Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 10.10.2016
Naslov: Odvetniška družba Tratnik, Sočan in Bogataj o.p. d.n.o. - Banka Slovenije
Številka: 090-36/2014/20
Kategorija: Odločbe po sodbah Upravnega sodišča
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je zahteval odločbo organa o izrednih ukrepih. Organ je prosilcu posredoval zahtevane informacije na način, da je prekril dele odločbe, ki predstavljajo izjeme po 2., 3., 7. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je organ med pritožbenim postopkom zahtevano odločbo o izrednih ukrepih v celoti objavil na svoji spletni strani. Ker objavljena odločba o izrednih ukrepih na spletni strani organa v celoti razkriva vsebino zahtevane informacije javnega značaja, je prosilec z vpogledom vanjo tudi v celoti seznanjen z zahtevanim dokumentom, kar pomeni, da je s tem dosežen namen zahteve prosilca, ki ga zasleduje ZDIJZ. Glede na navedeno je IP ugotovil, da prosilec nima več pravovarstvenega interesa in je pritožbo zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-36/2014/20

Datum: 11. 10. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………………. (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Banke Slovenije, Slovenska 35, 1505 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 26.00-0039/14 z dne 20. 1. 2014 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca zoper 2. in 3. točko izreka odločbe Banke Slovenije, št. 26.00-0039/14 z dne 20. 1. 2014 se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Organ je dne 10. 1. 2014 prejel zahtevo za dostop do odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih št. 24.20-021/13-010 z dne 17. 12. 2013 z vsemi sestavnimi deli in morebitnimi prilogami.

 

Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 26.00-0039/14 z dne 20. 1. 2014, s katero je zahtevi delno ugodil in prosilcu posredoval odločbo o izrednih ukrepih št. 24.20-021/13-010 z dne 17. 12. 2013, izdano Novi Ljubljanski banki d.d., Ljubljana, na način, da je prekril dele odločb, ki predstavljajo izjeme po 2., 3., 7. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Zoper navedeno odločbo organa je prosilec pravočasno vložil pritožbo. O pritožbi je IP odločil z odločbo št. 090-36/2014/12 z dne 12. 5. 2014, s katero je pritožbi ugodil in odpravil 2. in 3. točko izreka odločbe organa, št. 26.00-0039/14 z dne 20. 1. 2014 ter prosilcu posredoval napotilo na spletno stran https://www.bsi.si/nadzor-bank.asp?MapaId=1600. Zoper odločbo IP je organ vložil tožbo na Upravno sodišče RS, ki je s sodbo opr. št. I U 982/2014-28 z dne 27. 5. 2015 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo v ponoven postopek.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

Iz pritožbe izhaja, da so predmet pritožbenega postopka prekriti deli odločbe o izrednih ukrepih št. 24.20-021/13-010 z dne 17. 12. 2013, izdani Novi Ljubljanski banki d.d. (v nadaljevanju odločba o izrednih ukrepih). IP je ugotovil, da je organ z izpodbijano odločbo v celoti odločil o zahtevi prosilca, saj odločba o izrednih ukrepih nima prilog ali sestavnih delov. To izhaja iz navedb organa in same odločbe o izrednih ukrepih, kjer ni navedenih prilog ali drugih sestavnih delov. Odločba o izrednih ukrepih se sklicuje na dokaz "Hypothetical liquidation valuation of NLB d.d. as of 30 September 2013", ki pa ni sestavni del odločbe in ni naveden kot priloga. Dokazi že po vsebini ne morejo biti sestavni deli ali priloge odločbe o izrednih ukrepih. Odločba o izrednih ukrepih povzema bistveno vsebino tega dokaza in se med drugim sklicuje tudi na cenitev "Poročilo o kvaliteti kreditnega portfelja" in odločitev Evropske komisije z dne 2. 7. 2012, vendar ti dokumenti zato niso sestavni deli ali priloge odločbe o izrednih ukrepih.

 

Upravno sodišče RS je v zgoraj navedeni sodbi navedlo, da v zadevi ni sporno, da je bila odločba o izrednih ukrepih dne 14. 3. 2014 javno objavljena na spletni strani organa in to v celoti, v izvornem besedilu. Sporno pa je, ali je ob takšnih okoliščinah izpodbijana odločba IP pravilna in skladna z zakonom, saj organ druge stopnje pri odločanju upošteva tista dejstva, ki so obstajala v času odločanja na prvi stopnji. IP je v pritožbenem postopku vezan na dejansko stanje, ki je obstajalo v času izdaje prvostopenjske odločbe, ker presoja pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločbe. Sodišče je IP naložilo, da bo v ponovnem postopku moral, v kolikor ne bo našel pravne podlage za zavrženje pritožbe, o prosilčevi pritožbi vsebinsko odločiti v okviru pravil, ki jih za odločanje o pritožbi določa ZUP in upoštevati vso veljavno zakonodajo, torej določbe ZDIJZ in določbe drugih zakonov, ki so pomembne za odločitev, interpretirati pa jih mora tako, da bo interpretacija skladna z uredbami in direktivami EU, kolikor so seveda relevantne za odločitev v tej zadevi.

