Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 31.01.2020
Naslov: prosilec - D.S.U., družba za svetovanje in upravljanje, d.o.o.
Številka: 090-280/2019
Kategorija: Ali gre za delovno področje organa?, Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Organ je zahtevo prosilca za dostop zavrnil, ker je ugotovil, da zahtevani program preoblikovanja podjetja ne izvira iz njegovega delovnega področja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevani dokument sodi v delovno področje organa v smislu 4. člena ZDIJZ, ker je hramba tega dokumenta del dejavnosti, ki jo organ izvaja v javnem interesu ter je regulirana z javnopravnimi predpisi, ki zavezujejo organ. Gre torej za področje, ki je nedvomno povezano z javnopravnim delovanjem organa, kar pomeni, da obravnavanega dokumenta ni mogoče izvzeti iz dometa ZDIJZ in zato sodi v delovno področje organa v smislu ZDIJZ. IP je nadalje ugotovil, da izrek izpodbijane odločbe ni določno opredeljen in da organ ni popolno ugotovil relevantnih dejstev in se v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni konkretno oziroma pravilno opredelil do vseh vprašanj (npr. kateri konkretni dokumenti so predmet presoje, ali je v postopek treba pritegniti stranske udeležence). Posledično se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, zato jo je IP odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje z navodili glede česa je treba dopolniti postopek.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-280/2019/5

Datum: 31. 1. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 5. 12. 2019, zoper odločbo D.S.U., družba za svetovanje in upravljanje, d.o.o., Dunajska cesta 160, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), brez številke, z dne 26. 11. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 5. 12. 2019 se ugodi, odločbo D.S.U., družbe za svetovanje in upravljanje, d.o.o., brez številke z dne 26. 11. 2019, se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ prve stopnje mora o zadevi odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je 6. 11. 2019 podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je od organa zahteval, da mu posreduje fotokopije Programa preoblikovanja podjetja, in sicer gospodarske družbe Metalka Commerce skladiščenje, inženiring, storitve, proizvodnja, d.d., matična številka: 5111188000 (v nadaljevanju Program preoblikovanja podjetja), pripravljenega na podlagi Uredbe o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij (Uradni list RS, št. 13/93 s spremembami; v nadaljevanju Uredba). Prosilec je v dopisu z dne 21. 11. 2019 navedel, da pri svoji zahtevi z dne 6. 11. 2019 vztraja in poleg zahtevanega Programa preoblikovanja podjetja zahteval tudi fotokopije vseh pripadajočih dokumentov.

 

Organ je zavrnil zahtevo prosilca z odločbo brez številke, z dne 26. 11. 2019, v kateri je navedel, da se podjetje Metalka Commerce skladiščenje, inženiring, storitve, proizvodnja, d.d., matična številka 5111188000, oziroma njegov pravni prednik Metalka Commerce p.o., Dalmatinova 2, Ljubljana, ni lastninsko preoblikovalo na podlagi Programa lastninskega preoblikovanja podjetja, pripravljenega na podlagi Uredbe o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij (Uradni list RS, št. 13/93 s spremembami), temveč je bilo lastninsko preoblikovanje podjetja izvedeno na podlagi zakona. Celotni družbeni kapital podjetja se je na podlagi 1. in 2.[1] odstavka 3. člena Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (Uradni list RS, št. 30/98, 72/98 – odl. US, 12/99, 50/99 – ZPSPID, 79/01 in 80/04 – ZUARLPP; v nadaljevanju ZZLPPO) prenesel v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe (v nadaljevanju SRD), ki je na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg 99/03213 z dne 30. 7. 1999 postala edini ustanovitelj družbe Metalka Commerce d.o.o. z datumom vstopa v družbo od 4. 6. 1999 dalje. Sklep SRD o prehodu družbenega kapitala na SRD in preoblikovanju podjetja iz p.o. v družbo z omejeno odgovornostjo (notarski zapis notarke Nevenke Tory opr. št. SV 685/99) in druga dokumentacija o prenosu družbenega kapitala podjetja Metalka Commerce p.o. na SRD, je razvidna iz vpogleda v javno dostopno dokumentacijo sodnega registra pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Podjetje Metalka Commerce p.o., Ljubljana je sicer pripravilo predlog Programa lastninskega preoblikovanja podjetja in ga predložilo Agenciji RS za prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljevanju Agencija) v odobritev, ki pa je bil zaradi zakonskega prenosa družbenega kapitala podjetja na SRD dokončno zavrnjen. Agencija je v skladu s 3. odstavkom 37. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93, 32/94 – odl. US, 1/96 in 30/98 – ZZLPPO; v nadaljevanju ZLPP) o zavrnitvi Programa lastninskega preoblikovanja podjetja odločala po pravilih splošnega upravnega postopka, to je v upravnem postopku. Zato je predloženi predlog Programa preoblikovanja podjetja sestavni del spisa upravnega postopka, ki se je vodil pred Agencijo. Kopija predloženega in dokončno zavrnjenega predloga Programa preoblikovanja podjetja se hrani v arhivu Agencije. V skladu z 2. členom Zakona o prenosu pooblastil, pravic in obveznosti Slovenske razvojne družbe in o prenehanju Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (Uradni list RS, št. 50/04; v nadaljevanju ZPPSRD) so se na organ prenesla vsa pooblastila in pravice SRD s področja lastninskega preoblikovanja družbene lastnine, privatizacije in denacionalizacije, določene z zakoni in na njihovi podlagi izdanimi predpisi ter z njimi povezano premoženje. V tem delu je organ pravna naslednica SRD. V 5. členu ZPPSRD je določeno, da Agencija z dnem uveljavitve zakona preneha. Na organ so bile prenesene zgolj pravice in obveznosti Agencije iz naslova izrednih pravnih sredstev v zvezi z lastninskim preoblikovanjem podjetij in licencami ocenjevalcev vrednosti podjetij. V skladu s 6. členom ZPPSRD je organ pooblaščen za hranjenje in vodenje arhiva Agencije. Postopanje Agencije s Programom preoblikovanja podjetja Metalka Commerce p.o. ne sodi na področji, ki sta bili s 5. členom ZPPSRD preneseni na organ Zato organ hrani Program preoblikovanja podjetja Metalka Commerce p.o. kot del upravnega spisa, ki se je vodil pred Agencijo in je sedaj sestavni del arhiva Agencije, za hranjenje in vodenje katerega je v skladu s 6. členom ZPPSRD pooblaščen organ. Organ je povzel prvi odstavek 4. člena ZDIJZ in navedel, da Program lastninskega preoblikovanja podjetja Metalka Commerce p.o. ne izvira iz delovnega področja organa, saj organ v tem delu ni pravni naslednik Agencije. Zato se z vidika organa Program lastninskega preoblikovanja podjetja Metalka Commerce p.o. ne šteje kot informacija javnega značaja, temveč kot del upravnega spisa, ki se hrani v arhivu Agencije, za katerega hranjenje in vodenje je na podlagi 6. člena ZPPSRD pooblaščen organ. Ker Program lastninskega preoblikovanja podjetja Metalka Commerce p.o. ni informacija javnega značaja, se zahteva prosilca zavrne.

