pred izdelavo državnega prostorskega načrta. Kljub temu, da je v danem primeru organ ihtiološke raziskave morda res izvedel v okviru tržnega dela svojega delovanja, je to popolnoma irelevantno v okviru odločanja o pravici do dostopa do informacij javnega značaja. Dejavnost izvedbe ihtioloških raziskav je namreč neločljivo povezana z izvajanjem njegove javne službe, hkrati pa ihtiološke raziskave predstavljajo korak v pridobivanju vseh ustreznih in potrebnih dovoljenj za izvedbo gradenj na reki Savi, ki so podrobno regulirane z različnimi predpisi (ZVO-1. ZPNačrt, ZUreP-1, Uredba o posebnih varstvenih območjih (Natura 2000), ZON ipd.). Zaradi navedenega mora biti javnosti priznana pravica nadzora nad izvedbo tovrstnih ihtioloških raziskav in pravilnosti njihove vsebine in metodologije, saj je država sama očitno takšne storitve označila za tako pomembne, da so kot določene naloge vključene v specialni zakonodaji in končno morajo biti skladne z zakoni, ki se nanašajo tudi na varstvo okolja.

 

Prosilec je navedel, da ko organ, ki je nedvomno pravna oseba javnega prava, na podlagi javnopravnih predpisov ugotavlja določene okoljske podatke na način, da izvaja javnopravne naloge (ali vsaj naloge, ki so z javnopravnimi nalogami tesno in neločljivo povezane), tako izvedeni dokumenti nedvomno padejo v sfero informacij javnega značaja, ki jih ureja ZDIJZ in je zato zavezan zainteresirani javnosti razkriti vsebino takšnih dokumentov. Tudi storitve, izvedene v tržni sferi osebe javnega prava, namreč spadajo v delovno področje organa.

 

Prosilec je v nadaljevanju izpostavil, da je označba, da gre za poslovno skrivnost, v danem primeru nepopolna, pavšalna in ne izkazuje ustreznih elementov. Organ v odločbi namreč ni obrazložil nobenih elementov poslovne skrivnosti, ni izkazal, da je bila pogodba označena kot poslovna skrivnost s pisno odredbo, niti, da so bile z odredbo seznanjene osebe, ki so dolžne poslovno skrivnost varovati. Organ prav tako ni zatrjeval, da bi bilo očitno, da bi stranskemu udeležencu nastala občutna škoda, če bi se ihtiološkimi študijami seznanila javnost. Po mnenju prosilca škoda, s seznanitvijo takšnih študij, tudi ne more nastati. Biti mora namreč konkretno navedena in obrazložena, utemeljeno mora biti tudi izkazano, da bi do škode res prišlo že zaradi same seznanitve in ne le zaradi morebitnih kasnejših posledic. Navedbe o poslovni skrivnosti so torej pavšalne in ne upoštevajo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ki določa, da se kot poslovna skrivnost ne morejo označiti podatki, ki so javni že na podlagi zakona. Predmetna pogodba, na katero se sklicuje organ, je sklenjena v imenu in za račun Republike Slovenije kot koncedenta, ki je predmetne študije naročil v okviru svojih nalog, ki jih ima po zakonu (ZPNačrt).

 

Prosilec je poudaril, da zahtevani podatki vsebujejo podatke o stanju okolja in njegovih delih, naravnih dobrinah (vrsta in količina rib), dejavnostih, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali sprejemanjem strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc ter podobno. ZVO-1 v 13. členu določa, da so okoljski podatki javni in da ima vsakdo pravico dostopa do okoljskih podatkov skladno z zakonom. Slednje določa tudi ratificirana Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri določanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija). Ta tudi ne predvideva izjeme, ki bi določala, da osebam javnega prava ni potrebno oddati okoljskih informacij, ki so bile izdelane v okviru tržne dejavnosti. Organ v svoji odločbi ni podal nobene razlage o tem, da je dolžan dovoliti absoluten dostop do okoljskih informacij. Prosilec je dodatno še navedel, da bi potencialna izgradnja HE Mokrice in HE na spodnji Savi imela pomemben učinek na celotno okolje na tem območju, predvsem na vodne in druge živali ter intersticialno favno, obenem pa tudi na ljudi, ki bivajo na tem območju. Načrtovana zajezitev bi povzročila poplavljanje območja, na katerem danes živi veliko število zaščitenih vrst (tudi z rdečega seznama), kar bo povzročilo mrtve odseke za ribjo populacijo in pomembno poslabšanje stanja drugih vrst ter negativen vpliv na zavarovana območja, obenem pa tudi možno statično nestabilnost (eventualno tudi potrebno v zvezi z JE Krško). Zaradi tega je v širšem interesu javnosti, da se ji pregledno in v celoti predstavijo vsa poročila, ki vplivajo na morebitno izgradnjo HE Mokrice in pa okoljski vplivi, ki bi jih ta poseg imel na celotno področje, zlasti na ribe (ihtiološke študije), saj podatki vsebovani v različnih dokumentih, med drugim tudi v ihtioloških raziskavah, predstavljajo tematiko, nad katero je javnost v okviru varstva okolja in varovanja okolja za prihodnje generacije dolžna nadzorovati odločitve pristojnih organov. Javnost ima pravico izvedeti za trenutno ihtiološko stanje na območju načrtovanih gradenj in kako bodo načrtovane gradnje vplivale na ihtiološko sestavo oz. na obstoj okoljskega ravnovesja. Organ v svoji odločbi ni v ničemer odgovoril na argumente o javnem interesu do dostopa do zahtevanih informacij.