 

IP je med pritožbenim postopkom ugotovil, da je organ dne 14. 3. 2014 v celoti objavil odločbo o izrednih ukrepih na svoji spletni strani, na povezavi https://www.bsi.si/nadzor-bank.asp?MapaId=1600. Organ je v dopisu z dne 7. 4. 2014 pojasnil, da je odločba o izrednih ukrepih objavljena v izvorni obliki, umaknjena je le oznaka »strogo zaupno«, da pri objavi odločbe ne bi prišlo do kršitev predpisov, ki urejajo varovanje zaupnosti. Za objavo odločbe o izrednih ukrepih se je organ odločil na podlagi Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – UPB, 52/11 – popr., 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11, 59/11, 85/11, 48/12, 105/12, 56/13, 63/13 – ZS-K, 96/13; v nadaljevanju ZBan-1), ob oceni, da so se razmere s potekom časa umirile in omogočajo razkritje, kot pojasnjeno na spletni strani organa[1] in ne na podlagi konkretne zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Razkritje odločbe je bilo objavljeno v javnih medijih. Javno objavljena odločba o izrednih ukrepih je izvorna odločba, na njej ni le oznake »STROGO ZAUPNO«. Ta oznaka je na odločbi o izrednih ukrepih, ki je bila posredovana banki, kopija odločbe s to oznako pa se nahaja tudi v spisu, ki je bil v postopkih sodnega varstva zoper odločbo o izrednih ukrepih posredovan Upravnemu sodišču RS.

 

IP je primerjal odločbo o izrednih ukrepih, ki mu jo je posredoval organ za potrebe reševanja tega pritožbenega postopka, z javno objavljeno odločbo na spletni strani https://www.bsi.si/nadzor-bank.asp?MapaId=1600. Pri tem je ugotovil, da je organ na navedeni spletni strani dne 14. 3. 2014 objavil odločbo o izrednih ukrepih na način, da je levo objavljena odločba o izrednih ukrepih s prekritimi podatki, kot jo je prejel prosilec na podlagi izpodbijane odločbe, desno pa celotna vsebina odločbe o izrednih ukrepih. Takšen način objave omogoča primerjavo celotne odločbe o izrednih ukrepih z odločbo o izrednih ukrepih v obliki delnega dostopa.

 

IP poudarja, da ni pristojen za presojo pravilnosti in zakonitosti razkritja informacij, ki jih organ javnosti razkrije proaktivno na podlagi bančne zakonodaje (določb ZBan-1). Zato razlogi, zakaj je organ zahtevano odločbo o izrednih ukrepih objavil na svoji spletni strani dne 14. 3. 2014 v celoti, za odločanje v tej pritožbeni zadevi niso relevantni. Relevantno pa je samo dejstvo, da so zahtevane informacije, ki so predmet presoje v tem pritožbenem postopku, javno objavljene in prosto dostopne tudi prosilcu.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da se je prosilec v pritožbenem postopku seznanil z zahtevano odločbo o izrednih ukrepih z javno objavo odločbe o izrednih ukrepih na spletni strani organa. Povedano drugače, prosilec od dne 14. 3. 2014 razpolaga z zahtevanimi informacijami. Namen ZDIJZ je, da se prosilci seznanijo z vsebino informacije javnega značaja in s tem dosežejo javnost in odprtost (transparentnost) delovanja širšega javnega sektorja (2. člen ZDIJZ). Posebej funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo javnih sredstev, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ker objavljena odločba o izrednih ukrepih na spletni strani organa v celoti razkriva vsebino zahtevane informacije javnega značaja, je prosilec z vpogledom vanjo tudi v celoti seznanjen z zahtevanim dokumentom, kar pomeni, da je s tem dosežen namen zahteve prosilca, ki ga zasleduje ZDIJZ. Glede na navedeno IP ugotavlja, da prosilec nima več pravovarstvenega interesa. Četudi se je prosilec z zahtevano odločbo o izrednih ukrepih seznanil preko spletne objave in šele v pritožbenem postopku, je njegov namen, ki ga zasleduje z zahtevo in nato s pritožbo v tem postopku, dosežen.     

 

Glede na navedeno je IP pritožbo prosilca zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:                                                                                

Monika Voga, univ. dipl. prav.,                                    

svetovalka IP              

 

                                                                      

 

Informacijski pooblaščenec     

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

 

 

 

 


[1] "Za razkritje konkretnih odločb nesporno obstaja tudi interes javnosti saj je bila dokapitalizacije bank izvršena s sredstvi države. Banka Slovenije je ocenila, da so bile razmere v bančnem sitemu takoj po izreku izrednih ukrepov še nestabilne in niso omogočale objavo podrobnosti o stanju v bankah in sistemu. Po našem razumevanju naj bi o tem odločala Vlada RS, a je ocenila, da Banka Slovenije lahko samostojno odloči o razkritju."