 

Prosilec je dne 5. 12. 2019 zoper odločbo brez številke z dne 26. 11. 2019 vložil pritožbo, v kateri je glede postopka preoblikovanja podjetja in vloge programa preoblikovanja navedel, da je zahtevani Program preoblikovanja dokument, ki ga je prvotno predvidel ZLPP, podrobneje pa uredila Uredba. Program preoblikovanja je bil predviden kot osnovni dokument, na podlagi katerega se je izvedlo lastninsko preoblikovanja podjetja po ZLPP. S programom preoblikovanja so podjetja v postopku lastninskega preoblikovanja opisala predvsem način preoblikovanja, predhodno finančno in organizacijsko prestrukturiranje podjetja, predviden način prodaje podjetja in merila za izbor ponudnikov. Zaradi pomembnosti programa preoblikovanja in želje po transparentnosti sta ZLPP in Uredba predvidevala postopek potrditve programa preoblikovanja s strani Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljevanju: Agencija). Postopek preoblikovanja na podlagi programa preoblikovanja je tako (poenostavljeno) potekal, kot sledi:

  1. sprejem programa preoblikovanja s strani organa upravljanja podjetja;
  2. odobritev programa preoblikovanja s strani Agencije;
  3. objava odobrenega programa preoblikovanja v Uradnem listu Republike Slovenije;
  4. odobritev preoblikovanja s strani Agencije;
  5. izvedba preoblikovanja in vpis v sodni register.

Ker je pri veliko podjetjih takšen postopek trajal precej dolgo in zaradi bližine vstopa Republike Slovenije v EU, je bil sprejet ZZLPPO. Z ZZLPPO je Republika Slovenija postopke pohitrila in družbeni kapital podjetij, ki do sprejema ZZLPPO še niso pridobila soglasja k samemu preoblikovanju (4. korak zgoraj), prenesla na SRD. Metalka Commerce skladiščenje, inženiring, storitve, proizvodnja, d.d., matična številka: 5111188000 (v nadaljevanju: Metalka) se je po pojasnilih organa preoblikovala na podlagi drugega odstavka 3. člena ZZLPPO, kar pomeni, da Metalka ni pridobila odobritve programa preoblikovanja (2. korak zgoraj) pravočasno, zato je njen družbeni kapital prešel v last in upravljanje SRD na podlagi zakona. Zavezanec je potrdil tudi, da je Metalka pripravila program preoblikovanja in ga vložila Agenciji, vendar pa program preoblikovanja zaradi preoblikovanja na podlagi samega zakona ni bil realiziran. Po ZZLPPO je SRD privatizacijo izvedel na podlagi sklepa o privatizaciji, ki je obsegal zlasti (1) Podatke, ki določno označujejo predmet prodaje; (2) prodajno ceno in plačilne pogoje; (3) način privatizacije; in (4) druge podatke, pomembne za privatizacijo. Vsebina sklepa o privatizaciji je bila torej okvirno enaka vsebini programa preoblikovanja, oba dokumenta pa sta v osnovi služila kot podlaga za samo preoblikovanje. Tako program preoblikovanja kot sklep o privatizaciji je moralo podjetje oziroma SRD objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije, sklep o privatizaciji pa še v vsaj enem dnevnem časopisu (osmi odstavek 19. člena ZLPP in drugi odstavek 16. člena ZZLPPO).