 

Na pritožbo prosilca je dne 17. 5. 2016 podal odgovor tudi stranski udeleženec, ki je navedel, da zahtevane informacije niso informacije javnega značaja, saj so bili podatki pridobljeni pri izvajanju tržne dejavnosti organa. Prav tako ne drži, da naj bi študije financirala Republika Slovenija. Dopušča sicer možnost, da so tekla dogovarjanja med Republiko Slovenijo in pravnim prednikom stranskega udeleženca, glede financiranja sredstev za izdelavo okoljskega poročila in tudi študij, vendar sporazum o zagotovitvi sredstev za izdelavo strokovnih podlag in okoljskega poročila za HE Brežice in HE Mokrice nikoli ni bil sklenjen in podpisan. Prosilec je pritožbi priložil zgolj nepodpisan osnutek, ki ne dokazuje ničesar. Stranski udeleženec je preveril vso razpoložljivo dokumentacijo in ugotovil, da pri njih ni dokumentacije ali podatka, da bi bil navedeni sporazum v zvezi s financiranjem zahtevanih poročil, sklenjen. Stroške za izdelavo študij je poravnal v celoti stranski udeleženec in od Republike Slovenije, kot koncedenta, ni zahteval ali prejel nobene refundacije iz tega naslova. Navedbe prosilca, da je študiji financirala Republika Slovenija, so torej nedokazane in neresnične. Celotno delo, ki ga je organ opravil za stranskega naročnika po sklenjenih pogodbah, predstavlja last naročnika in ne organa. Stranski udeleženec je izrecno zahteval, da organ varuje njegovo poslovno skrivnost, kar zahtevane študije tudi so. Tudi iz Sklepa o poslovni skrivnosti stranskega udeleženca izhaja, da se kot poslovna skrivnost štejejo vse študije in predinvesticijske zasnove, poročila ter tudi elaborati in strokovne podlage. Stranski udeleženec je še pojasnil, da dela v zvezi z ihtiološkimi raziskavami ni bil dolžan zaupati organu, ampak bi lahko ta dela oddal drugim osebam, ki imajo znanje in izkušnje, da takšno študijo napravijo. Zgolj dejstvo, da je sklenil pogodbo z organom, ki opravlja tudi javno funkcijo, tega dejstva ne spremeni in dokumenti ne morejo nenadoma predstavljati informacij javnega značaja.

 

Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 430-59/2015/26 z dne 19. 5. 2016 odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

1.     Ali gre za informacijo javnega značaja?

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Organ je v izpodbijani odločbi navajal razloge, s katerimi je argumentiral svojo trditev, da v delu, ki se nanaša na zahtevane dokumente, ni zavezanec po ZDIJZ oziroma ne gre za informacije javnega značaja, ker gre za tržni del dejavnosti organa. Takšnemu sklepu IP nasprotuje in v nadaljevanju pojasnjuje razloge, zakaj zahtevane informacije izvirajo iz delovnega področja organa in predstavljajo informacijo javnega značaja.

 

Nedvomno je, da informacije, ki jih organ pridobi ali izdela v okviru opravljanja javne službe, predstavljajo informacije, ki izhajajo iz delovnega področja organa. Pojem delovno področje po ZDIJZ se namreč razteza na vsak podatek, ki je nastal v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa.  Podobno izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007, in sicer, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo, ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno ali upravno funkcijo organa (tako tudi Priporočilo št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitveni memorandum, sprejet v okviru Sveta Evrope z dne 21. 2. 2002).

 

ZDIJZ sam pojem informacije javnega značaja definira zelo široko, saj je njegov vpliv na delovanje javnega sektorja izjemno močan. ZDIJZ namreč v 4. členu vsebuje pozitivno opredelitev informacije javnega značaja, ki je pomembna iz dveh vidikov. S pozitivno opredelitvijo informacije javnega značaja lahko opredelimo, katere informacije ne sodijo v ta okvir in jih po ZDIJZ torej ni mogoče zahtevati, poleg tega pa šele potem, ko ugotovimo, kaj informacija javnega značaja je, lahko začnemo spraševati, ali je morebiti izvzeta iz prostega dostopa kot ena izmed izjem po ZDIJZ. S pozitivno definicijo informacije javnega značaja smo primerjalnopravno gledano še najbližje dejstvu oz. namenu, ki ga zasleduje ZDIJZ, če rečemo, da se domneva, da so vse informacije v posesti zavezanih subjektov, informacije javnega značaja (razen tistih, na katere se lahko aplicira katera od izjem po ZDIJZ). Povedano drugače: informacije javnega značaja so vse tiste informacije, ki so v posesti javnopravnih oblasti oziroma javnopravnih subjektov in tistih zasebnikov, ki  zanjo izvajajo kakšne javne funkcije.[1]

 

Glede na to, da sta v konkretnem primeru drugi in tretji kriterij definicije iz 4. člena ZDIJZ nesporno podana, se IP v nadaljevanju osredotoča na utemeljevanje prvega pogoja, in sicer, da informacija izvira iz delovnega področja organa. Pojem delovno področje je izredno širok in ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, po navadi določenih v področnih zakonih (kot jih je organ opredelil na strani 7 izpodbijane odločbe), temveč tudi vse informacije, ki so na kakršenkoli način povezane s temi pristojnostmi. Delovnopravno področje organa po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ,in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega subjekta.[2] Pojem delovnega področja iz 4. člena ZDIJZ je torej bistveno širši od pojma delovnega področja, opredeljenega v 43. členu Zakona o sladkovodnem ribištvu (Ur. l. RS, št. 61/06, v nadaljevanju ZSRib in 34. členu Zakona o morskem ribištvu (Ur. l. RS, št. 115/06 in 76/15, v nadaljevanju ZMR-2), saj ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, temveč vse informacije, ki so na kakršenkoli način povezane s temi pristojnostmi.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ pravna oseba javnega prava, in sicer je javni zavod, ustanovljen (oz. preoblikovan) na podlagi Sklepa o preoblikovanju Zavoda za ribištvo Ljubljana v Javni zavod za ribištvo Slovenije (Ur. l. RS, št. 31/01, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustanovitveni akt). V skladu s 4. členom Ustanovitvenega akta in v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti, so dejavnosti organa:

- morsko ribištvo,

- sladkovodno ribištvo,

- gojenje morskih organizmov,

- gojenje sladkovodnih organizmov,

- trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z ribami, raki, mehkužci,

- izdajanje knjig,

- izdajanje časopisov,

- izdajanje revij in druge periodike,

- drugo podjetniško in poslovno svetovanje,

- geo-meritve, kartiranje,

- drugo tehnično projektiranje in svetovanje,

- raziskovalna in razvojna dejavnost na področju biotehnologije,

- raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije,

- raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike,

- drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti,

- drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje,

- urejanje gospodarskih področij za učinkovitejše poslovanje,

- izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije,

- drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,

- pomožne dejavnosti za izobraževanje.