Glede prenehanja SRD in Agencije ter prenosa pooblastil na organ je prosilec navedel, da je bil 22. 4. 2004 prejet Zakon o prenosu pooblastil, pravic in obveznosti Slovenske razvojne družbe in o prenehanju Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljevanju: ZPPSRD), ki ureja prenos pooblastil in pravic SRD in Agencije na zavezanca. Z ZPPSRD so bila na zavezanca prenesena (1) pooblastila in pravice ter z njimi povezano premoženje DRS (2. člen ZPPSRD); (2) obveznosti DRS (3. člen ZPPSRD); (3) hranjene in vodenje arhiva DRS (4. člen ZPPSRD); (4) naloge, pravice in obveznosti Agencije (5. člen) in (6) hranjenje in vodenje arhiva Agencije (6. člen ZPPSRD). Na organ so bile torej prenesena vsa pooblastila, pravice, obveznosti, premoženje, zaposleni in aktivnosti DRS in Agencije, ki sta jih ta dva subjekta še imela ob sprejemu ZPPSRD. Organ je tako v celoti pravni naslednik DRS in Agencije z vidika aktivnosti in delovanja ter pristojnosti DRS in Agencije. V zvezi s prenosom pooblastil in pristojnostjo vpletenih subjektov je relevanten tudi 4. člen ZZLPPO, ki določa, da z dnem prenosa družbenega kapitala v last in upravljanje SRD, prenehajo pravice in obveznosti Agencije pri izbiri in izvedbi postopkov lastninskega preoblikovanja, SRD pa vstopi v postopke na mesto Agencije. Povezano s tem je imela Agencija na podlagi 58. člena ZZLPPO tudi obveznost predaje celotne dokumentacije glede prenosov posameznih podjetij SRD. V nadaljevanju je prosilec navedel, zakaj meni, da je Program preoblikovanja informacija javnega značaja. Povzel je prvi odstavek 4. člena ZDIJZ in zaključil, so vsi trije pogoji v konkretnem primeru izpolnjeni. Organ je zavrnitev zahteve utemeljil z obrazložitvijo, da program preoblikovanja in z njim povezana dokumentacija ne izvirata iz njegovega delovnega področja. organ je svojo navedbo pojasnil z razlogom, da postopanje Agencije s Programom preoblikovanja ne sodi na področja, ki so bila s 5. členom ZPPSRD prenesena nanj in da Program preoblikovanja hrani zgolj kot del upravnega spisa, ki se je vodil pred Agencijo in je sedaj v arhivu Agencije, za hranjenje in vodenje katerega pa je pooblaščen ravno zavezanec. Takšna uporaba relevantnih določb s strani zavezanca je napačna, odločitev o zavrnitvi dostopa do informacij javnega značaja pa je posledično nezakonita. Dokumentacija v zvezi s preoblikovanjem podjetij je izvirala tako iz delovnega področja Agencije kot tudi delovnega področja DRS. Agencija je namreč vodila sam postopek priprave in potrjevanja programa preoblikovanja in ostale dokumentacije v zvezi s preoblikovanjem, z dnem prenosa družbenega kapitala v last in upravljanje SRD pa je slednji vstopil v vse te postopke na mesto Agencije (4. člen ZZLPPO). Če je torej organ pravni naslednik vsaj enega od teh dveh subjektov oziroma njunih pooblastil in postopkov, vsa zahtevana dokumentacija izvira iz njegovega delovnega področja. Na organ so se prenesla vsa pooblastila in pravice SRD s področja lastninskega preoblikovanja. Postopki glede potrjevanja programov preoblikovanja, v katere je SRD na podlagi 4. člena ZZLPPO vstopil na mesto Agencije, nesporno sodijo v »pooblastila in pravice SRD s področja lastninskega preoblikovanja«, ki so se prenesla na organ na podlagi ZPPSRD. Zahtevana dokumentacija torej izvira iz delovnega področja zavezanca že na podlagi dejstva, da je zavezanec v tem delu pravni naslednik SRD, kar je sicer v svoji odločbi potrdil tudi zavezanec sam. Ne glede na navedeno oziroma vzporedno z navedenim pa zahtevana dokumentacija izvira iz delovnega področja organa tudi na podlagi dejstva, da je organ pravni naslednik Agencije. Na organ so bila prenesena vsa pooblastila, pravice, obveznosti, zaposleni in aktivnosti Agencije, ki jih je Agencija še imela ob sprejemu ZPPSRD. Omejevanje pristojnosti organa na zgolj »varuha arhiva« je zato neutemeljeno in brezpredmetno. Agencija je s sprejetjem ZPPSRD prenehala veljati, zato ni smiselno, da bi se na organ prenesla zgolj gola dokumentacija, ne pa tudi njihov pravni status in pravice in obveznosti ter postopki v zvezi z njimi. To še posebej velja ob dejstvu, da so se na organ prenesle tudi pravice in obveznosti iz naslova izrednih pravnih sredstev v zvezi z lastninskim preoblikovanjem (prvi odstavek 5. člena ZPPSRD), kar pomeni, da se je nanj preneslo tudi vsebinsko obravnavanje zadev. Če je organ pristojen za vsebinsko obravnavanje zadev, ki temeljijo na dokumentaciji, za upravljanje in arhiviranje katere je prav tako pooblaščen organ, ne more biti sporno, da ta dokumentacija izvira iz njegovega delovnega področja. V nasprotnem primeru, če bi torej obveljala sicer prikazano napačna razlaga organa, da ne gre za dokumentacijo iz njegovega delovnega področja, bi prišlo do situacije, ko bi določene informacije izgubile status javnega značaja zgolj zaradi prehoda na drug javni subjekt oziroma javni organ. Do prenehanja DRS in Agencije bi zahtevana dokumentacija imela status informacije javnega značaja, po prenehanju pa bi ga kljub prenosu pooblastil na organ izgubila. Zgolj zaradi preteka časa in spremembe odgovornega subjekta informacija ne more in ne sme izgubiti javnega značaja. Če je ob stvaritvi informacija pridobila naravo informacije javnega značaja, ne sme noben postopek vplivati na spremembo take narave posamezne informacije. Drugi in tretji pogoj za klasifikacijo določene informacije kot informacije javnega značaja v konkretnem primeru nista sporna. Zahtevane informacije so namreč v obliki dokumentov oziroma spisa, ki ga je izdelal organ sam oziroma ga je slednji pridobil od stranke v postopku (t.j. Metalke). Prosilec je kot relevantno navedel še, da so v Katalogu informacij javnega značaja organa kot javne informacije, ki jih je moč pridobiti pri uradni osebi, med drugim navedene informacije glede lastninskega preoblikovanja podjetij (stran 9 Kataloga, dostopen na spletni strani organa). Med informacije glede lastninskega preoblikovanja podjetij spada tudi zahtevana dokumentacija. 16. člen ZZLPPO predvideva, da Slovenska razvojna družba, kadar je preoblikovanje izvedeno na podlagi zakona, sklep o privatizaciji objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in vsaj enem dnevnem časopisu. Kot pojasnjeno zgoraj, enako velja za program preoblikovanja, kadar je preoblikovanje izvedeno na njegovi podlagi. To pomeni, da je že zakonodajalec predvidel, da so podatki o predmetu prodaje, ceni, načinu privatizacije itd. javni in celo objavljeni in so že zaradi tega informacije javnega značaja. IP se je v podobni zadevi, ko je odločal o dostopu do informacij, s katerimi razpolaga Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d., na katero so podjetja na podlagi ZLPP prenesla 10 % družbenega kapitala (podobno torej kot v primeru prenosa podjetij na SRD na podlagi ZZLPPO), postavil na stališče, da so vse informacije v zvezi s takšnimi prenosi informacije javnega značaja (npr. odločba IP št. 090-108/2009 z dne 11. 9. 2009, Odločba IP št. 090-19/2010/10 z dne 16. 4. 2010).