 

V 45. členu ZSRib se kot javna služba (drugi odstavek navedenega člena) opravljajo naslednje naloge iz prvega odstavka navedenega člena:

1. vzpostavitev in vodenje celovitega informacijskega sistema ribištva;

2. izvajanje monitoringa populacij rib in monitoringa rib kot elementa ekološkega stanja voda po predpisih o varstvu okolja in vodah in določbah tega zakona;

3. izvajanje drugih strokovnih nalog po predpisih o varstvu okolja in vodah, med katere sodi predvsem priprava predloga programa monitoringa ter metodologije in načina izvajanja monitoringa rib kot elementa ekološkega stanja voda;

4. izvajanje drugih strokovnih nalog po predpisih o ohranjanju narave in določbah tega zakona;

5. posredovanje podatkov monitoringa rib kot elementa ekološkega stanja voda ministrstvu, pristojnemu za vode, zaradi ocenjevanja ekološkega stanja voda;

6. pripravljanje strokovnih podlag za določitev meja ribiških območij in ribiških okolišev iz 8. člena tega zakona;

7. pripravljanje strokovnih podlag za program iz 10. člena tega zakona;

8. pripravljanje načrtov iz 11. člena tega zakona;

9. izdelovanje ribiškogojitvenih načrtov;

10. potrjevanje letnih programov iz 13. člena tega zakona;

11. pripravljanje strokovnih podlag za podeljevanje koncesij po tem zakonu;

12. izdajanje soglasij in strokovnih mnenj v skladu s predpisi;

13. izvajanje ribiškega upravljanja v vodah posebnega pomena, določenih z uredbo vlade, in v ribiških okoliših, za katere ni sklenjena ali je bila odvzeta koncesija za ribiško upravljanje.

 

Navedene dejavnosti tako nedvomno sodijo v javno službo, ki jo opravlja organ, in posledično dokumenti, ki nastanejo pri opravljanju teh dejavnosti, tudi sodijo v delovno področje organa po ZDIJZ. Kot je razvidno iz zgornjih nalog, javna služba obsega tudi:

- izvajanje monitoringa populacij rib in monitoringa rib kot elementa ekološkega stanja voda po predpisih o varstvu okolja in vodah in določbah tega zakona,

- izvajanje drugih strokovnih nalog po predpisih o varstvu okolja in vodah, med katere sodi predvsem priprava predloga programa monitoringa ter metodologije in načina izvajanja monitoringa rib kot elementa ekološkega stanja voda in

- izvajanje drugih strokovnih nalog po predpisih o ohranjanju narave in določbah tega zakona.

 

To posledično pomeni, da sodijo v delovno področje organa tudi vse dejavnosti organa, ki se opravljajo v zvezi z zgoraj izpostavljenimi nalogami.

 

IP ugotavlja, da sta v konkretnem primeru predmet presoje dva dokumenta, in sicer:

a) Ihtiološke raziskave izbranih vodotokov za dopolnitev omrežja Natura 2000 izbranih kvalifikacijskih vrst z območja predvidene izgradnje akumulacije HE Mokrice, zaključno poročilo, december 2011 in

b) Ihtiološke raziskave Save in pritokov od Krškega do meje, objekt HE Brežice, končno poročilo, junij 2009.

 

Že iz poimenovanja prvega dokumenta je razvidno, da gre za raziskavo, ki je namenjena dopolnitvi omrežja Natura 2000[3], torej gre za omrežje, ki ga je uvedla Evropska unija kot enega pomembnih delov izvajanja Direktive Sveta Evrope 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (Direktiva o habitatih), ki določa, da je monitoring in spremljanje stanja ohranjenosti vrst na podlagi te direktive dolžna zagotavljati država.

 

Iz Okoljskega poročila za DPN za območje HE Mokrice[4] izhaja, da je bila prva študija strokovna podlaga za izdelavo navedenega poročila, druga študija pa je bila strokovna podlaga za izdelavo Okoljskega poročila za DPN za območje HE Brežice[5]. Navedena dokumenta sta bila torej pripravljena v postopku priprave državnega prostorskega načrta za navedeni HE, saj je bilo potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje. Celovita presoja vplivov na okolje je bila na območju Evropske unije uvedena leta 2001 z Direktivo 2001/42/ES, v slovenski pravni red pa prenesena z Zakonom o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVO-1). Podrobnejši postopek celovite presoje vplivov na okolje določa Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05, v nadaljevanju Uredba o okoljskem poročilu). Pri določitvi planov, ki bi lahko imeli pomemben vpliv na okolje, se upoštevajo tudi Zakon o ohranjanju narave, Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje in Uredbo o merilih ocenjevanja verjetnosti pomembnejših vplivov izvedbe plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb na okolje v postopku celovite presoje vplivov na okolje.

 

Postopek celovite presoje vplivov na okolje se izvede v dveh fazah. V prvi fazi mora ministrstvo, pristojno za okolje ugotovi, odločiti, ali je za plan treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje ali ne, o čemer izda odločbo. V postopku je zagotovljeno tudi sodelovanje vseh resorno pristojnih državnih organov in organizacij ter obveščanje in sodelovanje javnosti. Po javni razgrnitvi se izvede druga faza postopka. Pristojno ministrstvo v postopku za predlog plana ugotovi, ali so vplivi njegove izvedbe na okolje sprejemljivi. O tem izda odločbo, s katero se postopek celovite presoje vplivov na okolje zaključi.

 

Celovita presoja vplivov na okolje se izvede tudi za plan, ki ga na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPNačrt) sprejme pristojen organ za področje urejanja prostora, če se z njim določa ali načrtuje poseg v okolje, za katerega je potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje skladno z določbami ZVO-1 ali če poseg obsega posebno varstveno območje po Zakonu o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami ali dopolnitvami, v nadaljevanju ZON) ali če bi izvedba plana nanj lahko vplivala. Osnova za vrednotenje in ocenjevanje vplivov na okolje je okoljsko poročilo. V skladu s 3. členom Uredbe o okoljskem poročilu je okoljsko poročilo dokument, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo pomembni vplivi izvedbe plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine ter možne alternative, ki upoštevajo okoljske cilje in značilnosti območja, na katerega se plan nanaša. Sestavni del okoljskega poročila so podatki o planu, podatki o stanju okolja, podatki o okoljskih ciljih plana, merilih vrednotenja in metodah za ugotavljanje in vrednotenje vplivov plana, podatki o ugotovljenih vplivih plana in njihova presoja, predvideni načini spremljanja stanja okolja v času izvedbe plana in poljuden povzetek ugotovitev okoljskega poročila z obrazložitvijo[6]. Segmenta okolja, ki se obravnavata v okoljskem poročilu, so tudi podzemne in površinske vode.