 

Organ je pritožbo, z dopisom z dne 23. 12. 2019, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP. Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je IP z dopisom št. 090-280/2019/2 z dne 8. 1. 2020 organ pozval, da mu posreduje dokument, ki je predmet zahteve, brez prekritih podatkov. Organ je v prilogi dopisa brez številke z dne 15. 1. 2020 poslal IP dokument z naslovom »Program lastninskega preoblikovanja podjetja Metalka Commerce« z dne 10. 3. 1999.

 

Dne 22. 1. 2020 je IP prejel še dodatna pojasnila prosilca, s katerimi je pojasnil, da se po njegovem mnenju v postopke za pridobitev informacij javnega značaja vključuje tretje osebe zlasti v povezavi z izjemami iz 5.a in 6. člena ZDIJZ. V konkretnem primeru nobena od izjem, niti izjema iz druge točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ glede poslovnih skrivnosti, ne pride v poštev, zato ni pravne podlage za obveznost vključitve tretjih. Dokumentacija, dostop do katere zahteva prosilec v okviru tega postopka, se nanaša na družbo Metalka Commerce p.o., ki je prenehala obstajati, ko je bil celotni kapital podjetja na podlagi prvega in drugega odstavka 3. člena Zakona o zaključku lastninjenja in privatizacije pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe prenesen v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe, ki je nato na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg 99/03213 z dne 30. 7. 1999 postala edini ustanovitelj družbe Metalka Commerce d.o.o. Zaprošena dokumentacija torej ne more biti poslovna skrivnosti, saj poslovni subjekt, na katerega se informacije nanašajo in ki bi edini te informacije lahko določil za poslovno skrivnost, ne obstaja več. Jasno je, da pri preoblikovanju družbe Metalka Commerce p.o. ni prišlo do pravnega nasledstva v smislu določb o varovanju poslovne skrivnosti. Ustanovljena je bila povsem nova družba, na katero je bil v skladu s programom oziroma na podlagi zakona (in najverjetneje na podlagi določene bilance, v katero vpogled sedaj prosi), zgolj prenesen kapital podjetja Metalka Commerce p.o.. Tako noben drug subjekt ne more izkazati pravnega interesa za varovanje poslovnih skrivnosti, kar je osnova za vključitev tretje osebe na podlagi izjem iz 5.a in 6. člena ZDIJZ. Zaprosilo prosilca se nanaša na javne podatke in informacije javnega značaja, ki so bile predložene v postopku preoblikovanja družbe Metalka Commerce p.o., in ne na podatke drugih družb, ki so nastale po prenehanju Metalke Commerce p.o. v okviru preoblikovanja. Osnova je predloženi program preoblikovanja ter vsi dokumenti, ki so bili podlaga za preoblikovanje na podlagi samega zakona. Vsi ti dokumenti pa se nanašajo zgolj in izključno na danes neobstoječe podjetje Metalka Commerce p.o.. Prosilec še poudarja, da je program preoblikovanja nastal na podlagi zahteve zakona, s čimer so v njem vsebovani podatki v vsakem primeru izgubili morebiten status poslovne skrivnosti. Samo z javnostjo se omogoči transparentnost in ustrezen nadzor nad zakonskim postopkom preoblikovanja nekdaj družbenih podjetij. Hkrati pa temelji na bilancah in drugih finančnih podatkih, ki so v skladu z ZGD in računovodskimi standardi javni podatki, ki so jih subjekti dolžni objaviti in kot taki niso in ne morejo biti poslovna skrivnost

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Na podlagi vsebine zahteve prosilca z dne 6. 11. 2019, dopolnjene dne 21. 11. 2019, in pritožbe prosilca je IP ugotovil, da je predmet presoje v konkretnem primeru dostop do »Programa lastninskega preoblikovanja podjetja Metalka Commerce« z dne 10. 3. 1999 (v nadaljevanju Program preoblikovanja podjetja) in vseh pripadajočih dokumentov.

 

Glede zahtevanih dokumentov je organ nepopolno ugotovil relevantna dejstva, ki bi jih glede na načela in določbe ZUP moral, poleg tega se v obrazložitvi ni konkretno oziroma pravilno opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se pri odločanju na podlagi ZDIJZ moral, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Organ je bistveno kršil pravila postopka tudi glede stranske udeležbe (2. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

 

Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ali da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.

 

Glede na to, da organ razpolaga z dokumenti, ki so predmet pritožbe, in s podatki, ki so potrebni za pozivanje stranskih udeležencev v postopek ter da je organ tisti, ki najbolje pozna zadevno področje ter razpolaga s potrebnimi podatki (npr. v katerih delih dokumenti vsebujejo že javno objavljene informacije, v katerih delih je vsebina dokumentov morda povezana s porabo javnih sredstev, …), je organ tisti, ki lahko ustrezno in popolno obrazloži vse razloge o odločilnih dejstvih za izdajo zakonite in pravilne odločbe v tej zadevi. Zato IP v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka odpravil organ prve stopnje. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v izpodbijanem delu odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

 

Pri tem je organ v ponovljenem postopku dolžan upoštevati naslednja navodila, v čem je treba dopolniti postopek:

 

  1. Opredelitev informacije javnega značaja

 

V konkretnem primeru je organ v celoti zavrnil dostop do dne 6. 11. 2019 zahtevanega Programa preoblikovanja podjetja, ni pa se opredelil glede razširitve zahteve z dne 21. 11. 2019 (s katero je prosilec še pred izdajo izpodbijane odločbe zahteval tudi dostop do vseh pripadajočih dokumentov), kar pomeni, da se organ ni opredelil do vprašanja, kateri konkretni dokumenti so bili predmet odločanja, posledično tudi ni ugotavljal s temi dokumenti povezanega dejanskega stanja in dokazov. Iz tega izhaja, da obrazložitev izpodbijane odločbe ne vsebuje vseh sestavin, ki jih določa 214. člen ZUP, to pa pomeni, da odločbe ni mogoče preizkusiti.[2] Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Ker je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva in se je ne da preizkusiti, je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Za odpravo te kršitve mora organ v ponovljenem postopku primarno ugotoviti in v odločbi navesti (s številkami in/ali datumi), katere konkretne dokumente bo presojal in nato za vsakega posebej ugotavljati, ali predstavlja informacijo javnega značaja.

 

Organ je v izpodbijani odločbi pravilno izhajal iz definicije informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Organ pa je v odločbi zmotno oprl zavrnitev zahteve na ugotovitev, da zahtevani Program preoblikovanja podjetja ne izvira iz delovnega področja organa. IP meni, da je delovno področje organa v konkretnem primeru širše, kot ga je opredelil organ v izpodbijani odločbi, zato poudarja, da mora organ v ponovljenem postopku pri opredelitvi tega kriterija upoštevati stališče, ki ga je zavzelo Vrhovno sodišče v sodbi št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007 in v sklepu št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012, na podlagi katerega je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. Pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja je odločilno, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog.

 

Organ je zavezanec po ZDIJZ kot javnopravni subjekt oziroma kot izvajalec javnega pooblastila (prvi odstavek 1. člena ZDIJZ) in kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (prva alineja drugega odstavka 1.a člen ZDIJZ) ter je po obeh temeljih tudi vpisan v register zavezancev za informacije javnega značaja, objavljen na spletni strani: https://www.ajpes.si/RZIJZ. Organ je bil ustanovljen v okviru postopkov preoblikovanja in prenehanja Slovenske razvojne družbe, d.d.[3]. Na podlagi Zakona o prenosu pooblastil, pravic in obveznosti Slovenske razvojne družbe in o prenehanju Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (Uradni list RS, št. 50/04) je organ prevzel pooblastila in pravice Slovenske razvojne družbe, d.d. – v likvidaciji, s področja lastninskega preoblikovanja družbene lastnine, privatizacije in denacionalizacije ter s tem povezanega premoženja, kot tudi vse obveznosti Slovenske razvojne družbe, d.d. – v likvidaciji. Prav tako so bile po omenjenem zakonu na organ prenesene tudi določene pravice in obveznosti Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljevanju Agencija), ki je takrat prenehala delovati. Pristojnosti, pravice in obveznosti organa sicer urejajo še drugi zakoni.[4] Organ tako izvaja določene pomembne naloge in pooblastila v javnem interesu (zaključki postopkov lastninskega preoblikovanja družbene lastnine, privatizacije in denacionalizacije idr.); njegove pristojnosti so določene z javnopravnimi akti, vsake tri mesece je dolžan poročati Državnemu zboru Republike Slovenije o izvajanju nalog po ZZLPPO (62. člen); premoženje po navedenih in drugih predpisih je izvorno pridobil v procesu tranzicije družbenega sistema in lastninjenja družbene lastnine oziroma gre za državno premoženje; sredstva oziroma prihodki v zvezi z navedenimi javnimi pooblastili so sestavni del prihodkov državnega proračuna oziroma se del nakaže Slovenskemu državnemu holdingu, d.d., in Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d., ki sta oba prav tako javnopravna subjekta v 100 % državni lasti (enako organ); ustanoviteljica organa je Republika Slovenija, upravljavska upravičenja pa izvaja Slovenski državni holding, d.d.[5], itd. Vse to izkazuje, da pri organu ne more iti in ne gre za uresničevanje zasebnih interesov družbe oziroma družbenikov in za prostovoljno povezovanje (družbenikov) v neko statusno obliko, ampak da ima organ status javnopravnega subjekta, kljub njegovi organiziranosti v obliki gospodarske družbe.[6] Zato, v skladu z 2. členom ZDIJZ, zanj primarno v celoti velja načelo transparentnega delovanja, določene informacije pa je iz tega režima mogoče izvzeti le, če so izključno zasebnopravne narave. Organ je torej zavezanec po ZDIJZ na vseh področjih, ki so kakorkoli povezana z javnopravnim delovanjem oziroma se nanašajo na dejavnosti, ki se izvajajo v javnem interesu ter so regulirane z javnopravnimi predpisi, ki zavezujejo organ.

 

Glede na navedeno mora organ v ponovljenem postopku upoštevati, da se kopija zahtevanega Programa preoblikovanja podjetja (in najverjetneje tudi pripadajoče dokumentacije, kar mora organ še ugotoviti v ponovljenem postopku) hrani v arhivu Agencije, organ pa je, v skladu s 6. členom ZPPSRD, pooblaščen za hranjenje in vodenje tega arhiva. Navedeno pomeni, da je hramba v konkretnem primeru zahtevane dokumentacije del dejavnosti, ki jo organ izvaja v javnem interesu ter je regulirana z javnopravnimi predpisi, ki zavezujejo organ. Gre torej za področje, ki je nedvomno povezano z javnopravnim delovanjem organa, kar pomeni, da dokumentov, s katerimi organ razpolaga v arhivu Agencije, ni mogoče izvzeti iz dometa ZDIJZ in zato sodijo v delovno področje organa v smislu ZDIJZ.

 

Upoštevaje vse navedeno IP še pripominja, da dejstvo, da je podjetje Metalka Commerce p.o., Ljubljana zahtevani Program preoblikovanja podjetja predložilo Agenciji (in ne organu) in dejstvo, da je bil ta program zaradi zakonskega prenosa družbenega kapitala podjetja na Slovensko razvojno družbo dokončno zavrnjen, ne vplivata na opredelitev delovnega področja organa v smislu ZDIJZ. Kot je pravilno navedel tudi prosilec v pritožbi, zgolj zaradi preteka časa in spremembe odgovornega subjekta, pa tudi zgolj zaradi dejstva, da dokument ni bil potrjen, informacija ne more in ne sme izgubiti narave informacije javnega značaja. IP je zato zaključil, da dokumentacija, ki je predmet zahteve v konkretnem primeru, torej kumulativno izpolnjuje vse elemente, ki iz prvega odstavka 4. člena izhajajo za opredelitev informacije javnega značaja.