 

V skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju je dolžnost države (oz. pristojnega ministrstva), da zagotovi

sredstva za izdelavo okoljskega načrta in vseh strokovnih podlag, torej tudi sredstva za predmetni raziskavi, saj je dolžnost pristojnega ministrstva, da izvede postopek celovite presoje vplivov hidroelektrarn na okolje. Navedeni raziskavi sta bili torej potrebni za izvedbo postopkov, ki jih vodi ministrstvo, pristojno za okolje in sta bili s tem namenom tudi izdelani, saj predstavljata strokovno podlago v skladu z ZPNačrt. Skladno z ZVO-1, pa sta tudi del okoljskega poročila.

 

Izvedba navedenih raziskav je torej v povezavi z opravljanjem javne službe organa, saj gre za izvajanje monitoringa populacij rib in monitoringa rib kot elementa ekološkega stanja voda po predpisih o varstvu okolja in vodah in določbah tega zakona, izvajanje drugih strokovnih nalog po predpisih o varstvu okolja in vodah, med katere sodi predvsem priprava predloga programa monitoringa ter metodologije in načina izvajanja monitoringa rib kot elementa ekološkega stanja voda in izvajanje drugih strokovnih nalog po predpisih o ohranjanju narave in določbah tega zakona. V raziskavah je namreč, kot navaja tudi organ (str. 12 izpodbijane odločbe), opravljena analiza stanja rib in njihovih habitatov na območju izgradenj hidroelektrarn na Savi za potrebe postopka po ZPNačrt in ZVO-1. Raziskavi sta potrebni za pridobivanje dovoljenj za izvedbo gradenj na reki Savi, ta dovoljenja in njihovo pridobivanje pa je podrobno regulirano z javnopravnimi predpisi. Kot navedeno že na zgoraj, javnopravno delovanje predstavlja vsako delovanje organa, ki ima podlago v normah javnega prava, v okviru, ki ga te norme določajo in skladno z namenom varstva javnega interesa. Kadar oseba javnega prava, na podlagi javnih predpisov, pripravlja gradivo za izvedbo postopkov, ki so v pristojnosti javnopravnih organov, tako izvedeni dokumenti nedvomno sodijo v okvir delovnega področja organa in posledično v okvir informacij javnega značaja, ki jih ureja ZDIJZ, ne glede na to, na kakšni podlagi je oseba javnega prava pričela izvajati tovrstne naloge. Tudi storitve, izvedene v tržni sferi osebe javnega prava, namreč nedvomno lahko sodijo v delovno področje organa in med informacije javnega značaja (več o tem v nadaljevanju).

 

Glede na navedbe, da ne gre za delovno področje organa, saj je bila raziskava financirana na podlagi posla, pridobljenega na trgu, se je IP v nadaljevanju opredelil tudi do vprašanja financiranja organa in zakaj financiranje organa iz tržne dejavnosti v konkretnem primeru ne pomeni, da so navedene informacije izvzete iz delovnega področja organa.

 

V okviru izvajanja registriranih dejavnosti lahko organ opravlja organ naslednje dejavnosti (5. člen ustanovitvenega akta): (1) dejavnosti javne službe na področju sladkovodnega ribištva v skladu z zakonom, ki ureja sladkovodno ribištvo, (2) dejavnosti javne službe na področju morskega ribištva v skladu z zakonom, ki ureja morsko ribištvo in (3) tržno dejavnost, ki obsega:

- raziskovalne in strokovne naloge, ki niso dejavnost javne službe,

- vzrejo in prodajo rib ter ribiških potrebščin,

- izdajanje strokovnih revij in druge periodike,

- izvajanje izobraževanja,

- druge naloge, določene v letnem programu dela in finančnem načrtu organa.

 

V skladu z 18. členom ustanovitvenega akta, organ pridobiva sredstva, potrebna za izvajanje dejavnosti iz 5. člena, iz državnega proračuna, s prodajo blaga in storitev, donacijami, dotacijami, darili in iz drugih virov.  Organ pridobiva sredstva iz državnega proračuna na osnovi programa dela in finančnega načrta, ki ga za posamezno leto potrdi Vlada Republike Slovenije. 19. člen ustanovitvenega akta določa, da se sredstva iz državnega proračuna ter druga javna sredstva in prihodki iz naslova opravljanja javne službe lahko porabijo samo za opravljanje javne službe. Prihodki in odhodki iz naslova opravljanja javne službe ter prihodki in odhodki iz naslova tržnih dejavnosti se morajo voditi na dveh ločenih računih.

 