 

  1. Glede obrazložitve izjem od prostega dostopa in izvedba delnega dostopa

 

Ker je organ v izpodbijani odločbi glede zahtevane dokumentacije pavšalno zatrjeval, da ne predstavljajo informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, se do izjem od prostega dostopa sploh ni opredeljeval. V ponovljenem postopku mora organ popolno ugotoviti dejansko stanje, kot je pojasnjeno že zgoraj, nato pa se glede zahtevane dokumentacije, ki predstavlja informacijo javnega značaja, za posamezne podatke v tej dokumentaciji in ne kar pavšalno glede celotnih dokumentov,[7] opredeliti do naslednjih vprašanj:

  1.  ali so izpolnjeni pogoji za obstoj posameznih izjem od prostega dostopa po 5.a in 6. členu ZDIJZ in
  2.  če so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa.

 

Pri utemeljitvi izjem od prostega dostopa mora organ v ponovljenem postopku upoštevati 6. točko prvega odstavka 214. člena ZUP, iz katere izhaja, da je treba posebej natančno navesti razloge za zavrnilno odločbo oz. za zavrnitev posameznega zahtevka, da bi dosegli namen obrazložitve. Obrazložitev mora biti izčrpna, v njej morajo biti povzete zahteve strank in celotni ugotovitveni in dokazni postopek. Med razlogi za pomembnost jasnosti obrazložitve so dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi, hkrati obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, prav tako pa obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.

 

Če bo organ ugotovil, da obravnavana dokumentacija vsebuje informacije, ki pomenijo katero izmed izjem od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ, mora nadalje presojati, ali je mogoče prosilcu omogočiti delni dostop. IP poudarja, da morajo biti izjeme od prostega dostopa utemeljene in uporabljene le v tistem delu dokumenta, ki posamično izjemo tudi dejansko vsebuje, saj se organ na obstoj izjeme ne more sklicevati kar s splošno trditvijo, da zahtevani dokument vsebuje izjemo in na tej podlagi prosilcu dostop do zahtevanega dokumenta zavrniti v celoti. V skladu s 7. členom ZDIJZ mora organ v ponovljenem postopku, če je to mogoče, prosilcu omogočiti vsaj delni dostop do obravnavanih dokumentov, razen če to po kriterijih 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/2016) sploh ne bi bilo izvedljivo.

 

  1. Stranski udeleženci

 

Zahtevana dokumentacija (tako sam program kot tudi pripadajoča dokumentacija) se nanaša na subjekte, ki so (bili) povezani z zahtevanim programom lastninskega preoblikovanja podjetja, organ pa jih ni pozval v postopek kot stranske udeležence in jim ni omogočil zaščite njihovih pravic.

 

Kadar ne gre za primer iz prvega odstavka a26.a člena ZDIJZ, mora organ v formalnem postopku dostopa do informacij javnega značaja, v skladu z določbo 44. člena ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa, zato mora v postopek pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku. Organ mora pri odločanju in postopanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice, na način kot to določa prvi odstavek 7. člena ZUP. Organ se je dolžan ravnati tudi po prvem odstavku 9. člena ZUP, ki določa, da je treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev in po drugem odstavku 9. člena ZUP, ki določa, da mora v primeru, ko so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, vsaka stranka imeti možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotujočimi interesi. Iz navedenega torej izhaja, da je organ po uradni dolžnosti, pred izdajo odločbe, dolžan pritegniti v postopek vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi, z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku, prav tako pa je dolžan prosilcu, pred izdajo odločbe, omogočiti, da se izjasni glede morebitnih navedb stranskih udeležencev. Za absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka se skladno z drugo točko drugega odstavka 237. člena ZUP šteje, če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec v postopku, ta možnost ni bila dana, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP.

 

Iz dopisa organa z dne 15. 1. 2020 izhaja, da stranskih udeležencev ni vabil v postopek, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Glede na to, da organ najbolj pozna, kdo so kontaktne osebe morebitnih stranskih udeležencev v konkretnem primeru in kako jih kar najhitreje pozvati v postopek odločanja o pravici dostopa do informacij javnega značaja, bo to kršitev najhitreje in najbolj ekonomično odpravil organ.

 

V ponovljenem postopku mora organ odpraviti procesne napake in, skladno s pravili postopka glede stranske udeležbe, v postopek pritegniti stranske udeležence in jim omogočiti zaščito njihovih pravic in dati možnost, da se opredelijo glede informacij, ki jih je zahteval prosilec. Organ mora novo odločbo vročiti tudi stranskim udeležencem, ki bodo priglasili udeležbo v postopku, nato pa jim mora v seznanitev in izjasnitev posredovati tudi morebitno novo pritožbo prosilca.

 

  1. Vsebina izreka odločbe

 

Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ v ponovljenem postopku lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izpodbijani odločbi namreč izrek ni določno opredeljen, ker je organ v izreku navedel le, da se zavrne zahteva prosilca za »dostop do zahtevanih informacij«. Iz izreka izpodbijane odločbe tako ni razvidno, o katerih konkretnih dokumentih je organ odločal. Odločbe s takšnim izrekom (v povezavi z že opisanimi pomanjkljivostmi v obrazložitvi izpodbijane odločbe) se ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka v skladu s 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP.

 

V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZUP se v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča RS št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena.  V skladu s šestim odstavkom 213. člena ZUP mora biti izrek kratek in določen (jasen oz. nedvoumen). V postopku po ZDIJZ to pomeni, da morajo biti v izreku odločbe posamično navedeni konkretni dokumenti, ki so bili predmet presoje in niso dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, oziroma v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu A se prekrijeta ime in priimek posameznika in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja. Če bo organ prosilcu omogočil dostop do zahtevanih podatkov v celoti, o tem ne izda odločbe, ampak napravi uradni zaznamek (22. člen ZDIJZ).

 

 

 

  1. Sklepno

 

Ker IP v konkretnem pritožbenem postopku glede na ugotovljene bistvene kršitve postopka in posledično vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu ni ugotavljal, ali zahtevana dokumentacija vsebuje podatke, ki so izjeme od prostega dostopa, se do pritožbenih navedb v tem delu ni posebej opredeljeval. Prav tako se IP ni opredeljeval do obširnih navedb, s katerimi prosilec utemeljuje delovno področje organa, saj je za opredelitev delovnega področja organa po ZDIJZ zadostovala zgolj argumentacija, kot izhaja iz 1. točke obrazložitve te odločbe.  

 

IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, saj izpodbijanega dela odločbe ni mogoče preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), organ pa je bistveno kršil pravila postopka tudi glede stranske udeležbe (2. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca z dne 6. 11. 2019, dopolnjeni dne 21. 11. 2019, odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dni od prejema te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Pravilna pravna osnova za prenos družbenega kapitala Metalke Commerce p.o. na SRD je 1. in 2. odstavek 3  člena ZLPP in ne 1. in 3. odstavek 3. člena ZLPP, kot je bilo to pomotoma zapisano v dopisu D.S.U., d.o.o. z dne 12. 11. 2019.

[2] Iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 494/2003, VS15303, izhaja, da odločbe ni mogoče preizkusiti, če nima obrazložitve ali bistvenih delov obrazložitve, ki bi jih po zakonu morala imeti, saj ni mogoče presoditi utemeljenosti izreka odločbe.

 

[3] Slovenska razvojna družba, d. d., pa je bila pravni naslednik Sklada Republike Slovenije za razvoj, d. d. (Zakon o slovenski razvojni družbi in programu prestrukturiranj podjetij (Uradni list RS, št. 33/97, 68/97 in 50/04 – ZPPSRD).

[4] Zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (Uradni list RS, št. 30/98, 72/98 – odl. US, 12/99, 50/99 – ZPSPID, 79/01 in 80/04 – ZUARLPP; v nadaljevanju ZZLPPO), Zakon o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznostih Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (Uradni list RS, št. 71/94, 57/95 in 30/98 – ZZLPPO), Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93, 32/94 – odl. US, 1/96 in 30/98 – ZZLPPO), Zakon o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/00 – ZJS, 67/01 in 47/02), Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92 – odl. US, 13/93 – odl. US, 31/93, 24/94 – odl. US, 29/97 – odl. US, 23/97 – odl. US, 65/98, 76/98 – odl. US, 66/00, 66/00 – ORZDen27, 11/01 – odl. US, 54/04 – ZDoh-1 in 18/05 – odl. US) itd.; Vlada Republike Slovenije je leta 2007 sprejela sklep o razširitvi dejavnosti organa na področje upravljanja s stvarnim (nepremičnim) premoženjem.

[5] Slovenski državni holding, d. d., je tudi ustanovljen z namenom izvajanja določenih pomembnih nalog v javnem interesu (poravnava obveznosti iz naslova denacionalizacije, razveljavitve kazni premoženja, žrtvam (po)vojnega nasilja, vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje; zagotavljanje dodatnih sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) in upravlja državne kapitalske naložbe; njegov edini ustanovitelj in delničar je Republika Slovenija; naloge in pristojnosti skupščine uresničuje vlada.

[6] Vrhovno sodišče Republike Slovenije je status javnopravnega subjekta ugotovilo tudi npr. za Slovenski državni holding, d.d., in Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d., čeprav sta tudi organizirana v obliki gospodarske družbe (npr. sodbi, št. I UP 1126/2006-2 z dne 12. 9. 2007 in X Ips 638/2008 z dne 20. 5. 2009).

[7] Da je zakonodajalec postavil izjeme le za »podatke iz dokumenta«, ne pa za celoten dokument, izhaja smiselno tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1176/2010-13, z dne 30. 11. 2011.