IP glede na navedene vire financiranja organa in namene financiranja poudarja, da se organ pri izvajanju javne službe financira tako neposredno iz proračuna kot iz drugih virov. Zgolj dejstvo, da določena dejavnost organa ni financirana neposredno iz proračuna, še ne pomeni, da v tem delu ne gre za delovno področje organa in za opravljanje javne službe. Tudi drugi odstavek 18. člena Zakona o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/91, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZZ) namreč določa, da lahko zavod opravlja gospodarsko dejavnost le, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen. Pri presoji, katere informacije so torej dolžni posredovati javni zavodi, je zato treba zavzeti široko razlago. Prvič je treba izhajati iz dejstva, da so javni zavodi osebe javnega prava, ki so zavezanci v celotni sferi svojega delovanja, informacije javnega značaja pa so praviloma vse tiste informacije, ki so v njihovi posesti. Javnih zavodov namreč ni mogoče enačiti s subjekti zasebnega prava, ki izvajajo javno službo (npr. gospodarskimi družbami, ki opravljajo javno službo komunalnih storitev). Za javne zavode, v nasprotju z »zasebnimi nosilci javnih služb« velja namreč domneva, da so vse informacije, ki so v posesti javnega zavoda, informacije javnega zavoda, organ pa lahko to domnevo izpodbija, če dokaže, da je v njegovi posesti informacija, ki je povsem zasebnopravne narave. Drugič je treba izhajati tudi iz pravne ureditve ZZ, po kateri so javni zavodi subjekti, ki so bili ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti, cilj njihovega delovanja pa ni ustvarjanje dobička. Tudi kadar opravljajo gospodarsko dejavnost, je tako lahko namenjena le opravljanju dejavnosti, za katero je bil javni zavod ustanovljen (glej 18. člen ZZ). Tretjič je pomembno tudi, da gre za zavezance po 1. členu ZDIJZ, za katere, v skladu z 2. členom ZDIJZ, primarno v celoti velja načelo transparentnega delovanja, določene informacije pa je iz tega režima mogoče izvzeti le, če so izključno zasebnopravne narave. Kot že rečeno, pa sta bili navedeni raziskavi izvedeni za potrebe pridobivanja dovoljenj v postopku celovite presoje vplivov na okolje, ta dovoljenja in njihovo pridobivanje pa je podrobno regulirano z javnopravnimi predpisi in je izrazito v javnopravnem interesu (več o tem tudi v nadaljevanju).

 

Na tem mestu je treba izpostaviti tudi sodbo Upravnega sodišča I U 902/2013-29 z dne 20. 5. 2015, iz katere izhaja, da je tudi izvajanje tržne dejavnosti javnih zavodov urejeno s predpisi javnega prava in torej podvrženo transparentnosti, ki jo zasleduje ZDIJZ. V primeru, da temu ne bi bilo tako, bi to pomenilo, da ni pregleda nad tem, katere dejavnosti organ opravlja v okviru javne službe in bi lahko organ, ustanovljen za izvajanje javne službe in financiran z javnimi sredstvi, zavračal posredovanje informacij, s pavšalnim sklicevanjem, da gre za tržno dejavnost. V navedeni sodbi se je sodišče sklicevalo tudi na sodbo Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007 in sklep št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012, kjer je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, »da je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. V obeh navedenih zadevah pa se je Vrhovno sodišče tudi javno izreklo, da je pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja odločilno, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih koristi. Pri tej presoji je po mnenju sodišča prve stopnje treba upoštevati vse relevantne okoliščine konkretnega primera in njegovo specifičnost glede na zadevi I Up 122/2006 in X Ips 96/2011. V navedenih dveh zadevah je namreč šlo za notarja in za javni zavod Filmski studio Viba Film Ljubljana, medtem ko gre v tem upravnem sporu za državno univerzo, za katero je že ustavodajalec v drugem odstavku 58. člena Ustave izrecno določil, da način njenega financiranja ureja zakon. Za razliko od tega ustavodajalec pri notariatu ni izrecno predpisal, da njegovo financiranje ureja zakon; financiranje Filmskega studia Viba Film Ustava ne ureja. Zaradi tega je javni interes na področju financiranja državne univerze izrazito bolj zaznaven kot v omenjenih dveh primerih, kar se odraža tudi v relevantnih določbah Odlok in Statuta.«

 

Tudi okoliščine konkretnega primera kažejo, da zahtevani dokumenti predstavljajo dokumente, ki kažejo na dejstva, ki vplivajo na izvrševanje javnih koristi, saj sta bila dokumenta ustvarjena za potrebe javnopravnih postopkov, ki so izrazito v javnopravnem interesu. Dokumenta sta namreč strokovni podlagi okoljskega poročila, to pa je primarno namenjeno opredelitvi, opisu in ovrednotenju pomembnih vplivov izvedbe plana na okolje, ohranjanju narave, varstvu človekovega zdravja in kulturne dediščine. Specifičnost relevantnih okoliščin glede konkretnega primera pa kaže, da tudi te informacije predstavljajo informacije javnega značaja pri organu, kljub temu, da so bile informacije financirane (po navedbah organa) iz tržne dejavnosti.

 

IP ne oporeka dejstvu, da lahko javni zavodi, čeprav jih ustanovi država, poleg javne službe izvajajo tudi druge dopolnilne dejavnosti, ki pomenijo prodajo blaga ali storitev na trgu (glej 48. člen ZZ). Vendar pa je treba v zvezi s sklicevanjem na delitev dejavnosti organa na »tržni« del in javno službo izpostaviti, da priprava strokovnih podlag enega javnopravnega subjekta za izvedbo javnopravnih postopkov drugega javnopravnega subjekta ne more predstavljati takšne tržne dejavnosti organa, ki bi bila izvzeta iz dometa 4. člena ZDIJZ. IP poudarja tudi, da je bila delitev na dejavnost javne službe in tržno dejavnost, na katero se sklicuje organ, presežena z uveljavitvijo novele ZDIJZ-C, ki je bila sprejeta aprila 2014, in katere namen je še povečati transparentnost delovanja javnega sektorja in poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

S sprejemom novele ZDIJZ-C je stopil v veljavo tudi četrti odstavek 10.a člena ZDIJZ, ki določa, da organ, pristojen za javna plačila, posreduje v svetovni splet informacije javnega značaja o transakcijah, opravljenih s strani registriranih zavezancev in prvega odstavka tega člena in preostalih registriranih zavezancev po 1. členu tega zakona (kamor spadajo tudi javni zavodi), z izjemo tistih, ki so zavezani kot nosilci javnih pooblastil ali izvajalci javnih služb, če ne gre hkrati za registrirane zavezance iz prvega odstavka tega člena. Od sredine oktobra 2014 so na spletni strani UJP[7] razvidne vse transakcije zavezancev iz 1. člena ZDIJZ, pri čemer pri javnih zavodih ni delitve na transakcije, ki izvirajo iz javne službe in tiste, ki izvirajo iz tržne dejavnosti, ampak so objavljene vse transakcije in posledično vse transakcije predstavljajo informacije javnega značaja. Določba četrtega  odstavka 10. a člena ZDIJZ tako ne ločuje transakcij, izplačanih v breme proračunskih sredstev od tistih, ki so izplačane iz t. i. tržnih sredstev javnih zavodov. Na spletni strani UJP so prikazane vse transakcije, zato IP ugotavlja, da od uveljavitve novele ZDIJZ-C razlikovanje med proračunskimi in tržnimi sredstvi z vidika vprašanja, ali gre za informacijo javnega značaja, ni več relevantno.

 

Vsa sredstva javnega zavoda, ne glede na vir financiranja, so namreč javna sredstva. Pri opredelitvi pojma javnih sredstev se IP opira na določbe Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01, s spremembami, v nadaljevanju ZRacS-1). ZRacS-1 v prvem odstavku 20. člena določa, da Računsko sodišče revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev, iz petega odstavka istega člena, ki določa, kdo so uporabniki javnih sredstev po ZRacS-1, pa je moč razbrati, katera sredstva predstavljajo javna sredstva. Peti odstavek 20. člena ZRacS-1 določa, da je po ZRacS-1 uporabnik javnih sredstev: 

1. pravna oseba javnega prava ali njena enota;

2. pravna oseba zasebnega prava, če zanjo velja vsaj eno od naslednjega:

- da je prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti;

- da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije;

- da je gospodarska družba, banka ali zavarovalnica, v kateri imata država in lokalna skupnost večinski delež;

3. fizična oseba, če zanjo velja vsaj eno od naslednjega:

- prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti;

- da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije.

 

Iz navedene določbe ZRacS-1 izhaja, da spada med uporabnike javnih sredstev vsaka oseba (pravna ali fizična), če izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije. Iz določbe petega odstavka 20. člena ZRacS-1 izhaja logičen sklep, da pojem javnih sredstev ne zajema zgolj proračunskih sredstev, pač pa tudi sredstva, ki jih izvajalec javne službe za izvajanje javne službe pridobi iz drugih virov (za konkreten primer relevanten 18. člen Ustanovitvenega akta organa). Do istega zaključka pridemo tako z jezikovno razlago, kot tudi z logično razlago (argumentum a contrario) 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zakonodajalec je namreč zapisal, da se dostop do informacije dovoli, če gre za porabo javnih sredstev in ne, da se dostop dovoli, če gre (zgolj) za porabo proračunskih sredstev. Če bi zakonodajalec želel določiti dostop zgolj do tistih informacij, ki so vezana na porabo proračunskih sredstev, bi to nedvomno izrecno zapisal, a tega ni storil. Zaradi tega je treba pojem informacije javnega značaja iz 4. člena razumeti širše, in sicer v smislu definicije, ki izhaja iz zgoraj citirane določbe petega odstavka 20. člena ZRacS-1. Dejstvo, da so bili dokumenti ustvarjeni znotraj tržnega dela dejavnosti organa torej še ne pomeni, da ne gre za delovno področje organa, kar je en od kriterijev informacije javnega značaja.

 

Tudi Ustavno sodišče RS je v odločbi št. U-I-272/97 z dne 23. 11. 2000 zavzelo stališče, da so s sredstvi javnih financ mišljena v primeru javnih zavodov vsa sredstva, ki jih ti zavodi pridobivajo na katerega od načinov, uzakonjenih v prvem odstavku 48. člena ZZ, torej iz sredstev ustanovitelja, s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi. Iz predmetne odločitve Ustavnega sodišča RS tako nedvomno sledi, da je treba pojem javna sredstva razlagati široko (zajema tudi sredstva, pridobljena na trgu) in da ta pojem ne zajema le proračunskih sredstev, ampak je precej širši.

 

Da pojem »poraba javnih sredstev« zajema tudi morebitno porabo prihodkov iz opravljanja tržne dejavnosti javnih zavodov, pa izhaja tudi iz prakse IP. Ta je v zadevi pod opr. št. 090-109/2010/4 z dne 23. 6. 2010, ki se je nanašala na Javni zavod Lekarno Ljubljana, zavzel stališče, da so tudi izplačila iz opravljanja tržne dejavnosti podatki o porabi javnih sredstev in da gre za osebne podatke, katerih razkritje je dopustno na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Takšno stališče je potrdilo najprej Upravno sodišče RS s sodbo št. I U 1003/2010 - 43 z dne 30. 3. 2011, potem pa še Vrhovno sodišče RS s sklepom št. X Ips 187/2011. V citirani sodbi je Upravno sodišče RS navedlo, da »ni relevantno sklicevanje tožeče stranke (Javnega zavoda Lekarna Ljubljana), da uporabnik proračuna v letnem poročilu posebej prikazuje sredstva in vire financiranja za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu ter iz naslova nejavnih prihodkov iz izvajanja javne službe.«

 

Navedeno pomeni, da ne glede na to, iz katerega vira financiranja (ki jih ima organ na razpolago) je organ pridobil sredstva za izvedbo navedenih raziskav, ta sredstva nedvomno predstavljajo javna sredstva, dokumenti nastali v povezavi s temi sredstvi pa posledično sodijo v delovno področje organa, kar pomeni, da so izpolnjeni vsi pogoji, da zahtevane dokumente lahko obravnavamo kot informacije javnega značaja.

 

2.     Ali gre za izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja?

 

Kljub temu, da ima določen dokument lastnost informacije javnega značaja, še ne pomeni, da je prosto dostopen javnosti oz. zainteresiranim prosilcem. Dokument lahko namreč izpolnjuje pogoje za izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, kot so opredeljene v 5a. in 6. členu ZDIJZ.

 

Stranski udeleženec se je v pritožbi skliceval na izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pravi, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZDIJZ glede definicije poslovne skrivnosti napotuje na Zakon o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1), ki v prvem odstavku 39. člena določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, s katerim morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (t.i. subjektivni kriterij). Ne glede na določilo prvega odstavka, pa se po določilu drugega odstavka 39. člena ZGD-1 za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (t.i. objektivni kriterij). Tretji odstavek 39. člena ZGD-1 izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

 

ZGD-1 torej loči dva kriterija glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko za poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija pa mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. V konkretnem primeru se stranski udeleženec sklicuje na poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju.

 

IP v pritožbenem postopku ni ugotavljal, ali zahtevana dokumentacija dejansko predstavlja poslovno skrivnost stranskega udeleženca, saj je po proučitvi zahtevane dokumentacije ugotovil, da ta predstavlja strokovni podlagi za okoljski poročili, bolj konkretno pa raziskavi vodotokov o stanju rib in o njihovih habitatih, ti podatki pa so (kot navedeno v nadaljevanju), absolutno javni, ne glede na obstoj morebitnih izjem po ZDIJZ.

 

3.     Okoljski podatki

 

Na tem mestu IP opozarja na 2. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka (torej ne glede na taksativno določene izjeme od prostega dostopa) dostop do informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Takšna ureditev je bila vnesena v ZDIJZ kot posledica ratifikacije Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega sredstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju Aarhuška konvencija). Za okoljske informacije namreč zaradi določil te konvencije ne velja nobena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ kot absolutna. Aarhuška konvencija določa, da je treba izjeme razlagati omejevalno ob upoštevanju javnega interesa za razkritje in ob upoštevanju, ali se zahtevane informacije nanašajo na emisije v okolje. Aarhuška konvencija je rezultat mednarodno vse bolj razširjenega prepričanja, da morajo biti od vseh informacij javnega značaja javnosti najbolj dostopne prav okoljske informacije, saj so te ključnega pomena za trajnostni razvoj in učinkovito sodelovanje javnosti pri upravljanju z okoljem. Določilom Aarhuške konvencije sledi tudi ZVO-1, ki med temeljnimi načeli določa načelo sodelovanja in načelo javnosti. Prvo načelo je opredeljeno v 6. členu ZVO-1, ki določa, da država in občina pri sprejemanju politik, strategij, programov, planov, načrtov in splošnih pravnih aktov, ki se nanašajo na varstvo okolja, omogočata sodelovanje povzročiteljev obremenitve, izvajalk ali izvajalcev javnih služb varstva okolja in drugih oseb, ki opravljajo dejavnosti varstva okolja, in javnosti. Država zagotavlja sodelovanje in solidarnost pri reševanju globalnih in meddržavnih vprašanj varstva okolja, zlasti s sklepanjem meddržavnih pogodb, sodelovanjem z drugimi državami v zvezi s plani, programi in posegi v okolje s čezmejnim vplivom, z obveščanjem drugih držav o okoljskih nesrečah in mednarodno izmenjavo okoljskih podatkov. Načelo javnost pa izhaja iz 13. člena ZVO-1, ki določa, da so okoljski podatki javni. Vsakdo ima pravico dostopa do okoljskih podatkov skladno z zakonom. Javnost ima pravico sodelovati v postopkih sprejemanja predpisov, politik, strategij, programov, planov in načrtov, ki se nanašajo na varstvo okolja, skladno z ZVO-1. Javnost ima pravico sodelovati v postopkih, ki se nanašajo na plane, programe in posege v okolje v drugih državah, ki bi lahko vplivali na okolje v Republiki Sloveniji, skladno z ZVO-1. Javnost ima pravico sodelovati v postopkih izdajanja konkretnih pravnih aktov, ki se nanašajo na posege v okolje, skladno z ZVO-1. Dostop do okoljskih podatkov ureja prvi odstavek 110. člena ZVO-1, na podlagi katerega morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določa ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. V tem delu ZVO-1 torej jasno napotuje na Aarhuško konvencijo in ZDIJZ. 110. člen ZVO-1 v tretjem odstavku določa, da so, ne glede na določbe predpisov iz prvega odstavka tega člena o izjemah glede dostopa do informacij javnega značaja, okoljski podatki, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona, absolutno javni. Navedena določba ZVO-1 in druga alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej postavljata enako pravilo, ki kot absolutna dejstva, zaradi katerih mora organ ne glede na morebitne izjeme po ZDIJZ, prosilcu omogočiti odstop do zahtevanih podatkov, če gre za podatke, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 18. člena ZVO-1, podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.  Pri tem je treba poudariti, da je ZDIJZ z določbo druge alineje tretjega odstavka 6. člena postavil zakonsko predpostavko, da je prevladujoč interes javnosti za razkritje podatkov podan vselej, ko gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Na ta način je zakonodajalec razširil pravice, ki jih zagotavlja drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, saj izkazovanje in dokazovanje prevladujočega interesa javnosti v takšnih primerih ni potrebno. IP na tem mestu opozarja tudi na tretji odstavek 39. člena ZGD-1, ki izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

 

Upoštevaje vse navedeno je prosilcu treba zagotoviti dostop do Ihtioloških raziskav, če se ugotovi, da zahtevani dokument vsebuje podatke, ki morajo biti na podlagi 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ javnosti dostopni ne glede na morebitni obstoj izjem iz prvega odstavka tega člena. Iz dokumentacije izhaja, da ihtiološki raziskavi vsebujeta podatke o stanju okolja in njegovih delih (stanje rib in njihovi habitati). Na tem mestu velja poudariti tudi, da Aarhuška konvencija ne ločuje med dokumenti, ki bi jih osebe javnega prava izdelale v okviru javnih pooblastil ali v okviru drugih nalog, ki sodijo v njihovo delovno področje in so bile izdelane v okviru morebitne tržne dejavnosti.

 

Upoštevaje definicije pojmov iz 3. člena ZVO-1 IP ugotavlja, da so podatki, ki se nahajajo v zahtevanih raziskavah podatki, ki se nanašajo na stanje delov okolja (točka 1.3, oz. 1.3.1) in so bili potrebni za izvedbo postopkov državnih organov in predstavljajo okoljski podatek, kot ga opredeljuje 13. točka navedenega člena. Po preučitvi vseh navedenih pravnih podlag in pregledu vsebine zahtevanih dokumentov IP ugotavlja, da se vsebina zahtevane dokumentacije nanaša na okoljske podatke, te vrste podatkov pa, na podlagi 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne morejo biti izvzete iz prostega dostopa, kar pomeni, da mora biti poročilo tudi iz tega vidika prosto dostopna informacija javnega značaja.

 

Na podlagi navedenega se IP tudi ni podrobneje spuščal v presojo, ali informacije, za katere je bilo v tem postopku ugotovljeno, da predstavljajo informacije javnega značaja, izpolnjujejo zakonske pogoje, po katerih bi lahko bile opredeljene kot poslovna skrivnost, kot je navajala stranski udeleženec. Popolnoma jasno je namreč, da gre za podatke, ki se nanašajo na stanje okolja, da gre za podatke, ki so bili pripravljeni v postopku priprave državnega prostorskega načrta za navedeni hidroelektrarni, za kateri je bilo potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje. Navedeni postopki pa so v skladu z ZVO-1 podvrženi prav posebni javnosti in transparentnosti. Zaradi vsega navedenega ne velja nobena izmed izjem od prostega dostopa, ki so naštete v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, torej tudi izjema poslovne skrivnosti v konkretnem primeru ne pride v poštev.

 

Na tem mestu IP še pritrjuje pritožbenim navedbam prosilca, da je stranski udeleženec navedeni študiji naročil po dogovoru z Republiko Slovenijo, saj je namreč dolžnost Republike Slovenije, da v okviru svojih nalog, ki jih ima po zakonu (ZPNačrt) pripravi vsi potrebno gradivo in strokovne podlage za izvedbo postopka celovite presoje vplivov na okolje in za sprejem okoljskega poročila. Stranski udeleženec je v dopisih, ki si jih je izmenjal s pristojnim ministrstvom (in ki jih je svoji pritožbi priložil prosilec) večkrat priznal, da je priprava dokumentacije dolžnost Republike Slovenije, da pa je zaradi nezadostnih financ pristojnega ministrstva in zaradi spoštovanja doseganja rokov založil sredstva v imenu in za račun Republike Slovenije (glej npr. dopis št. 378/07 z dne 29. 8. 2007). Dejstvo, ali je stranski udeleženec naknadno zahteval povrnitev sredstev od Republike Slovenije ali ne, kot trdi sam stranski udeleženec, v konkretnem primeru sploh ni več relevantno, saj to ne vpliva na pravno naravo samih dokumentov, in sicer, da je dokumente stranski udeleženec naročil v dogovoru z Ministrstvom za okolje in prostor, v imenu in za račun Republike Slovenije. Ob upoštevanju navedenega je (kljub temu, da IP izjeme poslovne skrivnosti sploh ni presojal), sklicevanje stranskega udeleženca na določbe o varovanju poslovne skrivnosti brezpredmetno, saj Republika Slovenija, katere last so dejansko navedeni dokumenti, ni gospodarska družba, za katero bi se lahko uporabljala pravila o poslovni skrivnosti iz ZGD-1. Stranski udeleženec pravice do zaščite dokumentov v okviru svoje poslovne skrivnosti ne pridobi niti kot prevzemnik naročila.

 

4.     Osebni podatki

 

V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vendar pa se v skladu z določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

 

IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da oba dokumenta vsebujeta osebne podatke fizičnih oseb, in sicer gre za imena, priimke in izobrazbe nosilcev projektov, avtorjev raziskav, tehničnih sodelavcev raziskav in direktorja organa. Dokumenta vsebujeta tudi več sklicev na obstoječe vire in literaturo in navedbo vseh uporabljenih virov, v katerih so med drugim navedeni tudi priimki določenih avtorjev uporabljenih virov in literature.

 

IP na tem mestu ugotavlja, da osebni podatki iz zahtevanega dokumenta, ki se nanašajo na zakonite zastopnike, niso varovani osebni podatki, saj gre za osebe, pooblaščene za zastopanje, katerih vpis v javni register je obvezen. Prav tako ni zakonske podlage za to, da bi kot varovane ščitili priimke avtorjev posameznih uporabljenih virov, saj bi bilo to v nasprotju z avtorsko pravico, kot je določena v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; ZASP). Prav tako ni zakonske podlage za to, da bi kot varovane ščitili imena, priimke in izobrazbe tistih avtorjev in tehničnih sodelavcev pri izdelavi navedenih raziskav, ki so zaposleni pri organu, saj gre za javne uslužbence, ki so navedene naloge opravljali v okviru svojega delovnega področja. V skladu z določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, se ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, namreč dovoli dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, če gre za podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.

 

IP pa je ugotovil, da je na dokumentu Ihtiološka raziskava Save in pritokov od Krškega do meje, objekt HE Brežice, končno poročilo, junij 2009, navedenih šest posameznikov, ki niso javni uslužbenci, temveč so pogodbeni sodelavci, študenti oz. prostovoljci. Za tiste posameznike, ki so navedeni kot  tehnični sodelavci, ne obstaja zakonska podlaga za razkritje, zaradi česar jih mora organ skladno z izrekom odločbe prekriti. En od pogodbenih sodelavcev organa, je na Ihtiološki  naveden med avtorji ihtiološke raziskave, zato ni zakonske podlage, da bi ščitili njegove osebne podatke kot varovane, saj bi bilo to v nasprotju z avtorsko pravico, kot je določena v ZASP.

 

5.     Sklepno

 

Glede na vse navedeno IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena. Kot izhaja iz prvega odstavka 252. člena ZUP organ druge stopnje v primeru, če ugotovi, da so bili v odločbi prve stopnje zmotno presojeni dokazi, da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja ali da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno v zadevi, ali če spozna, da bi bilo treba po prostem preudarku izdati drugačno odločbo, odpravi odločbo prve stopnje in sam reši zadevo. Zato je v konkretnem primeru IP delno odpravil odločbo organa in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe.

V delu, v katerem mora organ prekriti osebne podatke, navedene v 1. točki izreka te odločbe, pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.
 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka


[1] Več v doktorski disertaciji dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 147.

[2] Prepeluh, prav tam, str. 148-149.

[3] Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države članice Evropske unije. Njen glavni cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove. Na varstvenih območjih želimo ohraniti živalske in rastlinske vrste ter habitate, ki so redki ali pa so v Evropi že ogroženi, povzeto po: www.natura2000.si (dostopno 18. 8. 2016).

[4] Dostopno na: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/cpvo/op_he_mokrice.pdf (dostopno 18. 8. 2016).

[5] Dostopno na: http://www.krsko.si/uploads/pages/726/RfalK_C3_Strokovne_podlage_ODDANO.pdf (dostopno 18. 8. 2016).

[6] Podrobneje opredeljeno v 6. členu Uredbe o okoljskem poročilu.

[7] Http://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=472 (dostopno 22. 8. 2016).